adria airways in-flight magazine april, may 2012

132
MARIBOR PREBUJANJE ZMAJEV / WAKING DRAGONS ZNANSTIVAL / SCIENCE BECOMES POPULAR NA PREšERNOVEM TRGU / IN PREŠEREN SQUARE ULRICH SCHULTE- STRATHAUS TEčEM, TOREJ SEM RUN, THEREFORE I AM MERJENJE čASA / MEASURING TIME DESET ZAPOVEDI THE TEN COMMANDEMENTS FALKANDSKI OTOKI THE FALKLAND ISLANDS Destinacija Sarajevo DESTINATION SARAJEVO Adria Airways In-flight Magazine Vaš brezplačni izvod - april, maj | Your personal copy - April, May 2012 02)

Upload: adria-airways

Post on 30-Jan-2016

307 views

Category:

Documents


0 download

DESCRIPTION

Free copy of Adria Airways Magazine for passengers. About Adria Airways, Slovenia, travel, culture, sport, events....

TRANSCRIPT

Page 1: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

MARIBORPrebujanje zmajev / Waking Dragons ZNANSTIVAL / Science BecOMeS POPularna Prešernovem trgu / in PreŠeren square

ULrIch SchULTe- STrAThAUStečem, torej semrun, Therefore i ammerjeNje čASA / MeaSuring TiMe

DeSeT ZApoVeDI The Ten cOMMandeMenTSFalkandski otoki The falklanD islanDs

Destinacija SarajevoDestination sarajevo

Adria AirwaysIn-flight Magazine

Vaš brezplačni izvod - april, maj | Your personal copy - april, may 2012

02)

Page 2: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

PRESTIŽ PROSTORA.

www.škoda.si

4,4 – 10,2 l/100 km in 114 – 237 g/km.Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2:

Superb Combi. PRESTIŽ PROSTORA.

www.škoda.si

Superb Combi.

Po

rsch

e S

love

nija

, d.o

.o.,

Bra

vnič

arje

va 5

, 10

00

Lju

blja

na.

Fo

tog

rafi

ja je

sim

bo

ličn

a.

SuperbCombi AdriaInflight460x285 V01.indd 1 3/15/12 11:31 AM

Page 3: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

PRESTIŽ PROSTORA.

www.škoda.si

4,4 – 10,2 l/100 km in 114 – 237 g/km.Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2:

Superb Combi. PRESTIŽ PROSTORA.

www.škoda.si

Superb Combi.

Po

rsch

e S

love

nija

, d.o

.o.,

Bra

vnič

arje

va 5

, 10

00

Lju

blja

na.

Fo

tog

rafi

ja je

sim

bo

ličn

a.

SuperbCombi AdriaInflight460x285 V01.indd 1 3/15/12 11:31 AM

Page 4: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

www.adria.si

Ljubljana - London Luton / London Luton - Ljubljanaže od 91 EUR / from 76 GBPVse navedene cene veljajo za povratna potovanja na Adrijinih poletih in vključujejo vse ostale dajatve razen stroška rezervacije.Število ponujenih sedežev po tej ceni je omejeno; cene veljajo najmanj v času trajanja veljavnosti In-flight Magazina.

The prices given above are the lowest valid prices for Adria flights, and include return flight and all other taxes, except booking fees.There are limited seats available at this price and the offer lasts for the time In-Flight Magazine is valid.

iz Ljubljane v Londonže od 91 EUR

from London to Ljubljanafrom 76 GBP

Page 5: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

PISMO / LETTER

Fotografija: Irena Herak

PrIsrčno PozdravljenI In dobrodošlI na našem letalu. v Imenu vseH zaPoslenIH v adrII aIrways vam želIm udoben let In PrIjetno Počutje med namI.

adria je obrnila nov list svoje zgodovine. Konec marca je stopila v dvainpetdeseto leto svojega poslovanja. smo uspešen letalski prevoznik, ki povezuje slovenijo in jv evropo s svetom in si prizadeva po konkurenčni ceni presegati pričakovanja strank ter krepi prepoznavnost lastne blagovne znamke. zaposlene v adrii so pri delu vedno vodile vrednote, kot so varnost, zanesljivost, učinkovitost in prijazen odnos do potnikov. strategija in plan razvoja tudi v prihodnje ostajata optimizacija naše osnovne dejavnosti letenja. svoj trud nenehno usmerjamo v izboljšanje kvalitete našega servisa in cenovno dostopnost vseh storitev, za katere želimo, da bi postale dostopne kar najširšemu krogu potencialnih potnikov.

adria airways deluje po principu tradicionalnega letalskega prevoznika. to pomeni, da lahko potnik leti z adrijino vozovnico po vsem svetu. skupaj s partnerji, združenimi v globalnem združenju star alliance, in vsemi članicami Iata omogočamo potnikom dostopnost in dobre povezave do svetovnega omrežja številnih letališč. Gospodarske razmere doma in v svetu zahtevajo od nas stalno prilagajanje potrebam trga. Kot sodobna letalska družba se ves čas približujemo svetovnim trendom v svoji panogi. v tem trenutku to pomeni, da poleg najboljših storitev za poslovne potnike in z različnimi prodajnimi akcijami omogočamo tudi najširši skupini potnikov izredno ugodne cene. s tem pa se že približujemo modelu, ki ga uporabljajo nizkostroškovne letalske družbe. Potnike prepeljemo od točke do točke po ugodni ceni, naša prednost pa ostaja v tem, da jim pri nas ni treba doplačati za rezervacijo določenih sedežev in postrež-bo v letalu; v ceno letalske vozovnice sta že všteta tudi kos prtljage, ki se odda pred poletom in tehta do 23 kg, ter kos ročne prtljage. naša letalska družba prijazno poskrbi tudi za otroke, ki potujejo brez spremstva.

s 25. marcem je začel v adrii veljati poletni vozni red. v tem obdobju vam nudimo več kot 180 rednih letov tedensko, ki povezujejo slovensko prestolnico z 19 destinacijami po evro-pi. Ponovno odpiramo linijo v london, ki bo v tem poletju še posebej zaželena destinacija zaradi poletnih olimpijskih iger, ter tradicionalni sezonski liniji v barcelono in manchester.

Ker v času, ko se dnevi daljšajo, že pomislimo na oddih, bi vas radi opozorili na privlačne možnosti za podaljšane izlete ob koncu tedna v london, barcelono in sarajevo, ki jih potniki lahko koristijo zaradi primernih časovnih terminov odhodov in povratkov na ljubljansko letališče. Prodajne akcije, ki jih pripravljamo, bodo ustrezno oglaševane in objavljene v javnih glasilih kakor tudi na naši spletni strani www.adria.si.

zahvaljujem se vam za zaupanje in upam, da se kmalu spet srečamo na enem od naših letov.

Klemen boštjančič, predsednik uprave

drage Potnice, sPoštovani Potniki!

Adria has turned over a new page in its history. The end of March saw the company’s 51st anniversary. We are a success-ful airline connecting Slovenia and SE Europe with the rest of the world and striving to exceed our customers’ expectations at competitive prices while strengthening the visibility of our brand. Adria employees have always been guided by values such as safety, reliability, efficiency and warm relations with passengers. Our strategy and our development plan for the future continue to address the optimisation of our basic activity – flying. Our efforts are constantly focused on im-proving the quality of our activities and the price accessibility of our services with the hope of making them available to as many potential passengers as possible.

Adria Airways operates on the principle of a traditional air-line. This means that a passenger can purchase Adria tickets to fly anywhere in the world. Together with our partners in the global Star Alliance association and in cooperation with IATA members, we offer excellent connections with the global network at a number of airports. Due to the eco-nomic situation in Slovenia and abroad, we are constantly adapting to the needs of the market. As a modern airline, we are always working on keeping up with the global trends in the aviation industry. At the moment, this means providing top-level services for our business passengers and running a number of special offers with prices accessible to as many passengers as possible. By doing this, we are approaching the model implemented by the low-cost airlines. We fly our passengers from point to point at affordable prices, but we

Dear Passengers,

WElcOME ABOArD ThIS ADrIA AIrWAyS flIghT. On BEhAlf Of All ADrIA AIrWAyS EMplOyEES, I WOulD lIkE TO WISh yOu A plEASAnT flIghT AnD I hOpE ThAT yOu fEEl cOMfOrTABlE AMOng uS.

offer the added advantage of free seat reservations and in-flight food and drink. The ticket price also includes one piece of checked luggage weighing up to 23 kg and one piece of hand luggage. Our airline is child-friendly and our flight crews are happy to take care of any children travelling unattended.

On 25 March, Adria switched to the summer flight schedule. During this season we offer over 180 regular weekly scheduled flights connecting the Slovenian capital with 19 destinations throughout Europe. We are reintroducing regular scheduled flights to london, which is certain to be an especially sought-after destination this summer thanks to the Summer Olympic games. We are also reopening our traditional seasonal flights to Barcelona and Manchester.

As the days get longer, many of us are starting to think about taking a vacation. We offer a number of attractive op-tions for extended weekend getaways to london, Barcelona and Sarajevo; they are especially popular among our pas-sengers thanks to the convenient departure and arrival times at the ljubljana Airport. Meanwhile, all future special offers will be widely advertised and published in the mass media and on our website at www.adria.si.

Thank you for your trust in us. I hope to see you again soon on another Adria flight.

klemen Boštjančič, president of the Management Board & cEOwww.adria.si

Ljubljana - London Luton / London Luton - Ljubljanaže od 91 EUR / from 76 GBPVse navedene cene veljajo za povratna potovanja na Adrijinih poletih in vključujejo vse ostale dajatve razen stroška rezervacije.Število ponujenih sedežev po tej ceni je omejeno; cene veljajo najmanj v času trajanja veljavnosti In-flight Magazina.

The prices given above are the lowest valid prices for Adria flights, and include return flight and all other taxes, except booking fees.There are limited seats available at this price and the offer lasts for the time In-Flight Magazine is valid.

iz Ljubljane v Londonže od 91 EUR

from London to Ljubljanafrom 76 GBP

5

Page 6: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

adria airways In-Flight magazine

revija adria airways In-Flight magazine je namenjena potnikom na poletih z adrio airways. adria In-flight magazine is complimentary on adria airways flights.

Izdajatelj/Published:

adria airways, slovenski letalski prevoznik, d.d.adria airways, the airline of sloveniazgornji brnik 130h, 4210 brnik – aerodrom

uredništvo / editorial: barbara mihevc bukovectel. / Phone + 386 4 259 4541 e- mail: [email protected]

urednica / edited by: meta Krese

oglaševanje / advertising: alenka dvoršak tel. / Phone + 386 4 259 4526 e- mail: [email protected]

oblikovanje in ad / design and ad: Idearna d.o.o.

Prevod / translated by: amidas alkemist, prevajalske storitve d.o.o.

lektorica/ language editing: vera samohod

Fotoliti / lithography: set, d.o.o.

tisk / Printed by: Korotan – ljubljana, d.o.o.

Issn 1318-0789

naslovnica: arne Hodalič

mnenja, izražena v tej publikaciji, so zgolj mnenja avtorjev ali intervju-vancev in ne odsevajo nujno stališč adrie airways. razmnoževanje brez pisnega dovoljenja je prepovedano. Izdajatelj ne prevzema nikakršne odgovornosti za nenaročeno gradivo.

the opinions expressed in this publication are those of the authors or persons interviewed only and do not necessarily reflect the views of adria airways. reproduction without written permission is prohibited. the publisher accepts no responsibility for unsolicited material.

brezplačen izvod / your personal copy

6

42

84

36

50 74

96

102

Page 7: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

vsebinaContents

adrIjIn Potnik / ADrIA PASSENGERUlrich Schulte – Strathaus >> GeneralnI seKretar zveze evroPsKIH letalsKIH PrevoznIKov (aea)SEcrETAry-gEnErAl Of ThE ASSOcIATIOn Of EurOpEAn AIrlInES (AEA)

barbara m.bukovec borut krajnc

DeSTINAcIjASArAjeVoDESTInATIOn SArAJEVOdavid šalamun arne Hodalič

vzdržjivostni tek / long-distance runningtečem, torej semI RuN, thEREfoRE I Am!raFael marn

ljubljansKI maraton ljubljančani so tekače vzeli za svojeThe ljubljana marathonthE PEoPlE of ljubljANA hAvE tAkEN thE RuNNERS to thEIR hEARtS raFael marn

imaratoniMArAThOnboštjan Pucelj

merjenje časačas Pa brezbrižno teče daljeMeasuring timetImE mARChES oN REGARDlESSmarjan žiberna raFael marn

62

42

5056

68

74. od železniške kolonije do tovarne tam

Industrijska pešpot po mariboru fRom thE RAIlwAy ColoNy

to thE tAm fACtoRy An industrial footpath

through Maribor david šalamun branko čeak

80. Prebujanje zmajev wAkING DRAGoNS marko FreliH

84. znanstival dogodivščin SCIENCE bEComES PoPulAR miHa kos branko čeak, domen Pal, jože

maček

90. na Prešernovem trgu Par korakov od Plečnikovega tromostovja,

nekaj metrov nad gladino ljubljanice IN PREšEREN SquARE A few steps from plečnik’s Triple Bridge, mere

metres above the surface of the ljubljanica andrej blatnik

96. deset zaPovedi thE tEN CommANDmENtS lora Power miHa Fras

102. med Pingvini in morskimi sloni AMOng pEnguInS AnD ElEphAnT SEAlS staša tome davorin tome

36

7

Page 8: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

sky shopza vas smo pripravili pravo trgo-vinico nad oblaki, v katero lahko vstopate kar od doma. Pester iz-bor uporabnih predmetov, majic, številni modeli letal iz naše flote in simpatične igrače so vam na voljo v spletni prodajalni. več na www.adriaskyshop.si.

We have prepared for you a real shop above the clouds, one you can enter from the comfort of your home. A wide selection of useful things, shirts, airplanes models representing our fleet and adorable toys are there for you waiting to be discovered. More at www.adriaskyshop.si.

novostI - newspoletni vozni reD25. marca je stopil v veljavo poletni vozni red. adria airways povezuje slovensko prestolnico z več kot 180 rednimi leti te-densko z 19 destinacijami. adrijina letala vas popeljejo v amster-dam, barcelono, beograd, bruselj, Carigrad, na dunaj, v Frankfurt, København, london, manchester, moskvo, münchen, Podgorico, Prištino, sarajevo, skopje, split, zürich in v tirano. Kot članica zdru-ženja letalskih prevoznikov star alliance omogoča adria airways zelo dobre in cenovno ugodne povezave z destinacijami po vsem svetu. vsakodnevno opravi združenje star alliance kar 20.800 letov na 1.300 letališč v 189 državah.

v poletni sezoni bo adria airways s čarterskimi leti, ki jih opravlja v sodelovanju s turističnimi agencijami, povezovala ljubljano s številnimi počitniškimi destinacijami, predvsem v sredozemlju. Iz ljubljane bo tedensko letela na naslednja letališča: v Grčijo v Heraklion, na rodos, Kos, santorini, Karpatos, Kefalonijo, zakintos, skiatos, samos, Hios, lezbos, lefkas/Prevezo in v Kavalo. Popeljala vas bo na menorco in v Palmo de mallorco v španiji, na malto in v antalyo v turčiji. sharm el sheikh in Hurgada v egiptu pa sta edini čarterski destinaciji, kamor leti slovenski letalski prevoznik celo leto.

redni poleti med Prištino in nemškima mestoma Frankfurt in münchen so v adrijinem voznem redu že od decembra 2010, od začetka letošnjega leta dalje pa adrijina letala povezujejo Prištino tudi z italijansko verono.

od leve proti desni: mag. boris antolič, ekonomski svetovalec na veleposlaništvu republike slovenije v rimu, predsednik adrie airways Klemen boštjančič, pod-predsednik letališča verona Pierluigi angeli, kosovski minister za infrastrukturo Fehmi mujota in veleposlanik republike Italije na Kosovu michael Giffoni.

from left to right: Boris Antolič, Msc, Economic Adviser at Embassy of the republic of Slovenia in rome; klemen Boštjančič, Adria Airways cEO; pierluigi Angeli, Verona Airport Vicepresident; fehmi Mujota the Minister of Infructure of kosovo and Michael giffoni, Ambassador of the republic of Italy in kosovo.

aDria airways z reDno linijo priština–veronaadria airways je 28. januarja vzpostavila redno letalsko povezavo med Prištino in verono. na novi liniji lahko potniki letijo dvakrat na teden, ob torkih in sobotah. Prištino in verono povezuje letalo airbus a-319 s 135 sedeži. številnim gostom iz političnega in poslovnega sveta ter novinarjem s Kosova in iz slovenije sta se na otvoritvenem letu pridružila tudi kosovski minister za infrastrukturo, Fehmi mujota,

ter predsednik uprave in glavni izvršni direktor adrie airways, Klemen boštjančič.

na cilju sta goste iz slovenije in s Kosova pozdravila podpredsednik letališča v veroni, Pierluigi angeli, in član uprave, ennio meneghelli.

»z novo storitvijo, ki smo jo uvedli, sem izredno zadovoljen in upam, da bo zadovoljila tako kosovske kot italijanske prebivalce,« je med krajšo slovesnostjo po pristanku v veroni dejal Klemen boštjančič, pred-sednik uprave in glavni izvršni direktor adrie airways.

Fehmi mujota, kosovski minister za infrastrukturo, je dodal: »Kot varna letalska družba z visoko kakovostjo storitev, ki jih ponuja potnikom, je adria airways med najhitreje rastočimi podjetji na prištinskem letališču.«

ADRIA AIRwAyS SChEDulED flIGht PRIShtINA -vERoNA Adria Airways introduced a scheduled route from prishtina to Verona, commencing on January 28. passengers can fly on this route twice a week – every Tuesday and Saturday. The prishtina - Verona service uses 135-seat Airbus A319 aircraft. Joining numerous guests from the political and business world and journalists from kosovo and Slovenia aboard today’s inaugural flight were the Minister of Infra-structure of kosovo fehmi Mujota and Adria Airways president and cEO klemen Bostjančic.

Verona Airport Vicepresident pierluigi Angeli and Member of the Board Ennio Meneghelli welcomed the guests arriving from Slovenia and kosovo.

»I am very pleased that we have introduced this service and I expect it to satisfy both kosovo and Italian citizens,« said Mr. klemen Bostjančic, Adria Airways president and cEO, at a brief ceremony on arrival in Verona.

The Minister of Infrastructure of kosovo fehmi Mujota added:”Adria Airways is one of the fastest growing companies at the prishtina Airport, thanks to its high level of safety and the services it offers its travellers.

pierluigi Angeli, Verona Airport Vicepresident, concluded: “The new Verona – pristina flight has carried around 2,500 passengers in the three weeks since it became operative, with a rate of 81.6% occupied seats. We are pleased to have Adria Airways as the new partner of our Airport. We believe that the alliances with new qualified part-ners is essential to the airport and to the territory’s growth.”

Pierluigi angeli, podpredsednik veronskega letališča, pa je zaključil: »v samo treh tednih, odkar je začela delovati povezava med verono in Prištino, je na tej liniji letelo približno 2.500 potnikov, za-sedenost pa je kar 81,6-odstotna. veseli nas, da lahko pozdravimo prevoznika adrio airways kot novega partnerja našega letališča, saj verjamemo, da so povezave z novimi, sposobnimi partnerji bistvenega pomena za rast in razvoj našega letališča in regije.«

SummER tImEtAblEThe Adria Airways summer timetable is valid from 25 March 2012 and offers more than 180 scheduled flights per week from ljubljana to 19 destinations. Adria’s aircraft will fly to Amsterdam, Barcelona, Belgrade, Brussels, copenhagen, frankfurt, london, Istanbul, Man-chester, Moscow, Munich, podgorica, priština, Sarajevo, Skopje, Split, Tirana, Vienna and Zurich. Scheduled flights between priština and cities in germany (frankfurt and Munich) have appeared in Adria’s timetable since December 2010, while with the introduction of the 2012 summer timetable Adria will also operate two flights a week between priština and Verona in Italy.

In conjunction with the members of the Star Alliance, of which Adria is a member, Adria Airways offers an excellent range of competitively priced connections throughout the world. The Star Alliance operates 20,800 flights a day to 1,300 airports in 189 countries.

In the summer season, the charter flights operated by Adria in con-junction with travel agents connect ljubljana with numerous holiday destinations, especially all in the Mediterranean. Adria will fly weekly from ljubljana to the following destinations in greece: heraklion, rhodes, kos, Santorini, karpathos, kefalonia, Zakynthos, Skiathos, Samos, chios, lesbos, lefkada/preveza and kavala. There will also be charter flights to Minorca and la palma, Majorca (Spain), to Malta, and to Antalya in Turkey.Sharm el-Sheikh and hurghada in Egypt are the only charter destinations served by Adria Airways all year round.

8

Page 9: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Ujemi UgoDen polet ...na vseh adrijinih rednih linijah imamo ugodne ponudbe po načelu »Kupiprej, potuj ceneje«. da bi našo ponudbo še bolj približali vašim potrebam,imamo na voljo znižane cene potovanj tudi med tednom.

ADRIA AIRwAyS SPECIAl offERS!Special offers are available on all of Adria’s scheduled services on a“buy early, fly for less” basis. To make our services even more attractive,reduced fares are available for travel during the week.

DobroDošli na letU aDrie airways proti lonDonU!Kdaj? od 25. marca 2012 dalje. Pristajamo na letališču luton. Povezave med letališčem in centrom so hitre in ugodne. nudijo vam: najhitrejšo povezavo z vlakom do centralnega dela londona (st. Pancras), najcenejšo vozovnico z vlakom do londona, največ frekvenc na progi do londona – 24 ur na dan vsakih 10 minut vse dni v tednu. s štirimi leti tedensko lahko odpotujete v angleško prestolnico že od 101 eur.

wElComE oN boARD ADRIA AIRwAyS flIGht to loNDoN!When? from 25th of March 2012 and throughout the summer time table, Adria reconnects london to ljubljana. We are landing at luton Airport. you can fly between ljubljana and london on four flights weekly for an attractive price.

from just Eur 101 Eur.

aKtualno - latest oFFers

aDrijine e-novicevabimo vas, da obiščete naše spletne strani www.adria.si in se prijavitena adrijine e-novice. s tem boste enkrat mesečno obveščeni o našihnovostih in posebnih ponudbah. e-novice bodo za vas vir dragocenihinformacij in idej pri načrtovanju potovanja ali počitnic.

naj bo obveščenost vaša prednost!

ADRIA E-NEwSWhy not visit our website www.adria.si and subscribe to Adria’s E-newsservice? Once a month you will receive updates on new services and specialoffers – straight to your inbox! This means that E-news will be a valuablesource of information and ideas when you are planning a journey or holiday.

let information be your advantage!

poDarite si UDobje! adria airways nudi vsem svojim potnikom ekonomskega razreda možnost prevoza v poslovnem razredu in uporabo poslovnega salona z doplačilom 80 € z izjemo moskve, kjer znaša doplačilo 200 €. doplačilo je možno samo na ljubljanskem letališču na dan odhoda in do zapolnitve mest v poslovnem razredu na letalu. Prestop v poslovni razred lahko uredite pri okencu adrie airways na letališču pred odhodom. akcija velja do 15. aprila 2012 za vse adrijine redne polete iz ljubljane; poleti v bruselj niso vključeni v ponudbo.

REwARD youRSElf wIth ComfoRt Adria Airways offers all economy class passengers an upgrade to business class and the use of the business lounge for a payment of 80 € (Moscow 200 €). The upgrade is only possible on the day of departure and subject to business class availability on particular flight. It can be arranged at the Adria Airways Airport office prior to departure. The offer is valid for all Adria’s direct flights departing ljubljana until 15th April 2012; flights to Brussels are not included in the offer.

Pridružite se nam na Facebookujoin us on Facebook http://www.facebook.com/adriaairways

sledite nam na twitterjuFollow us on twitterhttp://twitter.com/adria_airways

vse navedene cene veljajo za povratna potovanja na adrijinih poletih in vključujejo vse ostale dajatve razen stroška rezervacije. število ponujenih sedežev po tej ceni je omejeno in veljajo najmanj v času trajanja veljavnosti In-flight magazina. The prices given above are the lowest valid prices for Adria flights, and include return flight and all other taxes and fees, except booking fees. There are limited seats avaliable at this price and the offer lasts for the time the In-flight Magazine is valid.

sarajevo -ljubljana -

vienna

municH -

Pristina

244eur210eur

odFrom

odFrom

ljubljana - london (luton)

101eurodFrom

ljubljana - barcelona

210eurodFrom

© C

orbi

s/IPa

K Im

ages

9

Page 10: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Blagodejno delovanje vode, masaž, toplega zraka, sončnih žarkov,

aromatičnih olj in soli ... so odkrili že tisočletja pred nami. Mi pa

z velikim veseljem naše goste razvajamo na »stare« in nove načine v

termah, hotelih in salonih, hkrati pa okrepimo telo in duha tudi s povabilom

na igrišče za golf, od koder se odpirajo prelepi pogledi na Ptuj, Ormož,

griče Haloz in Slovenskih goric … ali pa na »konjski hrbet« ali kolo – pa

okoli Ptujskega jezera, ki s svojo velikostjo preseneti vsakega obiskovalca,

ptičje petje s Šturmovcev pa doni v ušesih še dolgo potem ... ali pa v zelene

Haloze in sončne Slovenske gorice za bolj zahtevne in »prijazno ravne« poti

Ptujskega in Dravskega polja ... Za utrujene se po Ptujskem jezeru na pot

poda turistična ladja, za pogumne in ljubitelje izzivov pa vas nad najstarejše

slovensko mesto in njegovo okolico dvigne toplozračni balon ali popelje

jadralno letalo. Prelepi pogledi božajo oči in dušo ne glede na izbrani način,

vaše moči pa povrnejo dobrote, ki jih posebej za vas z ljubeznijo pripravijo

naši kuharski mojstri, brbončice pa do konca razvadijo slastna vina iz velikih

in manjših kleti. Povabimo pa vas tudi na turistične kmetije, na pokušnje

vseh vrst domačih dobrot, pa seveda na Jeruzalem!

www.visitptuj.euwww.visitjeruzalem-ormoz.euwww.visithaloze.eu www.visitslovenskegorice.eu

oblikovanje: s.kolibri foto: Ciril Ambrož, Matija Brodnjak, Vid Ponikvar, arhiv RDO, arhivi partnerjev RDO, Črtomir Goznik

REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA REGIONAL DESTINATION ORGANIZATION

Rezervacije / Booking: Ptujske vedute E: [email protected] T: +386 2 778 87 80 Terme Ptuj E: [email protected] T: +386 2 74 94 100

Trgovina z doživetji v City Parku

Page 11: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Blagodejno delovanje vode, masaž, toplega zraka, sončnih žarkov,

aromatičnih olj in soli ... so odkrili že tisočletja pred nami. Mi pa

z velikim veseljem naše goste razvajamo na »stare« in nove načine v

termah, hotelih in salonih, hkrati pa okrepimo telo in duha tudi s povabilom

na igrišče za golf, od koder se odpirajo prelepi pogledi na Ptuj, Ormož,

griče Haloz in Slovenskih goric … ali pa na »konjski hrbet« ali kolo – pa

okoli Ptujskega jezera, ki s svojo velikostjo preseneti vsakega obiskovalca,

ptičje petje s Šturmovcev pa doni v ušesih še dolgo potem ... ali pa v zelene

Haloze in sončne Slovenske gorice za bolj zahtevne in »prijazno ravne« poti

Ptujskega in Dravskega polja ... Za utrujene se po Ptujskem jezeru na pot

poda turistična ladja, za pogumne in ljubitelje izzivov pa vas nad najstarejše

slovensko mesto in njegovo okolico dvigne toplozračni balon ali popelje

jadralno letalo. Prelepi pogledi božajo oči in dušo ne glede na izbrani način,

vaše moči pa povrnejo dobrote, ki jih posebej za vas z ljubeznijo pripravijo

naši kuharski mojstri, brbončice pa do konca razvadijo slastna vina iz velikih

in manjših kleti. Povabimo pa vas tudi na turistične kmetije, na pokušnje

vseh vrst domačih dobrot, pa seveda na Jeruzalem!

www.visitptuj.euwww.visitjeruzalem-ormoz.euwww.visithaloze.eu www.visitslovenskegorice.eu

oblikovanje: s.kolibri foto: Ciril Ambrož, Matija Brodnjak, Vid Ponikvar, arhiv RDO, arhivi partnerjev RDO, Črtomir Goznik

REGIONALNA DESTINACIJSKA ORGANIZACIJA REGIONAL DESTINATION ORGANIZATION

Rezervacije / Booking: Ptujske vedute E: [email protected] T: +386 2 778 87 80 Terme Ptuj E: [email protected] T: +386 2 74 94 100

Trgovina z doživetji v City Parku

kenzo oglas inflight 230x285 0212.indd 1 21.2.12 13:40

Page 12: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 13: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

In ThIS ISSuE, cApITAn IZTOk kAVčIč AnSWErS ThE InTrIguIng quESTIOn – WhAT WOulD hAppEn TO A plAnE WhOSE EngInES BrEAk DOWn DurIng flIghT?

EvERythING you wANtED to kNow About AvIAtIoN

gliding of a passenger plane. All pilots are trained to perform such a manoeuvre – which in reality is quite out of the ordinary in passenger planes (although such cases do occur). Such training is regularly carried out in flight simulators. In aviation, there is a plane finesse factor at an optimum speed that represents the plane’s ability to glide. highly capable gliding planes have a finesse ratio of 1:60, while passenger planes have approximately 1:13, which means that a glider can fly a distance of 60 kilometres in a calm atmosphere at 1 km of altitude, and a passenger plane can fly 13 km at the same altitude. In such a case, this data would be used by the pilot to calculate the radius within which the pilot would choose an appropriate runway to land.

I offer you my best regards and wish you a pleasant flight,

captain Iztok kavčič, Airbus fleet chief pilot

kaj pa vas zanima o letalstvu? vaša vprašanja pričakujemo na elektronskem [email protected] would you like to know about aviation? send us your questions to the email address [email protected].

spoštovani potniki,naj pojasnim, zakaj ima vsako letalo sposobnost lete-nja brez pomoči delujočih motorjev. jadralna letala, ki nimajo vgrajenega motorja, letijo namreč po fizi-kalnih zakonih; zaradi lastne nizke teže in zelo dobre aerodinamike kril oziroma svoje lastne aerodinamične oblike izkoriščajo vertikalna gibanja zraka in pri tem celo pridobivajo višino, a za njeno doseganje in za premagovanje razdalj ne potrebujejo motorja.

nasprotno pa imajo potniška letala veliko težo, aerodinamika kril pa je prirejena za velike hitrosti, kar pa ni primerno za jadranje; vendar to še ne pomeni, da potniško letalo ni sposobno leteti brez pomoči motorjev. še vedno ima sposobnost letenja, nima pa več zmožnosti zadrževanja oziroma pridobivanja vi-šine. v takem primeru se potniško letalo spušča – leti po nekem profilu, ki je pogojen z minimalno oziroma maksimalno hitrostjo letala. letalo bi se, kot nekateri predvidevajo, »nagnilo na kljun in strmoglavilo« samo v primeru, če bi se hitrost letala iz kakršnega koli ra-zloga zmanjšala pod minimalno hitrost, ki je potrebna za letenje. Pri normalnem upravljanju letala in samo s tehnično okvaro vseh motorjev (nedelujoči motorji) namreč ni razloga, da bi letalo strmoglavilo.

vsako letalo potrebuje za letenje silo vzgona, ki se ustvarja na njegovih krilih. da bi dobilo zadostno silo vzgona na krilih, potrebuje določeno hitrost. Pri upra-vljanju letala skrbi pilot poleg vsega ostalega tudi za to, da se letalu ne bi zmanjšala hitrost pod minimalno, kar bi povzročilo »strmoglavljenje letala«, zaradi česar so mnogi zaskrbljeni.

jadranje jadralnega letala je pogojeno z aerodina-miko in težo letala, prav tako tudi jadranje potniškega letala. za izvedbo takega manevra, ki je v realnosti pri potniških letalih precej nenavaden (čeprav primeri obstajajo), so vsi piloti izšolani. takšna šolanja (»trai-ning«) periodično izvajamo na simulatorju letenja. v letalstvu poznamo faktor finesa letala pri optimalni hitrosti, ki nam pove sposobnost jadranja letala. viso-kosposobna jadralna letala imajo fineso 1:60, potniška pa približno 1:13, kar pomeni, da preleti jadralno leta-lo v mirnem ozračju z višine 1 km razdaljo 60 kilome-trov, potniško pa z iste višine približno 13 kilometrov. dotični podatek bi pilot uporabil pri izračunu radija, v

v toKratnI števIlKI odGovarja KaPItan IztoK KavčIč na zanImIvo vPrašanje, Kaj bI se zGo-dIlo z letalom, KI bI mu med letom odPove-dalI vsI motorjI.

katerem bi izbral primerno stezo za pristanek. lepo vas pozdravljam in vam želim prijeten let.

Kapitan Iztok Kavčič, vodja flote airbus

Dear Passengers:let me explain why every plane has the ability to fly

without its engines running. gliders without in-built engines fly according to the laws of physics. Due to their low weight and very good aerodynamics of the wings or their own aerodynamic shape, they can make use of the vertical movement of air and even gain altitude while doing so, but do not require an engine to reach and travel the distance.

On the other hand, passenger planes are very heavy and the aerodynamics of their wings are adapted for high velocities, which makes them inappropriate for glid-ing. But this does not mean that a passenger plane is not capable of flying without engines. It maintains its ability to fly, but it loses its capability of maintaining or gaining altitude. In such a case, the passenger plane would drop – fly according to a certain profile that is conditional on a minimum or maximum plane velocity. As some assume, the plane “declines its nose and plummets” only if the plane’s velocity drops below the minimum speed needed for flying for whatever reason. During normal piloting of the plane, with merely a technical breakdown of all engines (non-operational engines), there is no reason for the plane to plunge downwards.

Each plane needs a lifting force to fly, and the force is created on its wings. To obtain sufficient lifting force at the wings, the plane requires a certain speed. When pilot-ing, the pilot, among other things, also makes sure that the plane’s velocity does not decrease under its minimum that would otherwise cause the plane to “plummet,” which many fear would happen in such a case.

The gliding of a glider is conditional on the plane’s aerodynamics and weight, and the same applies to the

vse, kar vas zanima o letalstvu

Fotografija: rok belič

13

Page 14: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

Potovanje z letalom je za marsIKoGa neKaj vznemIrljIvo PrIvlačneGa. ljudje, KI bolj PoredKo Potujejo z letalom, se vsaKeGa Potovanja Izjemno razveselIjo. kaj laHko Pa se PriPeti, da se težko Pričakovano Prijetno doživetje sPremeni v Pravo nočno moro zaradi samovoljnega obnašanja koga od soPotnikov.

ske vode so prav tako moteči kot močan vonj po hrani. Poskrbimo tudi za čistočo obleke, ki naj nima neprijetnega vonja ali vonja po cigaretnem dimu, alkoholu in podobnem. tudi močan telesni vonj je zelo neprijeten in moteč za okolico.

Pred vstopom v letalo si pripravimo listek z ozna-ko sedeža. Ko vstopimo v letalo, brez obotavljanja poiščemo svoj sedež. Pri tem se ne prerivamo in ne negodujemo, če si sopotnik odlaga prtljago v predal. če poleg nas že kdo sedi, ga pozdravimo, ne glede na njegovo starost in spol. Iz vljudnosti se lahko tudi predstavimo in se z osebo rokujemo. Pri rokovanju je potrebno upoštevati pravilo, da starejša oseba prva ponudi roko mlajši in ženska moškemu, razen če ni velike razlike v letih. bodimo obzirni do sopotnikov, kadar polagamo roke na naslonjalo in kadar spuščamo sedež.

z vljudnostjo v komuniciranju lahko preprečimo nemalo nesporazumov. Grobost in neotesanost ne sodita v medsebojno komuniciranje. vsak potnik ima pravico do udobja in mirnega leta. ne utrujajmo sopotnika z neprestanim govorjenjem, še zlasti ne, če začutimo, da mu ni do pogovora. ne postavljajmo preveč osebnih vprašanj, ki se tičejo družine, bolezni, denarja, porekla in namena potovanja. če se zapletemo v pogovor s sosedom, govorimo zmerno tiho, da s tem ne motimo okolice.

na letalu praviloma ne sezuvamo čevljev. če pa

če v vsakodnevnem življenju delujemo tako, da s svojim vedenjem ne prizadevamo ljudi okrog sebe, potem moramo to še posebej upoštevati na mestih, kjer se na relativno majhnem prostoru nahaja veliko ljudi. In letalo je eno takih mest. ni potrebno posebej poudarjati, da je treba na letalu nujno upoštevati navodila glede velikosti in kosov ročne prtljage ter uporabe mobilnih telefonov in računalnikov. Prepoved uporabe le-teh ni kaprica osebja, ampak je zelo pomembna varnostna komponenta. obiskovanje pilotske kabine ni do-voljeno. osebje na letalu skrbi v prvi vrsti za dobro počutje in varnost potnikov in ni dolžno vsakemu posamezniku pojasnjevati, zakaj so potrebni določeni ukrepi.

Gibanje potnikov med letom naj bo omejeno na zares nujne primere, kot je na primer odhod na stranišče. zelo priporočljivo je obiskati sanitarije pred odhodom na letalo. tudi do sopotnikov ni vljudno, če morajo zaradi našega zapuščanja sedeža neprestano vstajati. če imamo kakršnekoli težave, bodo sopotniki opravičilo z razumevanjem sprejeli in morda celo predlagali menjavo sedežev.

Kot posamezniki pa se moramo zavedati, da s svojim videzom, urejenostjo in obnašanjem od-dajamo signale, ki veliko povedo o nas. za urejen videz je nujna brezhibna osebna higiena, kamor sodi tudi odišavljenje. Premočni parfumi in kolonj-

Primerno obnašanje v letalubesedIlo: zdenka simčič

jih že sezujemo, je korektno, da obujemo copate. nikomur ni všeč neprijeten vonj zaradi neustrezne higiene nog.

Ko nam prijazno osebje postreže hrano in pijačo, ju vzamemo, spijemo in pojemo. če nam kaj ni všeč, pustimo in tega ne komentiramo. Pri jedi se omejimo na prostor, ki nam pripada. jemo s priborom, ki ga odlagamo izključno na krožnik. s priborom v roki ne krilimo naokrog, da koga ne po-škodujemo. Počakamo, da nam posodo odnesejo. za odpadke ustrezno poskrbimo. Papirčki od bom-bonov, žvečilni gumi, prtiček, prazni kozarci gotovo ne sodijo v predalček pred nami in še manj na tla.

na splošno pa velja pravilo zmernosti tako pri hra-ni kot pijači. tudi na letalu velja prekomerno pitje za neprimerno. včasih kakšna skupina potnikov izgubi občutek za mero in postane prava nadloga za oko-lico in osebje. alkohol pa prav gotovo ni učinkovito sredstvo za premagovanje strahu pred letenjem.

vse bolj pogosto videvamo na letalih družine z majhnimi otroki, celo z dojenčki. Pokažimo strpnost in sočutje do otrok, ki jokajo, saj jim lahko marsikaj povzroča težave, pa ne znajo povedati. za obnašanje otrok na letalu so res odgovorni starši ali spremljevalci, in če svoje vloge ne opra-vljajo dobro, jih lahko na to vljudno opozorimo.

14

Page 15: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

In še neKaj o odnosu PotnIKov do osebja. ta mora bItI KoreKten; obvezno je obojestransKo vIKanje In sPoštovanje. v PrIjetnem vzdušju, kjer vladajo vzajemno sPoštovanje, vljudnost in strPnost, je vse lePše.

Fotografija: žiga Koritnik

15

Page 16: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

If it is important to act in such a way that we are not causing harm to others in the course of everyday life, then we must be especially considerate in relatively small spaces that are occupied by many people

Airplanes are such spaces. It goes without saying that it is necessary to follow all instructions regarding the size and number of carry-on items and the use of mo-bile phones and computers on the airplane. prohibiting the use of electronic devices is not just a preference of the flight crew but represents a very important safety component. Entering the cockpit is not permitted. The flight crew’s primary concern is the welfare and safety of all passengers and they are not obliged to explain to each individual why certain measures are necessary.

The movement of passengers during the flight should be limited to really urgent needs such as going to the toilet. It is highly recommended to use the toilet before the aircraft departs. It is also impolite to other passengers if they must constantly stand up so you can leave your seat. If you have any problems, your fellow passengers will sympathetically accept your explana-tion and perhaps even suggest changing seats.

As individuals, we must be conscious of the fact that our appearance, tidiness and behaviour give off signals that tell a lot about us. Our personal hygiene, which must be impeccable, is very important for our appear-ance. This includes our personal odour. perfumes and colognes that are too strong are just as offensive as strong food smells. you should also ensure that your clothes are clean, without unpleasant odours or the smell of cigarette smoke, alcohol or similar. A strong body odour is also very unpleasant for those in your vicinity.

Before boarding the aircraft, make sure you have your ticket to hand with your seat number displayed. upon entering the aircraft, find your seat without

For many PeoPle, travellInG by Plane Is an exCItInG and attraCtIve exPerIenCe. eaCH FlIGHt Is a delIGHt to tHose wHo rarely travel by Plane. unFortunately, tHis mucH – anticiPated Positive exPerience can turn into a nigHtmare due to tHe inconsiderate beHaviour oF one oF tHe otHer Passengers.

appropriate behaviour aboard an aircraftTEXT: ZDenka simČiČ

Fotografija: dean dubokovič

16

Page 17: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

delay. During boarding, do not grumble or rush other passengers that are attempting to store their baggage in the overhead compartment. Welcome any other passenger sitting in your row, regardless of their age or gender. When shaking hands, it is necessary to consider that an older person should first offer his/her hand to a younger person and a woman should first offer her hand to a man, unless there is no great difference in age. Be considerate to other passengers when putting your arm on the armrest or when reclining your seat.

A great deal of misunderstanding can be smoothed over by courteous communication. harshness and rudeness have no place in communication between people. Each passenger is entitled to a comfortable and a peaceful flight. Do not bother fellow passengers by continuously talking if you sense that he/she does not wish to talk. Do not ask questions that are too per-sonal, for example regarding family, illnesses, money, a person’s origin or his/her reason for travelling. If you are having a conversation with nearby passengers, speak quietly so you don’t disturb others around you.

It is not common to remove your shoes during a flight. If you do wish to remove them, however, it is ap-propriate to wear slippers. no one likes unpleasant foot

odours due to inadequate foot hygiene.When food and drinks are served by the friendly flight

crew members, take it and eat and drink. If you do not like something, just leave it and do not make com-ments. During meals, make sure you keep your food within the space provided for you. Eat using the utensils provided and leave them on the plate. Do not harm your fellow passengers by gesticulating with utensils in your hands. Wait for the flight crew to remove the food containers. Dispose of waste appropriately. candy wrappers, chewing gum, napkins and empty cups certainly don’t belong in the seat pocket in front of you or on the ground.

In general, food and drink should be consumed in moderation. Excessive drinking is particularly inappro-priate aboard an aircraft. Sometimes a group of pas-sengers can lose their sense of the appropriate amount to drink and becomes a nuisance to other passengers and the flight crew. Alcohol is certainly not an effective means of overcoming a fear of flying.

families with young children, even babies, are seen more and more often aboard aircraft. please be consid-erate and compassionate towards children that cry, as their crying may be caused by a great many things and

they have no other way of communicating this. The behaviour of children on board is the responsibility of their parents or guardians. If those individuals are not performing that role appropriately, you may politely inform them of that.

one more tHInG reGardInG tHe attItude oF PassenGers toward tHe FlIGHt Crew – tHIs must be aPProPrIate; mutual PolIteness and resPeCt Is requIred. everytHInG Goes more smootHly in a Pleasant atmosPHere governed by mutual resPect and courtesy.

Page 18: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Ljubljana, od 24. do 27. maja

znanstival DogoDivščin

od četrtka do nedelje se bo na nekaterih ljubljanskih ulicah, trgih in mostovih odvijal znanstival dogodivščin. to je mednarodni festival znanosti, ki ga prireja Hiša eksperimentov. sestavljajo ga zlasti znanstveni šovi pa tudi znanstvene delavnice, predavanja in še marsikaj. Poleg izvajalcev iz vseslo-venskega centra znanosti – Hiše eksperimentov – nas bodo obiskali tudi vrhunski izvajalci iz velike britanije, Izraela, Francije, združenih držav amerike, danske in Poljske. spoznali boste, da je znanost, ki nas obdaja, čudovita in da se lahko vsak dan naučite kaj novega. seveda ne bo manjkalo vragolij s suhim ledom in tekočim dušikom. vsak dan se bodo odvijale delavnice, nikakor pa ne zamudite v soboto zamudite spektakla v neposredni bližini tromostovja. natančen program si lahko ogledate na spletnih straneh www.znanstival.si ali www.sciencetival.si.

vabljeni, da odvržete oklep in sprostite raziskovalnega otroka v sebi!

Maribor, Muzej narodne osvoboditve Maribor

spomenik mariborski inDUstriji; stalna razstava

Kako pomembna je industrijska dediščina? za maribor, ki je bil nekoč eno najpomembnejših industrijskih središč, zelo. v muzeju narodne osvoboditve maribor se tega zavedajo, saj že leta skrbijo za zapuščino mariborskih industrijskih gigantov, leta 2009 pa so odprli tudi stalno razstavo spomenik mariborski industriji. Ko so začeli v muzeju pripravljati stalno razstavo, so si zastavili kar nekaj vprašanj: Kaj je maribor? Kdo so mariborčani? na kaj so ponosni? Kaj jih je najbolj oblikovalo in zazna-movalo? v ospredje se je prebil odgovor – o jugoslovanskem »manche-sterju«, o »mestu dimnikov« oziroma mestu, katerega tempo je odrejal način življenja delavcev, saj je zvečer mesto zaspalo in se zgodaj zjutraj

prebujalo. mariborska industrija je mesto spremenila, ga razvila in ga končno pahnila na rob preživetja. številne opomnike in ostanke tega zlatega obdobja industrijskega maribora si lahko ogledate v muzeju, za katerega je ena glavnih nalog ohranjanje industrijske dediščine. morda tudi zaradi tega, ker je bila družina scherbaum, lastnica vile, v kateri je danes muzej, prva, ki je uvedla električno razsvetljavo na območju današnje slovenije, in z uvedbo električne energije postala začetnica druge faze industrializacije maribora. s tem pa muzej še ni končal s pripovedjo o industriji, saj bodo junija 2012 v njem odprli tudi razstavo tovarna zlatorog – skrivnost lepote.

http://www.muzejno-mb.si

Maribor, Museum of National Liberation

moNumENt to mARIboR INDuStRy, PERmANENt ExhIbItIoN

how important is industrial heritage? for Maribor, once an important industrial cen-tre, very. They know this at the Museum of national liberation in Maribor, where they have been looking after the legacy of Maribor’s industrial giants for years. In 2009 the museum opened the permanent exhibition Monument to Maribor Industry. While preparing the permanent exhibition, the museum staff asked themselves a number of questions – What is Maribor? Who are the people of Maribor? What are they proud of? What is it that has shaped them and left its mark on them? One answer pushed itself into the foreground – an answer that spoke of the “yugoslav Manchester”, a “city of chimneys”, a city whose tempo was regulated by the way of life of the workers, since in the evening the city slept, ready to wake up early in the morning. Maribor industry transformed the city, developed it and eventually pushed it to the brink of survival. you can see many reminders and remnants of this golden age of industrial Maribor in the museum, one of the principal functions of which is the conservation of industrial heritage. perhaps in part because the Scherbaum family, who owned the villa that now houses the museum, were the first family in what is today Slovenia to introduce electric lighting, and with the introduction of electricity became the initia-tor of the second phase of the industrialisation of Maribor. The museum’s industrial narrative does not, however, end here, since a new exhibition, The Zlatorog factory – The Secret of Beauty, is due to open in June 2012.

http://www.muzejno-mb.si

18

Page 19: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Postojna, do 7. maja

zmaj v Postojnski jamirazstava slovenskega etnograFskega mUzeja

v Postojnski jami so se letos spomnili bogatega ljudskega izročila naših krajev, v katerem imajo zmaji nadvse pomembno vlogo. tisti iz legende o Postojnski jami, visok preko 4 metre, izdelan po vzoru pošasti iz zabaviščnih parkov, se je letos vrnil tja. na svojega mogočnega predhodnika je spomnil z glasnim rjovenjem, jeznim butanjem z repom, pihanjem pare in ognjenimi očmi. spremljala ga je razstava slo-venskega etnografskega muzeja, ki je mitološki svet približala tudi zahtevnejšim obiskovalcem. Kot pravi avtor razstave, ki je še vedno na ogled, dr. Frelih, je zapuščina zmajev prisotna vsepovsod in bi z njo lahko obkrožili svet.

zmaji so mitološke pošasti, ki jih poznajo skoraj povsod po svetu. Imajo nadnaravne lastnosti, ena izmed njih pa je npr. ta, da bruhajo ogenj. najbolj znani različici zmajev sta evropska in vzhodnoazijska. Prvi so največkrat predstavljeni kot zli, za slednje pa velja, da so dobri in da poosebljajo moč in modrost. v času poganov so veljali za zaščitnike, ki so simbolizirali moč in zvitost. s krščanstvom pa je nastal njihov nega-tivni sloves, saj so verjeli, da je zmaj ena izmed poosebitev hudiča. zmaji so še vedno prisotni v sodobni umetnosti, še posebej v književnosti, kjer se pojavljajo kot nasprotniki glavnih likov.

Ljubljana, 24–27 May

SCIENCEtIvAl of ADvENtuRES

The Sciencetival of Adventures will be taking place over the streets, squares and bridges of ljubljana from Thursday 24 to Sunday 27 May. The Sciencetival is an international festival of science organised by the house of Experiments. While it mainly consists of science shows, it also includes science workshops, lectures and much more. As well as performers from the nationwide science centre house of Experiments, the festival will feature guests from the united kingdom, Israel, france, the uSA, Denmark and poland. you will discover that the science that surrounds us is wonderful, and that you can learn something new every day. And of course there will also be plenty of tricks with dry ice and liquid nitrogen. Workshops will take place each day, and be sure not to miss the spectacular Saturday show next to the Triple Bridge. consult the programme online at www.znanstival.si or www.sciencetival.si.

come along and release your inner curious child!

Postojna, until 7 May

The Dragon in the postojna cave,AN ExhIbItIoN of thE SlovENE EthNoGRAPhIC muSEum

This year the postojna cave is celebrating the rich folk traditions of our country, in which dragons play a very important role. The dragon from the legend of the postojna cave has returned this year: standing over four metres tall, it is modelled on monsters from amusement parks. It reminds us of its mighty predecessor with its noisy roar, the angry lashing of its tail, the steam rising from its nostrils and its fiery eyes. It is accompanied by an exhibition created by the Slovene Ethnographic Museum that is designed to bring the mythological world closer to visitors. In the words of Marko frelih, the creator of the exhibition, which is open until 7 May, the legacy of dragons is present everywhere: with it, we could encircle the globe.

Dragons are mythological monsters that are known almost everywhere in the world. They have supernatural characteristics, one of which is the ability to breathe fire. The two most famous variants are the European dragon and the East Asian dragon. The former is usually represented as evil, while the latter is considered good and a personifica-tion of strength and wisdom. In pagan times, dragons were seen as protectors who symbolised strength and cunning. With the coming of christianity they gained a negative reputation, since it was believed that the dragon was a personification of the devil. Dragons are still present in modern art, and particularly in literature, where they appear as enemies to be vanquished by the hero.

www.postojnska-jama.eu

Fotografija: branko čeak

19

Page 20: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Ljubljana, Mestna galerija (Muzej in galerije mesta Ljubljane), od 5. aprila do 17. junija

Pot skozi skulpturoskUpinska kiparska razstavarazstava vključuje izbor nekaterih vidnejših slovenskih kiparjev različnih generacij. Predstavljena dela so le tisti izsek iz njihovega obsežnega ustvar-janja, ki ustreza konceptu razstave, usmerjen v razmerja kipar – forma – prostor – potovanje – komunikacija. Kot odprte, refleksivno-estetsko delu-joče forme in nekakšne kiparske postaje so predstavljena dela diferencirani segmenti sodobnega slovenskega kiparstva. Izbrani umetniki dragica čadež, mirsad begić, matjaž Počivavšek, rene rusjan, roman makše, mirko bratuša, metod Frlic, darko Golija, damijan Kracina, boštjan drinovec in marco juratovec so z avtorsko prepoznavnimi, sistematično zgrajenimi likovnimi poetikami oblikovali skulpturo kot formo, prostor in potovanje. Postavitev v galeriji je zgoščena, vendar delujejo posamezne skulpture kljub različnosti kipov in samostojnosti postavitve kot pot skozi skulpture. Izbrani kiparji v točno določenem razstavnem prostoru predstavljajo in ustvarjajo zgoščeno skulpturno kompozicijo, kjer izstopa odprt in gibljiv odnos med posameznimi kiparskimi elementi, ki se odpirajo ali delno zapirajo v prostor in omogočajo gledalcu, da se premika skozi skulpturo ali okoli nje. razstava gradi vizualno izpovedno moč na skulpturi in v njenem medprostoru ter na učinkovanju skulpture ali skulpturne kompozicije z vmesnim prostorom v odnosu znotraj posameznega kiparskega dela. avtor in kustos razstave je dr. sarival sosič.

Ljubljana, City Art Museum (Museum and Galleries of the City of Ljubljana), 5 April to 17 June

A Journey Through Sculpture GRouP SCulPtuRE ExhIbItIoNThis exhibition features a selection of some of the more prominent Slovene sculptors of different generations. The works making up the exhibition consist of that part of their more extensive oeuvres that corresponds to the concept of the exhibition, which focuses on the relationships between sculptor, form, space, journey and communication. As open forms with a reflective-aesthetic effect, and as sculptural “stations”, the works on display represent differentiated segments of contemporary Slovene sculpture. Each of the featured artists – Dragica čadež, Mirsad Begić, Matjaž počivavšek, rene rusjan, roman Makše, Mirko Bratuša, Metod frlic, Darko golija, Damijan kracina, Boštjan Drinovec and Marco Juratovec – has used his or her own original, recognisable and systematically constructed artistic language to shape sculpture as form, space and journey. The installation of the exhibition in the gallery is highly condensed, but despite the differences of the sculptures and the independent nature of the installation, individual sculptures act as part of a journey through sculpture. In a precisely defined exhibition space, the selected sculptors present and create a condensed sculptural composition which is remarkable for the open and flexible relationship between the individual sculptural elements, as they open into the space or partially close themselves off and allow the viewer to move through the sculpture or around it. The exhibition builds visual expressive power in the sculpture and the intervening space, the effect of the sculpture or sculptural composition together with the space around it, in a relationship that is established within the individual work. The exhibition is designed and curated by Sarival Sosič, ph.D.

http://www.mgml.si/mestna-galerija-ljubljana

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Fotografija: matjaž Počivavšek / voda, voda te odnaša, 2007, bron, srebro

20

Page 21: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

tehniški muzej slovenije v bistri pri vrhnikikraj, kjer tehniška DeDiščina in narava pripoveDUjeta nešteto zgoDb …

osrednje zbirke tehniškega muzeja slovenije se nahajajo v nekdanjem kartuzijanskem samostanu v bistri pri vrhniki, ki je od ljubljane oddaljen le dvajset kilometrov. med samostanskimi zidovi in hodniki so na ogled številne zbirke s področja kmetijstva, prometa, gozdarstva, lesarstva, lovstva, ribištva, tekstila, elektrotehnike in tiskarstva. Posebno pozornost prav zagotovo pritegnejo zbirke titovih avtomobilov in naprave na vodni pogon, katerih delovanje je občasno tudi na ogled.

v aprilu in maju pripravljajo v muzeju sobotne delavnice za odrasle, tematske nedelje, znanstvene festivale in občasno razstavo. v okviru sobotnih delavnic bodo 14. aprila pekli kruh, 21. aprila spoznavali kaligrafijo, 19. maja restavrirali predmete in 26. maja izdelovali knjige. v okviru tematskih nedelj bodo 1. aprila predstavili zbirko mariborske tovarne gospodarskih vozil in motorjev tam, 8. aprila predvajali film »Iz življenja kranjske čebele«, 22. aprila prikazali žaganje hlodovine z žago venecijanko in poizkuse nikole tesle, 6. maja bodo vrteli film »trubar med nami«, 20. maja pa vas bodo popeljali po novi občasni razstavi o volku. najmlajši obiskovalci se bodo 29. aprila preizkusili v izdelovanju letalnih naprav. Pri tem jim bodo pomagali člani modelarskega kluba vrhnika. 27. maja jim bodo z vodstvom po razstavi »naj medi!« približali življenje čebel. muzejski program bodo obogatili tudi z znanstvenimi fes-tivali (15., 17. in 18. 4. bodo dnevi inovatorjev, od 8. do 11. 5. in 13. 5. pa dnevi elektrotehnike). Po ogledu muzeja se lahko obiskovalci odpočijejo v muzejskem parku, stran od mestnega vrveža, ob pomirjajočih zvokih žuborečega muzejskega potoka.

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Technical Museum of Slovenia in Bistra pri VrhnikiA PlACE whERE tEChNICAl hERItAGE AND NAtuRE tEll CouNtlESSStoRIES...

The main collections of the Technical Museum of Slovenia are housed in a former carthusian monastery in Bistra pri Vrhniki, just 20 kilometres from ljubljana. The numerous collections on display within the monastery walls and in the cloisters cover agriculture, transport, forestry, woodworking, hunting, fishing, textiles, electricity and printing. The collection of cars belonging to Marshal Tito and the col-lection of water-powered machinery – occasionally put in motion for the benefit of visitors to the museum – are among the more popular exhibits.

In April and May the museum is holding Saturday workshops for adults, theme Sundays, science festivals and a temporary exhibition. The themes of the Saturday workshops are: bread baking (14 April), calligraphy (21 April), restoration (19 May) and how books are made (26 May). The theme Sundays include a presentation of the collection of the Maribor commercial vehicle and engine maker TAM (1 April), the screening of a documentary film about the carniolan bee (8 April), a demonstra-tion of log-sawing in the Venetian sawmill and a presentation of the experiments of nikola Tesla (22 April), a screening of the film Trubar Among us (6 May) and a guided visit to a new temporary exhibition about the wolf (20 May). On 29 April the young-est visitors to the museum will have the chance to try their hand at making flying machines, with the help of members of the Vrhnika Model Aircraft club. On 27 May they can learn about the life of bees with a guided visit to the honey exhibition. The museum programme will be further enriched by the following science festivals: Inno-vators’ Days (15, 17 and 18 April) and Electrical Engineering Days (8–11 and 13 May). After visiting the museum, visitors can relax in the museum park, far from the noise of the city, and enjoy the calming sounds of the rippling museum stream.

www.tms.si

Fotografije: arhiv tehniškega muzeja slovenije

21

Page 22: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Culture.si spletni portal o slovenski kUltUri v angleškem jezikU

Culture.si je osrednji spletni portal o slovenski kulturi v angleškem jeziku, ki ga je lansiralo ministrstvo za kulturo rs, v dveh letih pa se je razvil v zanesljivo in referenčno spletno orodje za promocijo slovenske umetnosti in dediščine v mednarodnem merilu. v prvi vrsti je namenjen mednarodnim (ko)producentom in ustvarjalcem, posrednikom, kot so ministrstva, veleposlaništva, agencije in informacijske točke, tujim novinarjem in medijskim hišam, mednarodnim raziskovalcem in študentom ter kulturnim turistom.

Portal ponuja informativne članke o akterjih na področju arhitekture, oblikovanja, likovne in novomedijske umetnosti, gledališča, plesa, glasbe, književnosti, filma ter muzejev, arhivov in knjižnic v sloveniji. tukaj lahko berete o produ-centih in festivalih, prizoriščih in spomenikih, izobraževalnih programih, periodiki, spletnih virih in virih financiranja. na voljo so: koledar sloven-skih gostovanj in najave izbranih mednarodnih dogodkov v sloveniji, prav tako pa tudi kontaktni imeniki (po področjih in regijah) ter banka slik in logotipov za nadaljnjo rabo. Podatki so zaščiteni s prostimi licencami Creative Commons, tako da so brezplačno dostopni in uporabljivi. avtorski članki gostujočih piscev na blogu in tviti Culture.

si nadgrajujejo povezovanje raznorodnih vsebin z različnih področij in razpršeno umeščajo znanja v družbena omrežja.

Culture.si odlikuje prilagodljiva spletna arhitek-tura: osnovan je na odprtokodni spletni platformi mediawiki, ki poganja tudi wikipedio in je odlično orodje za skupinski razvoj in urejanje kompleksnih zbirk znanja. semantična komponenta omogoča poizvedovanje po zbranih podatkih in objavo v računalniško berljivi obliki, s tem pa se Culture.si umešča v hitro rastoč semantični svetovni splet.http://www.culture.si/en/Festivals_in_slovenia_2012

culture.siA wEb PoRtAl PRovIDING INfoRmAtIoN oN SlovENE CultuRE IN ENGlISh

culture.si is a cultural information portal launched by Slovenia’s Ministry of culture to provide informa-tion about Slovene culture in English. In the two years since its launch, it has developed into a reliable and authoritative online tool for the international promotion of Slovene art and heritage. It is intended first and foremost for international producers, co-pro-ducers and creators, intermediaries such as ministries,

embassies, agencies and information centres, foreign journalists and media companies, international researchers and students, and cultural tourists.

The portal offers informative articles on figures and institutions in the fields of architecture, design, visual arts and new media art, theatre, dance, music, literature and film, and on museums, archives and libraries in Slovenia. here you can read about pro-ducers and festivals, venues and monuments, edu-cational programmes, periodicals, online resources and sources of funding, a calendar of appearances by Slovene artists and announcements of selected international events in Slovenia. The portal also offers address books (by fields and by regions), a free image bank and a collection of logos for further use. All information is protected by creative commons licences, meaning that it can be accessed and used free of charge. Original articles by guest writers in the culture.si blog and tweets on the portal’s Twitter ac-count enhance the interconnection of different kinds of content from different fields and make informa-tion available via social networks.

culture.si is notable for its flexible web architecture based on the open source MediaWiki web platform, which also powers Wikipedia and is an excellent tool for the collective development and arrangement of complex collections of knowledge. The semantic component allows searches of the collected data and publication in machine-readable form, in this way making culture.si part of the rapidly growing Semantic Web.http://www.culture.si/en/festivals_in_Slovenia_2012

22

Page 23: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Celotno delo namreč zajema kar 15 knjig, vezanih v 4 dele, ki obsegajo skupaj 3.552 strani velikega formata, poleg tega pa še 24 prilog in 528 bakrorezov. valvasor je predstavil svojo domovino s pomočjo zgodovine, geografije, topografije, medicine, etnologije, biologije, geologije, teologije in drugih ved. Podobna polihistorska dela in deželne kronike so bile v evropi moderne že od 16. stoletja dalje. valvasor pa ni bil zgolj zbiralec in prepisovalec zanimivih zgodb kot marsikateri drug avtor tistega časa, temveč je tudi sam raziskoval in poskušal vse preveriti na kraju samem, zaradi česar slava izstopa po natančnosti in bistveno resnejšem znanstvenem pristopu ter se uvršča med najboljša podobna dela v svetovnem merilu.

vsebina knjig je sila raznolika: od zgodovinskih opisov, teoloških razprav, filozofskih razglabljanj, opisov šeg in navad kmečkega prebivalstva in plemstva, opisov mest in gradov ter tehničnih opisov pa vse do čudovitih literarnih orisov narave, anekdot, hudomušnih in poučnih zgodbic, kratkih pesmic in dolgih pesnitev, moralnih naukov, bajk, legend …. še najbolje bi bilo, če rečemo, da gre za enciklopedijo, ki pa se od današnjih enciklopedij po marsičem razlikuje.

slava vojvodine Kranjske ni enciklopedija, ki bi imela abecedno urejena gesla, bolj morda spominja na potopis, ki se ga bere od prve do zadnje strani; pisana je večinoma v prvi osebi ednine, valvasor pa se v njej ne omejuje le na Kranjsko, temveč išče za vse, kar najde v svoji domovini, primerjavo tudi v drugih deželah. Prav tako avtor sam že v uvodu pove, da bi znalo golo enciklopedično opisovanje naklonjenega in zvedavega bralca silno dolgočasiti, zato bo tam, kjer se mu bo to zdelo primerno, vključil zanimive zgodbe iz svojega časa in preteklosti.

valvasorjevo delo je še bolj pomembno, če vemo, da so do 19. stol. na naših tleh izhajala pretežno besedila z versko vsebino, saj v tistih časih nihče, razen Cerkve ni imel dovolj finančnih sredstev za izdajo knjig. Cena izdelave knjige – ročno izdelan papir, delo bak-rorezcev, stavcev, tiskarjev, knjigovezcev – je bila nekdaj nepojmljivo visoka, izdaja knjige pa za marsikoga življenjski projekt, kar je tudi razlog, da med starimi knjigami ne najdemo slabih ali povprečnih besedil, in odgovor na to, zakaj je moral valvasor žrtvovati svoje premoženje za izdajo svojega monumentalnega dela.

jezikovno in oblikovno pa je slava vojvodine Kranjske v vseh pogledih prava baročna mojstrovina. besedilo je oblikovano dvokolonsko, okrašeno z inicialkami in številnimi bakrorezi ter se v kar štirinajstih različnih fontih ponaša z neskončno dolgimi večstavčnimi zvezami, polnimi kontrastov, z razsipno uporabo prislovov, razkošjem pridevnikov, barvitostjo metafor, izvirnimi izrazi in besednimi zvezami, ki jih v vsakdanjem govoru ne uporabljamo, z latinskimi citati in moralnimi eksempli ...

»vsebina in vsa popisovanja v slavi vojvodine Kranjske so tako številna, da mi zmanjkuje besed, da bi vam tu vse prikazal. saj ne morem niti vsega pogledati, kaj šele opisati z besedami, celo z mislimi ne morem zajeti. Kdo bi lahko čisto vse zvezde preštel, pa četudi samo tiste, ki jih vidijo oči, saj jih nešteto naše oči ne morejo videti zaradi njihove grozotne višine. In kdo bi lahko preštel vse, kar sta na Kranjskem, celo v eni sami deželi, ustvarila bog in njegova služabnica narava?«

Petletni projekt prevoda tega monumentalnega dela, ki poteka pod okriljem zavoda dežela Kranjska se približuje koncu. brez vsakega dvoma gre za neprecenljivo delo in velik prevajalski presežek. vodilno vlogo pri prevajanju nosijo prof. dr. božidar debenjak, prof. doris debenjak in Primož debenjak, dipl. inž., ter prevajalci iz nemščine, ki se sedaj že četrto leto uspešno spopadajo s problemi, ki jih prinaša prevajanje iz staronemškega jezika.

tomaž čeč, vodja projekta in urednik

The work consists of 15 books, each bound in four parts, covering a total of 3,552 large-format pages, with a further 24 appendices and 528 plates. Valvasor presented his homeland with the help of history, geography, topography, medicine, ethnology, biology, geology, theology and other disciplines.

Works of similar scope had, like national chronicles, been fashionable in Europe since the sixteenth century. But Valvasor did not merely collect and transcribe interesting stories like many other authors of the time. Instead, he himself researched and attempted to verify everything on the spot, for which reason his glory is remarkable for its accuracy and its significantly more serious scientific approach, earning it a place as one of the best works of its kind anywhere in the world.

The contents of the books are enormously varied: from historical descriptions, theological discussions, philosophical meditations, descriptions of the customs and traditions of the present population and the nobility, descriptions of towns and castles, and technical descriptions, all the way through to wonderful literary outlines of nature, anecdotes, mischievous and cautionary tales, short verses and lengthy poems, moral teachings, fairy tales, legends, and so on. perhaps the best thing would be to describe it as an encyclopaedia, although it differs in many ways from today's encyclopaedias.

The glory of the Duchy of carniola is not an encyclopaedia with alphabetised entries, it is perhaps more like a travelogue to be read from the first page to the last. It is mainly written in the first person singular, and Valvasor does not limit himself to carniola, instead seeking comparisons in other countries for everything that he finds in his homeland. The author himself states in the introduction that a bare, encyclopaedic description would be very boring to the inquisitive reader and that he would therefore be including interesting stories from his time and from the past whenever it seemed appropriate to him to do so.

Valvasor's work is even more important if we consider that until the nineteenth century most books published in Slovenia were works of religious content, since at that time no one except the church could afford to publish books. The cost of producing a book – handmade paper and all the work of copper engravers, typesetters, printers and bookbinders – was inconceivably high in Valvasor's day, so for many people publishing a book was a lifetime's project. This is also the reason why we rarely find poor or average texts among old books, and an explanation of why Valvasor had to sacrifice his entire property in order to publish his monumental work.

In linguistic and formal terms, The glory of the Duchy of carniola is in every sense a true baroque masterpiece. The text is printed in two columns and decorated with initials and numerous copper engravings. using 14 different typefaces, it boasts endlessly long sentences with multiple clauses and a multitude of contrasts, a lavish use of adverbs, a wealth of adjectives, colourful metaphors, original expressions and phrases not used in everyday speech, latin quotations and moral examples.

»The content and all the descriptions contained in The glory of the Duchy of carniola are so numerous that I do not have the words to describe them all here. for I cannot even behold it all, let alone describe it in words, nor can my mind even grasp it. Who could enumerate all the stars, or even only those that the eyes behold, for there are countless numbers of them that our eyes cannot see because of their awful height. And who could numerate everything that god and his servant nature have created in carniola, even in one single province?«

The five-year project to translate this monumental work, which is taking place under the aegis of the Zavod Dežela kranjska, is nearing its end. There is no doubt that this is a priceless work and an amazing feat of translation. The leading role in the translation project has been taken by ph.D. Božidar Debenjak, Doris Debenjak and primož Debenjak, who for four years have been successfully tackling the problems of translating from Old german.

Tomaž čeč, project Manager and Editor

slava vojvodine Kranjskesveta knjiga slovenskega naroDa

slava vojvodIne KranjsKe (dIe eHre des HertzoGtHums CraIn), eden Izmed največjIH sImbolov slovenstva, temeljnI Kamen slovensKe zGodovIne, PolIHIstorsKo delo, je Izšlo leta 1689 v nürnberGu v nemščInI In velja za največje delo barona jane-za vajKarda valvasorja ter še danes za eno Izmed najPomemb-nejšIH znanstvenIH, lePoslovnIH In umetnIšKIH del o slovenIjI, najbolj PrePoznavna In ena Izmed najobsežnejšIH KnjIG, Kar jIH Premoremo, je veljala zaradI nemščIne 17. stoletja In že davno PozabljenIH GeoGraFsKIH Imen za nePrevedljIvo, ProjeKt Prevo-da Pa PrezaHteven tudI za največje založbe. do nedavneGa so bIlI taKo PrevedenI In bralCem na voljo le neKaterI odlomKI …

ThE glOry Of ThE Duchy Of cArnIOlA (DIE EhrE DES hErTZOgThuMS crAIn),

OnE Of ThE grEATEST SyMBOlS Of SlOVEnEnESS, ThE fOunDATIOn STOnE Of

SlOVEnE hISTOry, A WOrk cOVErIng MulTIplE DIScIplInES, WAS puBlIShED In

nurEMBErg In 1689, In gErMAn. ThE crOWnIng AchIEVEMEnT Of ITS AuThOr,

JOhAnn WEIchArD frEIhErr VOn VAlVASOr, IT IS STIll cOnSIDErED OnE Of

ThE MOST IMpOrTAnT ScIEnTIfIc, lITErAry AnD ArTISTIc WOrkS EVEr WrITTEn

ABOuT SlOVEnIA, ThE MOST rEcOgnISABlE AnD AT ThE SAME TIME OnE Of ThE

MOST EXTEnSIVE BOOkS WE hAVE. WrITTEn In ThE gErMAn Of ThE SEVEnTEEnTh

cEnTury AnD full Of lOng-fOrgOTTEn plAcE nAMES, IT WAS OncE cOnSIDErED

unTrAnSlATABlE, WITh ThE prOJEcT Of TrAnSlATIng IT SEEn AS TOO DEMAn-

DIng EVEn fOr ThE BIggEST puBlIShIng cOMpAnIES. unTIl rEcEnTly Only A fEW

EXTrAcTS hAD BEEn TrAnSlATED AnD MADE AVAIlABlE TO rEADErS ...

The glory of the Duchy of carniolathE holy book of thE SlovENE NAtIoN

23

Page 24: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Maribor, Slovenj Gradec, Ljubljana; Aprila in maja / April and May

Pomladanska evropska prestolnica kulture 2012SPRINGtImE IN thE EuRoPEAN CAPItAl of CultuRE 2012

Mladinski kulturni center Slovenj Gradec, od 18. do 31. aprila

art@craFt eUrope 2012

od leta 1977 organizirajo v slovenj Gradcu pregledne bienalne razstave rokodelske ustvarjalnosti v sloveniji. tokrat bo bienale nadgradila prva evropska razstava sodobnih rokodelskih dosežkov art@Craft europe 2012, na kateri sodelujejo vrhunski rokodelci iz vseh držav eu, ki ustvarjajo iz naravnih materialov. razstava je prva tovrstna vseevropska komunikacija z dejavnostmi in bogatimi znanji, ki lahko v prihodnje pomembno sooblikujejo možnosti za nova delovna mesta in zaposlovanje razvojno prizadetih in invalidnih oseb. v slovenj Gradcu pripravljajo vrsto spremljevalnih prireditev in strokovnjaki se bodo sešli tudi na mednarodnem posvetu o prihodnjih izzivih rokodelskih ustvarjalnosti v evropi.

Slovenj Gradec Youth Cultural Centre, 18–31 April

ARt@CRAft EuRoPE 2012

Slovenj gradec has been hosting a biennial exhibition of crafts in Slovenia since 1977. This year the biennial will also include the first European exhibition of contemporary crafts, Art@craft Europe 2012, featuring the finest craftsmen and women from around the Eu and focusing on the use of natural materials. The ex-hibition, the first pan-European event of its kind, showcases activities and expertise that have the potential to make an important contribution to creating new jobs and employment for people with developmental disabilities and other disabled people. The organisers are preparing a number of accompanying events, while invited experts will also take part in an international conference on the future challenges for crafts in Europe.

Pomlad nam PrInaša v oKvIru evroPsKe PrestolnICe Kulture 2012 Izjemne doGodKe, KI bodo PrebudIlI v nas strast do žIvljenja In ljubezen do umetnostI. na odre v GledalIšča In tudI na trGe laHKo zavIjete taKo v marIboru Kot v vseH PartnersKIH mestIH, ne nazadnje tudI v ljubljanI.

SprIng BrIngS WITh IT SOME rEMArkABlE EVEnTS In ThE cOnTEXT Of ThE EurOpEAn cApITAl Of culTurE 2012. EVEnTS ThAT WIll rEAWAkEn pASSIOn fOr lIfE AnD lOVE Of ArT. TO EXpErIEncE ThEM AT fIrST hAnD, hEAD TO ThEATrES AnD SquArES In MArIBOr AnD All ITS pArTnEr TOWnS, AnD AlSO TO lJuBlJAnA.

Foto

grafi

ja v

ir: w

ww

.visit

eurd

usoi

r.com

24

Page 25: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Umetnostna galerija Maribor, od 4. do 27. maja

jan Fabre: Umetnost me je Ubranila zapora!razstava art Kept me out of jail! je predstavitev umetniškega ustvarjanja belgijskega empiričnega multimedijskega umetnika, dramatika in med-narodno priznanega oblikovalca odrske scene jana Fabra, ki raziskuje meje telesa, zavesti in domišljije. v predstavah išče multidisciplinarne stične točke in ustvarja uprizoritvene izkušnje, ki gradijo mostove med vizualno in gledališko umetnostjo.

Maribor Art Gallery, 4–27 May

jAN fAbRE: ARt kEPt mE out of jAIl!

Art kept Me out of Jail! is a presentation of the artistic work of the Belgian multimedia artist, playwright and internationally renowned stage designer Jan fabre, who examines the empirical boundaries of the body, conscious-ness and imagination. constantly seeking multidisciplinary points of contact in his work, he creates performances that build bridges between the visual arts and theatre.

www.maribor2012.eu

SNG Maribor; 9., 10., 11. in 12. maja ob 20. uri

jan Fabre: Droge so me obDržale pri življenjUumetnika jan Fabre in plesalec ter koreograf antony rizzi sta sodelovala pri več odmevnih predstavah; tokrat bosta v mariboru premierno pred-stavila svoj najnovejši skupni projekt o življenju med ekstazo in breznom. v ospredju predstave sta paradoksalni svet zasvojenosti in ekstaze ter junak, ki potrebuje droge za zdravljenje nevarne bolezni, hkrati pa se jim predaja tudi drugače.

Fotografija: jan Faber, fotograf: jeroen mantel

SNG Maribor, 9, 10, 11 and 12 May, 8.00 p.m.

jAN fAbRE: DRuGS kEPt mE AlIvEThe artist Jan fabre and the dancer and choreographer Antony rizzi have collaborated on several notable projects; on this occasion Maribor will be the venue for the premiere performance of their latest joint project, about life between ecstasy and the abyss. In the foreground of the performance is the paradoxical world of addiction and ecstasy, a hero who needs drugs to treat a dangerous illness but at the same time becomes addicted to them in a different way.

photograph: Jan faber photographed by Jeroen Mantel

Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana; 24., 25., 26. in 28. maja ob 19. uri

Dantonova smrt

v koprodukciji s slovenskim mladinskim gledališčem ljubljana in v režiji jerneja lorencija bo mestno gledališče Ptuj postavilo na oder dramo nemškega avtorja Georga büchnerja dantonova smrt, ki je po besedah režiserja genialna drama o nezmožnosti in nesmiselnosti revolucije, a hkrati absurdnosti revolucije, o antirevolucijskosti vsake revolucije, o krvi revolucije, o nenasitnosti krvi revolucije ter o dvomu v napredek, evolucijo in zgodovino.

Mladinsko Theatre, Ljubljana, 24, 25, 26 and 28 May, 7.00 p.m.

DANtoN’S DEAthDanton’s Death by the german dramatist georg Büchner, directed by Jernej lorenci, is a co-production of the Mladinsko Theatre in ljubljana and the ptuj city Theatre. In the words of the director, it is a brilliant drama about the im-possibility and folly of revolution, and at the same time about the absurdity of revolution, about the counter-revolutionary nature of every revolution, about the blood of revolution, about revolution’s insatiable thirst for blood, and about doubt in progress, in evolution and in history.

25

Page 26: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Frankfurt, Schirn Kunsthalle

GeorGe Condo do 28. maja ameriški umetnik George Condo, ironičen, provokativen in duhovit, je od svojih začetkov ustvaril v newyorškem east villageu v osem-desetih letih prejšnjega stoletja zna-čilen korpus umetnin. njegove slike, ki jih odlikujejo jedek humor, nad-realistično navdihnjena absurdnost in živahen patos, se vedno znova sklicujejo na tradicije ameriške in evropske umetnostne zgodovine zadnjih petstotih let od velázqueza prek Picassa do Gorkyja. skupaj z galerijo Hayward iz londona sCHIrn z veseljem predstavlja prvo celovito retrospektivo Condojevih del v slogu, ki bi ga lahko opisali kot umetni realizem, njegove slike in skulpture pa razkrivajo trajno študijo človeške fiziognomije in vse preveč človeških mentalnih stanj.

Amsterdam, Muzej fotografije Huis Marseille

Guy TilliMdo 3. junijaFotografije južnoafriškega fotografa Guya tillima (rojenega leta 1962 v johannesburgu) izražajo analitično natančnost, ki vedno razburka čustva. njegova fotografska kariera se je začela v zadnjih letih apartheida, to obdobje pa še vedno vpliva na njegovo delo. v kratkih desetih letih, odkar kot svobodni fotograf dela za domače in tuje medije, vključno z reutersom in agence France Presse, se je odmaknil od fotožurnalizma, njegov pristop do izbranih tem pa je postal bolj človeški in prefinjen. osvojil je več nagrad, med njimi na-grado daimlerChrysler za južnoafri-ško fotografijo leta 2004 in nagrado leica oscar barnack leta 2005.

München, lenbachhaus

MArCel duCHAMp v MünCHnu leTA 1912do 15. julija ob stoti obletnici bivanja marcela duchampa v münchnu se je len-bachhaus odločil, da bo ta ključni trenutek v umetnikovem življenju ovekovečil z razstavo.

marcel duchamp je spremenil zgodovino umetnosti. njegova slika »nu descendant un escalier no. 2« (1912) je v eni sami ikonski podobi zaobjela zamisli in vplive celotne dobe. njegove stvaritve so bolj kot katere koli druge ideje v umetnosti 20. stoletja v temeljih spremenile naše zamisli o tem, kaj umetnost je in kako jo umetnik ustvarja ter o instituciji muzeja.

Proti koncu junija 1912 je duc-hamp v münchnu izstopil iz vlaka, da bi obiskal dobrega prijatelja maxa bergmanna. odločil se je, da bo podaljšal svoj obisk, in kmalu si je našel stanovanje v ulici barer-straße. v almanahu skupine modri jezdec je omenjen kot zanimiv ta-lent, ko je bil star le petindvajset let. nazadnje je duchamp v münchnu ostal skoraj tri mesece in ustvaril več pomembnih del.

istanbul, SantralistanbulGalerijski prostori santralistanbul obsegajo v petih nadstropjih kar 3500 kvadratnih metrov razstavnih prostorov. od odprtja je galerija gostila že več kot deset domačih in mednarodnih razstav, med katerimi so modern and beyond, uncharted in retrospektivna razstava yüksela arslana ter različni drugi umetniški in kulturni dogodki. Galerija, ki so jo zasnovali arhitekti Han tümertekin, emre arolat in nevzat sayin, vklju-čuje betonsko jedro, ovito s kovino, ter sodobno oblikovanje, ki poudarja notranje in zunanje površine obsto-ječih proizvodnih struktur. stavba, dobitnica mednarodne nagrade za arhitekturo leta 2010, dokazuje estet-ski potencial armiranega betona.

london, Muzej victoria and Albert

BriTAnSKo oBliKovAnje 1948–2012: inovACije v Moderni doBido 12. avgustaleta 1948 so v londonu potekale prve olimpijske igre po drugi sve-tovni vojni. »skromne igre«, kot so jim rekli, so potekale v času gospo-darske krize v mestu, porušenem zaradi bombardiranja, vendar so zagotovile podlago za spravo in ob-novo. leta 2012 velika britanija znova gosti olimpijske igre, in čeprav duh ostaja enak, se je okolje, v katerem bodo potekale, v celoti spremenilo. britansko oblikovanje 1948–2012 ponuja pregled teh sprememb z razi-skovanjem stavb, predmetov, podob in zamisli, ki so jih ustvarili oblikovalci in umetniki, izobraženi ali živeči v veliki britaniji.

dunaj, leopold Museum

KliMT – od Blizu in oSeBnodo 27. avgustaob praznovanju 150. obletnice rojstva Gustava Klimta je leopold museum posvetil temu najslav-nejšemu avstrijskemu umetniku nenavadno razstavo. Predstavitev se osredotoča na ključna dela iz lastne bogate zbirke Klimtovih del, dopolnjujejo pa jo umetnine, izpo-sojene iz pomembnih avstrijskih in mednarodnih zbirk. Klimtova dela so opremljena z umetnikovimi opombami, tako da slikar v bistvu komentira lastne stvaritve.

rdečo nit razstave predstavlja vrsta vitrin, ki se vijejo skozi razstavni prostor in vsebujejo približno 400 pisnih dokumentov, ki jih je Klimt pošiljal svoji življenjski družici emilie Flöge. razstava, ki je dodatno obogatena s številnimi sodobnimi portretnimi fotografijami, torej ponuja živo sliko življenja tega mno-gostranskega umetnika okrog leta 1900 sredi umetniških škandalov in počitnikovanja ob jezeru attersee.

Prostor, kamor se je Klimt umikal v samoto, je bil njegov atelje; ta je bil za razstavo rekonstruiran skupaj z zasebno zbirko, ki jo je umetnik hranil v njem.

København, stalna zbirka nacional-nega muzeja

FoToGrAFijezbirka nacionalnega muzeja Foto-grafije vsebuje približno 50.000 del, ki so razdeljena na danske fotografije, tuje fotografije in več posebnih zbirk.

tuja zbirka vsebuje pomembna dela znanih imen. Ponaša se tudi z največjim številom dagerotipij v skandinaviji in z veliko zbirko tako imenovanih albumov, ki vsebujejo tudi fotografije, zvezane v knjige.

od izuma fotografije leta 1839 so fotografije vključene v zbirke Kraljeve knjižnice. od začetka petdesetih let 20. stoletja potekajo močna prizadevanja za pridobivanje foto-grafij in zbirka se je pod vodstvom glavnega zgodovinarja fotografije v državi bjørna ochnerja astro-nomsko povečala.

Manchester, umetnostna galerija Manchester

v prevodu: ženSKe, MiGrACije, MiGrACije in BriTAnSKoSTdo 23. februarja 2013razstava je del večjega projek-ta z ženskami, ki so se priselile na severozahod anglije z vsega sveta. ženske iz najrazličnejših okolij sodelujejo z umetniškim združenjem uHC (ultimate Holding Company) pri pripravi razstave, ki jo je navdihnila zbirka plakatov odbora empire marketing board v lasti mestne galerije manchester. Plakate je ustvaril odbor empire marketing board, organ za promocijo, ki ga je britanska vlada ustanovila leta 1926. Kampanja s plakati je po vsej državi potekala po ulicah velike britanije med letoma 1926 in 1933.

26

Page 27: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

UMETNOST IN KULTURA / ART & CULTURE

Frankfurt, Schirn Kunsthalle

GEoRGE CoNDo Until 28. May Ironic, provocative, witty—since his beginnings in new york’s East Village in the early 1980s, American artist george condo has produced a dis-tinctive body of work. his paintings, characterised by mordant humour, surrealist-tinged absurdity and exuberant pathos, make repeated reference to the traditions of Ameri-can and European art history of the last 500 years, from Velázquez by way of picasso to gorky. In partnership with the hayward gallery in london, the SchIrn is pleased to present the first comprehensive retrospective in germany of condo’s art. condo works in a style that can be described as artificial realism, and both his paintings and sculptures display his on-going examination of human physiognomy and all-too-human mental states.

Amsterdam, Huis Marseille Museum for Photography

Guy tIllImUntil 3 JuneThe images of the South African photographer guy Tillim (1962, Johannesburg) display an analytical precision that never fails to stir up emo-tions. his photographic career began in the latter years of apartheid, and this period continues to affect his work. In the ten short years that he has worked as a freelance photographer for local and foreign media, including reuters and Agence france-presse, he has moved away from photojournalism and towards a much more humane and subtle approach to his themes. he has won many prizes including the Daimlerchrysler Award for South African photography in 2004 and the leica Oscar Barnack Award in 2005.

Munich, Lenbachhaus

mARCEl DuChAmP IN muNICh 1912Until 15 July On the 100th anniversary of Marcel Duchamp’s stay in Munich the lenbachhaus has decided to mark this key moment in the artist’s life with an exhibition.

Marcel Duchamp changed art history. his painting nude, Descend-ing a Staircase, no. 2 (1912) captured the ideas and influences of a whole epoch in one iconic image. his readymades fundamentally altered our ideas of what art is, of how art-ists produce it, and of the institution of the museum – like no other idea in the art of the twentieth century.

In late June 1912, Duchamp got off a train in Munich with the inten-tion of visiting his good friend Max Bergmann. he decided to extend his stay and was soon living in lodgings in the Barerstrasse. he is mentioned in The Blue rider Almanac as an interesting talent – at the young age of twenty-five. In the end he stayed nearly three months and developed several significant works.

Istanbul, SantralistanbulSet on five floors, the Santralistanbul Main gallery building has 3,500 m² of exhibition space. Since opening, the gallery has played host to more than 10 national and international exhibitions, among them Modern and Beyond, uncharted and a yüksel Arslan retrospective, together with miscel-laneous other arts and cultural events. Inspired by architects han Tümertekin, Emre Arolat and nevzat Sayın, the Main gallery building comprises a concrete core swathed in metal gauze, reflecting a modern design that draws on the interior and exterior surfaces of the existing production structures. As a winner in the 2010 International Ar-chitecture Awards, the building serves as proof of the aesthetic potential of reinforced concrete.

London, Victoria and Albert Museum

bRItISh DESIGN 1948–2012: INNovAtIoN IN thE moDERN AGEUntil 12 AugustIn 1948, london hosted the first Olympic games after the Second World War. The “Austerity games” (as they became known) took place at a time of economic crisis in a city devastated by bombing, but they provided a platform for reconcili-ation and reconstruction. In 2012, Britain welcomes the Olympics once more, and while the spirit remains, the context in which they are taking place has entirely changed. British Design 1948–2012 traces those changes by exploring buildings, objects, images and ideas produced by designers and artists born, trained or based in Britain.

Vienna, Leopold Museum

klImt - uP CloSE AND PERSoNAlUntil 27 AugustIn celebration of gustav klimt’s 150th birthday, the leopold Museum is dedi-cating an unusual exhibition to this most ¬celebrated Austrian artist. The presentation’s main focus is on chief works from the leopold Museum’s own rich klimt collection, supplemented by singular loans from important Austrian and international collections. klimt’s works are juxtaposed with remarks made by the artist, who is thus com-menting on his own paintings.

A common thread through the pres-entation is provided by a row of display cabinets winding their way around the exhibition that contain the approxi-mately 400 written documents sent by klimt to his lifelong companion Emilie flöge. complemented by numerous contemporary portrait photographs, the presentation succeeds in painting a vivid picture of this multifaceted art-ist’s existence around 1900 between art scandals and recreations on lake Attersee. klimt’s special retreat was

his studio, which, together with the artist’s private collection that was kept there, has been specially reconstruct-ed for the exhibition.

Copenhagen, The National Museum of

PhotoGRAPhy’SPermanent CollectionThe national Museum of photog-raphy’s collection contains around 50,000 works, divided into Danish photography, foreign photography and several special collections.The foreign collection contains im-portant works by well-known names. The museum also boasts the largest collection of daguerreotypes in Scandinavia and a large collection of “albums” that includes photographs pasted into books.

photographs have been part of the royal library’s collections since the invention of photography in 1839. Beginning in the early 1950s, great efforts were made to acquire pho-tographs, and the collection grew dramatically under the leadership of the country’s first photo-historian, Bjørn Ochner.

Manchester, Manchester Art Gallery

IN tRANSlAtIoN: womEN, mIGRAtIoN, mIGRAtIoN AND bRItIShNESSUntil 23 February 2013This exhibition is part of a major project working with women who have migrated to the north-West of England from all over the world. The women, drawn from a range of di-verse backgrounds, are working with artists’ collective uhc (ultimate hold-ing company) to co-curate a display featuring and inspired by Manchester city galleries’ collection of Empire Marketing Board posters. These post-ers were produced by the Empire Mar-keting Board, a promotional body set up by the British government in 1926. The poster campaign ran nationwide on Britain’s streets from 1926 to 1933..

27

Page 28: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Ne prezrite!

highlights!

www.maribor2012.eu

Nakup vstopNic mogoč Na ticket purchase at www.maribor2012.eu www.eventim.si

European Capital of Culture

GeNeralNi pokrovitelji / GeNeral SpoNSorS:

CA

BA

RET

N

EW

BU

RLE

SQU

E

F: D

.r.

iskriva mešanica kabareta, music – halla, travestije spola, kiča in trasha.

21.00 – NarodNi dom, maribor

a lively mix of cabaret, music-hall, sex travesty, kitsch and trash.

21.00 – NaroDNi Dom, maribor

CaBaret NeW

BUrleSQUe4.-7.apr2012

Umetniški direktor mariborskega baleta, Edward Clug s sintezo dveh baletov Stravinskega (Petruške in Sacre du printemps). 19.30 – VElika dVoraNa SNG maribormaribor ballet's art director edward clug with the synthesis of two of stravinsky's ballets (petrushka and the rite of spring). 19.30 – sloveNe NatioNal theatre maribor – GraND hall

HoMMaGe a StraviNSkY

13.-21.apr

edW

ar

d

ClU

G

F: D

amja

n Šv

arc,

sN

G m

arib

or

2012

koncert ruskega državnega orkestra narodnih inštrumentov. 19.30 - DvoraNa uNioN, mariborconcert of the ossipov state russian Folk orchestra. 19.30 - Union Hall, Maribor

oSSipov State rUSSiaN Folk orCHeStra

30.maY2012

F: a

rhiv

Nar

odni

dom

Svetovna premiera dela Jana Fabra s solo plesalcem in koreografom antonyjem rizzijem o življenju med ekstazo in breznom. 21.00 - sNg maribor

World première of a piece by Jan Fabre with the solo dancer and choreographer antony rizzi on life between ecstasy and the abyss. 21.00 - Slovene national tHeatre Maribor

troUBleYN & jaN FaBre vzW

DROGE SO ME OBDRŽALE PRI ŽIVLJENJU DRUgs KEPt ME AliVE

jaN

Fa

Br

e

F: a

rhiv

Nar

odni

dom

9.-12.maY2012 WorldpreMiere9. maj2012

S Popolno pisarno se lahko svojemu

poslu posvetite bolj kot kadarkoli,

saj nudi vse, kar potrebujete za

svoj posel, na enem mestu.

Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana.

Telefonija

Internet

Poslovne rešitve

Naprave

Pravaprednostje predanost.

Pošljite »SVETOVALEC« na 030400450 za naš klic in ponudbo, prilagojeno vašemu podjetju.

Več informacij na www.simobil.si/popolnapisarna.

OGLAS BIZNIS FEB12 230x285.indd 1 3/9/12 2:54 PM

Page 29: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

S Popolno pisarno se lahko svojemu

poslu posvetite bolj kot kadarkoli,

saj nudi vse, kar potrebujete za

svoj posel, na enem mestu.

Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana.

Telefonija

Internet

Poslovne rešitve

Naprave

Pravaprednostje predanost.

Pošljite »SVETOVALEC« na 030400450 za naš klic in ponudbo, prilagojeno vašemu podjetju.

Več informacij na www.simobil.si/popolnapisarna.

OGLAS BIZNIS FEB12 230x285.indd 1 3/9/12 2:54 PM

Page 30: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

bozza annuncio rubini 21-11-2011 15:13 Pagina 1

Colori compositi

C M Y CM MY CY CMY K

Page 31: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 32: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

HOTEL ACAPULCO RESORT & CASINO 5<

Ta košček nebes, obdan z zimzeleno vegetacijo se razprostira na 100.000 m2 ob lastni, čudoviti, kilometer dolgi peščeni plaži. Navdušil vas bo z največjim otoškim zunanjim bazenom, dodelano ponudbo wellness centra, casinojem ter bližino zgodovinsko bogatega mesta Kirenija.

• let iz Ljubljane

• Kompasov družinski

klub z obilo zabave,

varstvom otrok ter

družabnimi igrami za

otroke in odrasle!

Cena vključuje: 7 dopolnjenih polnih penzionov (vključena pijača ob kosilu in večerji) ter popust za zgodnje prijave do 30.4.2012

Popust: 1. otrok do 12 let po pavšalni ceni 229 €, 2. otrok do 12 let ima 30% popusta

25.6. ter 2.7. 2012 • od 676 € na osebo

HIT POLETJA 2011 IN 2012

Informacije in rezervacije: www.kompas.si • 01 2006 111

POČITNICE NA SEVERNEM CIPRUCiper je otok ljubezni, lepote in mitov. Mit o boginji lepote Afroditi vas bo spremljal na vsakem koraku; v čudovitih vrtovih z vonjem po agrumih in jasminu, nasadih mandljev in oljk, omamnih borovcih. Da ne govorimo o čudovitih peščenih plažah in prijaznih domačinih. Privoščite si oddih na Cipru!

Oglas_CIPER_2012_Adria_230x142_5.indd 3 13.3.12 11:49

Ne pozabite uporabljati vaše kartice MasterCard® za varna in enostavna plačila.

Potovati brez odvečne prtljage: neprecenljivo.

Še vedno na počitnicah vsogotovino nosite s seboj?

Mas

terC

ard

Euro

pe sp

rl, C

haus

sée d

e Ter

vure

n 19

8A, 1

410

Wat

erlo

o, B

elgi

um

MasterCard Spring Xborder City_In-flight magazine 230x285.indd 1 3/9/2012 9:56:50 AM

Page 33: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

HOTEL ACAPULCO RESORT & CASINO 5<

Ta košček nebes, obdan z zimzeleno vegetacijo se razprostira na 100.000 m2 ob lastni, čudoviti, kilometer dolgi peščeni plaži. Navdušil vas bo z največjim otoškim zunanjim bazenom, dodelano ponudbo wellness centra, casinojem ter bližino zgodovinsko bogatega mesta Kirenija.

• let iz Ljubljane

• Kompasov družinski

klub z obilo zabave,

varstvom otrok ter

družabnimi igrami za

otroke in odrasle!

Cena vključuje: 7 dopolnjenih polnih penzionov (vključena pijača ob kosilu in večerji) ter popust za zgodnje prijave do 30.4.2012

Popust: 1. otrok do 12 let po pavšalni ceni 229 €, 2. otrok do 12 let ima 30% popusta

25.6. ter 2.7. 2012 • od 676 € na osebo

HIT POLETJA 2011 IN 2012

Informacije in rezervacije: www.kompas.si • 01 2006 111

POČITNICE NA SEVERNEM CIPRUCiper je otok ljubezni, lepote in mitov. Mit o boginji lepote Afroditi vas bo spremljal na vsakem koraku; v čudovitih vrtovih z vonjem po agrumih in jasminu, nasadih mandljev in oljk, omamnih borovcih. Da ne govorimo o čudovitih peščenih plažah in prijaznih domačinih. Privoščite si oddih na Cipru!

Oglas_CIPER_2012_Adria_230x142_5.indd 3 13.3.12 11:49

Ne pozabite uporabljati vaše kartice MasterCard® za varna in enostavna plačila.

Potovati brez odvečne prtljage: neprecenljivo.

Še vedno na počitnicah vsogotovino nosite s seboj?

Mas

terC

ard

Euro

pe sp

rl, C

haus

sée d

e Ter

vure

n 19

8A, 1

410

Wat

erlo

o, B

elgi

um

MasterCard Spring Xborder City_In-flight magazine 230x285.indd 1 3/9/2012 9:56:50 AM

Page 34: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 35: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 36: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 37: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 38: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

kakšna je vaša ocena trenutne situacije v evropi, v kateri se nahajajo letalske družbe, članice aea (association of european airlines)?

Položaj, v katerem so se znašle letalske družbe – ne samo članice aea, pač pa tudi ostali prevozniki – je postal v zadnjih letih precej kritičen. če zdajšnje razme-re v letalstvu primerjamo s preteklimi obdobji, lahko rečemo, da je specifika te krize v letalstvu prav dejstvo, da so se vse letalske družbe znašle v situaciji, ko se je potrebno boriti za preživetje.

Kriza se odraža v vseh sferah gospodarstva in evropa bo potrebovala precej let, da si bo opomogla. medtem pa se rast ostalih gospodarskih subjektov na izvene-vropskih trgih povečuje.

kakšen je vaš pogled na nizkostroškovne letalske družbe?

da bi bila uspešna, mora prav vsaka letalska družba, ki danes deluje na trgu, stremeti k najnižjim možnim stroškom. naši člani so vstopili v obdobje krize z že razvito strategijo povečanja notranje učinkovitosti. v nasprotnem primeru pa je težko nad-zorovati zunanje stroške, kot denimo ceno goriva, saj nanje ne moremo vplivati.

tradicionalne letalske družbe, kot jih poznamo danes, uporabljajo letališča vozlišča kot izhodišče svojih mrež, omogočajoč potnikom dobre povezave, visoko raven servisa in asistence. te letalske družbe delujejo na dveh trgih: evropskem, kjer konkurirajo nizkostroškovnim letalskim prevoznikom, ter svetovnem, kjer se merijo s tekmeci z vsega sveta.

ulrich schulte – strathaus >> generalni sekretar zveze evropskih letalskih prevoznikov (aea)v Februarju se je na KratKem obIsKu v slovenIjI mudIl GeneralnI seKretar zveze evroPsKIH letalsKIH Prevo-znIKov (aea) GosPod ulrICH sCHulte – stratHaus. stroKovnjaK za Področje letalstva, KI je svoje delovne IzKušnje med druGIm PrIdobIval z delom v luFtHansI, že od leta 2002 Pa zastoPa mnenje najPomembnejšIH evroPsKIH letalsKIH PrevoznIKov, je sPreGovorIl o neKaterIH vIdIKIH letalstva v evroPI.

adrIjInpotnik

besedIlo: barbara m.bukovec FotoGraFIje: borut krajnc

038

Page 39: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

najPomembnejše je ImetI zadovoljne PotnIKe. letalsKa družba, KI Ima PotnIKe, ki ji zauPajo in so z njenimi storitvami zadovoljni, ima PriHodnost.

adrIjIn Potnik

39

Page 40: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

nizkostroškovni prevozniki povezujejo točko a s točko b ter nudijo skromnejšo ra-ven servisa. rivalstvo za slehernega potnika je ostro, kar ustvarja zdravo tekmovalno vzdušje, v katerem pridobivajo vsi: tako potniki kot tudi letalske družbe. nizkostro-škovni letalski prevozniki so ustvarili trg, ki ga zaznamujejo nizke cene. to je privedlo je privedlo tradicionalne letalske prevoznike v preoblikovanje lastnih storitev, da bi zadovoljili potrošnikova pričakovanja glede nižjih cen storitev ter servisa.

na drugi strani pa je poglavitna vloga tradicionalnih letalskih prevoznikov, da preko letaliških vozlišč na svojevrsten način povezujejo nacionalna letališča s preostalim svetom. omogočanje navidezno enostavnih povezov pa za letalske družbe nedvomno pomeni strošek. v tem segmentu se naše članice razliku-jejo od nizkostroškovnih letalskih družb, ki ponujajo preproste, kratke letalske proge znotraj ali v bližini evrope.

Potniki pričakujejo vse nižje cene letalskih vozovnic tudi zaradi nizko-stroškovnih letalskih družb. kako lahko po vašem mnenju članice aea zdržijo ta pritisk?

res je, vsi letalski prevozniki so pod tem pritiskom. Ker je trg pretežno cenovno orientiran, smo posledično priča 40-odstotnemu padcu prihodkov v obdobju zadnjih desetih let. Problem, s katerim se vsi soočajo, je med drugim tudi ta, da z zmanjševanjem stroškov ne moremo povečati prihodkov. le večja produktiv-nost povečuje dobiček.

Pred časom je bilo veliko govora o skupnem zračnem prostoru v evro-pi. kako daleč je ta ideja?

oblikovanje enotnega evropskega neba je projekt, ki naj bi prispeval k izločanju neučinkovitosti, zmanjševanju posameznih stroškov pa tudi k varovanju okolja.če bi evropsko letalstvo delovalo po načelu enotnega neba, bi se emisije Co

2

zmanjšale za 12%, kar je nedvomno ogromen korak v smeri zmanjševanja toplo-grednih plinov in pomemben doprinos k reševanju okoljevarstvenih problemov.

vendar bi bila za to potrebna precejšnja politična volja, da bi s trenutne ureditve – državnih kontrol zračnega prostora – prešli na enotno ureditev, ki bi zajemala celotno evropo. zaenkrat je bilo na tem področju s strani vlad izkazanega premalo poguma, da bi vplivali na državne ponudnike storitev kontrole zračnega prostora. napredek pri ustanavljanju regionalnih funkcionalnih blokov zračnega prostora vo-denja, ki bi nadomestili državne kontrole zračnega prostora, je počasen. želenemu napredku še nismo priča, čas pa se počasi izteka.

letalski promet je odgovoren za približno 3% emisij toplogrednih plinov in še narašča. kako lahko aea vpliva na evropske prevoznike, da bodo prispevali k čim manjšemu onesnaževanju ozračja?

Globalno gledano lahko pripišemo svetovnemu letalstvu 3% vseh toplogrednih plinov., leti znotraj evrope prispevajo manj kot 1% vseh emisij, vendar je to še

adrIjIn Potnik

40

Page 41: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

adrIjIn Potnik

vedno 1% preveč. Ker se letalstvo razvija in raste, moramo poskrbeti, da rast znotraj panoge ne pomeni rasti emisij.

za dosego cilja se poslužujemo sledečih pristopov: • z načrtovanim projektom enotnega evropskega neba,• z izboljšanjem operativnosti letalskih prevoznikov,• s tehnološkim napredkom, ki bo usmerjen v proizvodnjo motorjev z boljšim iz-

koristkom goriva in manjšimi izpusti, kar je še posebej v interesu letalskih družb,• z različnimi vplivi na področje trga v smislu drugačne davčne politike, s siste-

mom trgovanja z emisijami toplogrednih plinov (eu ets) in podobnim.

v tem trenutku je ta koncept še precej sporen, saj države nečlanice eu očitajo članicam, da so vso stvar preveč poenostavile s tem, ko so vzele v obzir stacio-narne onesnaževalce in jih enostavno prenesle na mobilne onesnaževalce. to zaenkrat ostaja politični problem, ki ga bo potrebno rešiti.

ali imajo po vašem mnenju majhne letalske družbe v evropi prihodnost?

menim, da je pomen letalstva za državno ekonomijo na splošno precej podcenjen.Prav trenutne razmere v letalstvu – vzemimo za primer stečaj maleva in spanaira – so lahko nova priložnost tudi za vzpone, če le ima letalska družba dodelano strategijo. Prav sedaj namenjamo pozornost madžarskemu trgu. malev je imel v preteklosti 43 povezav, od teh so jih 26 v roku nekaj ur prevzeli drugi letalski

prevozniki. ali to sedaj pomeni, da madžarska ne potrebuje več svojega letalske-ga prevoznika? In kaj to pomeni za madžarsko gospodarstvo? o tem morajo razmi-sliti tudi vlade posameznih držav, kadar so se prisiljene soočati s takimi vprašanji.v evropi je trenutno registriranih 500 letalskih družb, kar je odločno preveč.

vprašanje, ki se ob tem poraja, je, kako se bo trg odzival na propade posameznih letalskih prevoznikov.

Pred desetimi leti sta propadli letalski družbi sabena in swissair . vendar so bili takrat oblikovani šele zametki današnjih nizkostroškovnih letalskih prevoznikov pa tudi vlagateljev, ki so bili pripravljeni vložiti v panogo, je bilo veliko. od tedaj so se razmere na letalskem trgu bliskovito spremenile. Propadi podjetij, ki smo jim priča, so klic k združevanju, kar moramo v prvi vrsti dojemati kot novo prilo-žnost, ne kot zaključek neke zgodbe.

kaj bi svetovali adrii airways v bodoče?

adria airways sama najbolje pozna trg, na katerem deluje. Področje njenega delovanja zajema tako slovensko populacijo na lokalnem trgu kot tudi širše po-slovanje na področju balkana, ki ga prav tako povezuje s svetom. torej igra v tem geografskem predelu zelo pomembno vlogo. vendar pa vseeno ni edini prevoznik. vodstvo mora izbrati pravo strategijo in zagotoviti, da bo adria boljša od ostalih.

41

Page 42: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

What is your assessment of the situation in which aea members currently find themselves in europe?

Airlines – not only AEA members, but other carriers as well – are facing a situation that has become critical in recent years. If we compare the present state of affairs with earlier conditions in aviation, we can see that the current crisis stands out because every single airline is facing a damaging cocktail of spiralling fuel prices and economic uncertainty.

The crisis is reflected in every sphere of the economy, and it will take a number of years for Europe to recover. Meanwhile, the growth of other business entities in markets outside of Europe is increasing.

What is your opinion of low-cost airlines?

Every airline in today’s market has to have the lowest possible cost base to be a viable business. Our members have entered the current economic crisis following a prolonged and successful drive for increased internal ef-ficiency. however, spiralling external costs, such as high fuel prices, are filling the gap where controllable costs have been removed.

Traditional airlines, as they are now known, use hub airports as the centre-point of their network, offering passengers connectivity and a high level of service, comfort and support. These airlines operate in two markets: the European market, where they compete with low-cost airlines, and the global market, where they face international rivals.

low-cost airlines fly only point-to-point routes and offer a more basic level of service. There is serious competition for every single passenger, which creates a healthy competitive atmosphere with positive consequences for everyone – the passengers and the airlines. low-cost airlines have created a price-driven

ulrich schulte – strathaus >> secretary-general oF the association oF eUropean airlines (aea)

Mr. ulrIch SchulTE-STrAThAuS, SEcrETAry-gEnErAl Of ThE ASSOcIATIOn Of EurOpEAn AIrlInES (AEA), MADE A BrIEf VISIT TO SlOVEnIA In fEBruAry. Mr. SchulTE-STrAThAuS, An AVIATIOn EXpErT WhO AcquIrED SOME Of hIS cOnSIDErABlE EXpErIEncE WOrkIng fOr lufThAnSA, hAS BEEn rEprESEnTIng ThE pOSITIOn Of EurOpE’S TOp AIrlInES EVEr SIncE 2002. WE SpOkE TO hIM ABOuT cErTAIn ASpEcTS Of AVIATIOn In EurOpE.

ADrIA PASSENGER

market, so traditional carriers have adjusted their own products to meet customer expectations in terms of both price and service level.

however, a traditional airline’s core role is to feed and serve routes using a national hub airport. They uniquely offer both intra-European flights and connec-tions to the rest of the world, but giving passengers the option of seamless flight connections adds costs. This is where our members differ from low-cost airlines, which offer simple, short-haul flights to destinations within or near to Europe.

low-cost airlines are one of the reasons pas-sengers have come to expect ever-lower ticket prices. how can aea members survive the pres-sure to cut prices?

It is true that every airline is under the same pressure. The market is very price-driven, and, as a consequence, revenue has gone down by 40% over the last 10 years. One of the problems every airline is faced with is that it is impossible to increase turnover by cutting costs. The only way to increase turnover is to achieve greater productivity.

some time ago, establishing common airspace in europe was a popular subject of discussion. are we any closer to implementing this idea?

creating a common European airspace is a project aimed at removing inefficiency, cutting costs and protecting the environment. If Europe had a unified airspace, cO

2 emissions would be reduced by 12% –

undoubtedly a significant step towards decreasing greenhouse gas emissions and an important contribu-tion to solving environmental problems.

however, it requires considerable political will to transition from the current arrangement – nationally controlled airspace – to a uniform organisation that

would cover all of Europe. So far, governments have not shown sufficient courage in this field to influence the national providers of airspace control services.

The process of organising airspace into functional Airspace Blocks that would replace nationally con-trolled airspace is progressing very slowly. We are still not seeing the progress that we hoped for and time is gradually running out.

air traffic generates around 3% of greenhouse gas emissions, and its frequency continues to in-crease. how can the aea persuade european car-riers to join the effort to decrease air pollution?

It is true that global air traffic generates 3% of total greenhouse gas emissions. European flights represent less than 1% of total emissions, but this is still 1% too much.

Since the aviation industry continues to develop and grow, we need to make sure that we disconnect this traffic growth from emissions.

We are using several approaches to achieve this objective:

tHe most ImPortant tHInG Is to Have satIsFIed PassenGers. an airline witH Passengers wHo trust it and are HaPPy witH its services Has a Future.

TEXT: BarBara m.BukoVeC phOTOgrAphy: BoruT kranJC

42

Page 43: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

adrIa Passenger

• the planned Single European Sky project;• improving airline operations;• technological progress focusing on producing en-

gines with better fuel efficiency and lower emissions, which is especially relevant to airlines;

• pursuit of a global market-based approach (such as emissions trading) to incentivise efficient operations.

At present, the inclusion of aviation in Europe’s own emissions trading scheme continues to be disputed, with countries outside Europe accusing Eu members of oversimplifying the matter by taking a scheme aimed at stationary emitters and applying it to mo-bile emitters. This remains a political issue that needs to be solved.

Do you see a future for small airlines in europe?

I believe that the role of aviation in the national economy is significantly underrated. The current condi-tions in the aviation industry – e.g. the bankruptcy of Malév and Spanair – can be taken as an opportunity for development and growth, provided that the airline has a well-conceived strategy. There is a great deal of attention focused on the hungarian market at the mo-ment. Malév operated 43 regular routes in the past, 26 of which were taken over by other airlines in a matter of hours. Does this mean that hungary no longer needs its own carrier? What does that mean for the hungarian economy? This is what the government of any country faced with similar issues should take into consideration.

There are currently 500 registered airlines in Europe alone, which is far too many. The question that this raises is how the market will respond to the bankrupt-cies of individual airlines.

Ten years ago, Sabena and SwissAir disappeared. But at that time, low-cost airlines were in their infancy and there were many investors in the market looking to invest their capital in new airlines. Since then, condi-tions in the aviation market have changed rapidly. The bankruptcies that we are seeing are a call for integra-tion; they should be taken as a new opportunity and not as the end of an era.

What is your advice for adria airways in the future?

The market in which Adria Airways operates is best known to Adria itself. The scope of its operation covers the Slovenian population in the local market as well as the wider region of the Balkans, which Adria con-nects to the rest of the world. While Adria does play a significant role in this region, it is not the only carrier available here. It is up to the management to focus on the right strategy and make sure that Adria is better than the competition.

tHe most ImPortant tHInG Is to Have satIsFIed PassenGers. an airline witH Passengers wHo trust it and are HaPPy witH its services Has a Future.

43

Page 44: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

zGodba teGa mesta teče dalje In loKalI, barI, Kavarne In restavraCIje za vse oKuse In GeneraCIje so se Ponovno razPoredIlI Po Celem mestu. sarajevo je bilo od nekdaj znano Po njiH.

KAvARne, Kamor zaHajajo SARAjevčAnIbesedIlo: david šalamun FotoGraFIje: arne Hodalič

Ko nad sarajevom zaHaja sonCe In se znajdeš na enem od GrIčev, taKrat se tI zdI to mesto najlePše; In PrePrIčan sem, da je to še vedno eno najbolj IsKrenIH mest. med vsemI njeGovImI čarI je morda najlePše to, da PrebIvalCI ne brIšejo svoje zGodovIne. ostanKI otomansKeGa ImPerIja, PravoslavnIH CerKva, sInaGoGe In avstro-oGrsKIH vPlIvov ter duH KraljevIne juGoslavIje so še zmeraj na ulICaH sarajeva. še vedno je moGoče PrePoznatI sledI soCIalIzma In olImPIjsKIH IGer ‘84. vse je neKaKo v ravnovesju.

znaki zadnje vojne, ki ji nasprotujejo novi nebotičniki, ustvarjajo v sarajevu neke vrste posebno simbiozo. zaradi vsega tega sarajevo živi in je enkratno evropsko mesto.

tisti, ki so bili med vojno v mestu ali pa so se kasneje tja vrnili, razvijajo novo energijo za prihodnost. Predvsem mladi sarajevčani. sedem znanih sarajevskih obrazov smo zaprosili, naj nam razkrijejo svojo najljubšo lokacijo in nam razložijo, zakaj radi zahajajo prav tja.

senadin musabegović in cafe titov Cafe tIto rad prihajam, ker mi najbolj ustreza. tudi zato, ker se moja triletna hčerka tukaj rada igra v pesku. veliko je prostora, ni avtomobilov, in ko se odpra-vimo sem, postane vse nekako podobno izletu. sedaj se nahajamo v spodnjem prostoru zgodovinskega muzeja. nekoč je bil to muzej revolucije. ne vem, če se je v času tita imenovala kakšna kavarna po njem. simbol tita je zame podoben kot simbol Che Guevare, ki se ga povsod trži. sicer so pa tudi topovi in čipi iz vojnih časov jla sedaj že postali igračke za otroke. Kjer sedimo, je bila med vojno prva bojna linija. bloki nasproti na Grbavici so bili že v nasprotniko-vih rokah. sedaj je to postalo prijazno mesto, v katerem se družijo tisti, ki so bili nekoč titovi pionirji.

Senadin Musabegović je bil rojen leta 1970 v Sarajevu. končal je filozofsko fakulteto in politično filozofijo v Sarajevu. Doktoriral je na Evropskem institutu v firencah. Bosanski esejist in pesnik je izdal prvo pesniško zbirko med vojno. Med drugim je tudi dobitnik nagrade Društva pisateljev Bosne in hercegovine. Danes gostuje in predava na evropskih in ameriških univerzah.

!adria leti na liniji LjUBLjANA SArAjeVo6 krat tedensko.

044

Page 45: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

maja bajević in delikatesna radnja enajst let se ukvarjam z likovno umetnostjo. Petnajst let sem živela v Parizu in pet let v berlinu. v sarajevo sem se vrnila zato, ker mi je tukaj lepše in lažje; mesto je manjše, v sarajevu sem bila rojena in tu je veliko mojih prijateljev. rada zahajam sem, ker tukaj srečujem veliko prijateljev in znancev. v vseh majhnih mestih, kot sta sarajevo ali ljubljana, je precej podobno. ljudje iz istih krogov zahajajo tudi v iste kavarne. če grem sem, sem lahko prepričana, da bom srečala koga, ki ga poznam. tako grem lahko nenačrtovano na kavo in vem, da bom imela družbo, kar v berlinu ali Parizu ni mogoče. Maja Bajević se je rodila leta 1967 v Sarajevu, kjer je tudi študirala likovno umetnost. na École nationale supérieure des beaux-arts v parizu je z odličjem za-ključila študij multimedijske umetnosti. V svojih delih se ukvarja s socialnimi, političnimi in psihološkimi aspekti, ki zaznamujejo identiteto Bosne in hercego-vine. Od leta 2005 do 2008 je bila gostujoča profe-sorica na univerzi università luav di Venezia in med drugim je leta 2007 razstavljala na dOcuMEnTI 12.

Na fotografiji: Senadin musabegović

Na fotografiji: maja Bajević

Page 46: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

mirsad Purivatra in kiberedko se zgodi, da pride kdo samo enkrat v sarajevo. ljudje prihajajo zaradi dobre atmosfere in ker se počutijo dobrodošle. dostikrat pridejo zaradi dogod-kov, med drugim tudi zaradi sarajevskega filmskega festivala, ki ga organizira-mo. dejstvo je tudi, da se mnogo ljudi vrača v sarajevo zaradi odlične kuhinje. ena od mojih najljubših restavracij je Kibe, ki jo vodi dino vreto. Kuhanja hrane, ki vam jo postrežejo tukaj, se je dinova mama naučila že od svoje matere. In še danes lahko čutimo to tradicijo. v času sarajevskega filmskega festivala je to ena najboljših restavracij, ki jih lahko mesto ponudi našim gostom. veliko zvezd, kot so Kevin spacey, Gérard depardieu, juliette binoche, mike leigh in mnogo drugih je že bilo tukaj. lega restavracije je na hribu sončne strani sarajeva. Iz nje imamo prekrasen pogled na celo sarajevo. ta pogled razkriva, kako lahko je bilo mesto obkoliti in kaj se je dogajalo v štirih letih, ko je bilo okupirano. še najpomembnejše pa je, da tukaj strežejo odlično domačo hrano.

Mirsad purivatra je direktor Sarajevskega filmskega festivala, katerega prva otvoritev je bila leta 1995. Že v osemdesetih letih je bil direktor Otvorene Scene Obala. njena najbolj znana gledališka predstava je bila Tetovirano pozorište in je obkrožila pol sveta. V času vojne je Obala organizirala razstave, v katerih so poleg domačih umetnikov sodelovali christian Boltanski, Annie leibovitz in mnogo drugih.

Sarajevski filmski festival spada danes med največje filmske festivale v Evropi in sodeluje z Berlinskim filmskim festivalom ter Berlinale Talent campusom. Mirsad purivatra je bil prav tako producent mnogih filmov, med drugim tudi filma »cir-kus columbia«, ki je bil letošnji kandidat Bosne in hercegovine za oskarja. prav tako je dobitnik naziva Vitez reda umetnosti in literature (chevalier de l’Ordre des arts et des lettres), ki mu ga je poklonila republika francija leta 2008.

sanja džeba in zelena dolinato je bila ena najstarejših kavarn na balkanu, odprl jo je radosav medo-vić leta 1929. od takrat je bila ves čas odprta, vse do zadnje vojne, ko je tukaj potekala bojna linija. danes je tu restavracija in vodi jo njegov pravnuk. v zeleno dolino rada zahajam, saj me spominja na otroštvo. tu, v Pionirski dolini, je bil že nekoč majhen živalski vrt. s sorodniki smo pri-hajali sem, in če nas je zazeblo, smo se hodili v zeleno dolino gret. sedaj je tu restavracija, ki še vedno ohranja nekdanjo gostoljubno tradicijo. to je eden redkih krajev v sarajevu, v katerem se lahko otroci igrajo in gledajo živali, saj je Pionirska dolina ponovno majhen živalski vrt. dosti-krat opažam, da prihajajo sem družine, po tri generacije, na počitek.

Sanja Džeba je rojena v Banjaluki. Diplomirala je na fakulteti primjenjenih umjetnosti v Beogradu. Dobila je štipendijo francoske vlade za staž v pariški operi garnier. V nekdanji Jugoslaviji je od leta 1981 delala v gledališču kot scenografinja in kostumografinja. nekaj let kasneje je uspešno vodila svoj butik. naslednjih 14 let je živela v parizu in kreirala več kot 40 kostumografij za gledališče in nekaj kolekcij torbic. Sedaj že šest let ponovno živi v Sarajevu.

zana marjanović in caffe club gogo (magazin kabare)rada imam to kavarno. last mojega očeta je in obstaja že od predvoj-nega časa. tudi med vojno je obratovala. Pred letom dni sem s pomočjo nepolitične organizacije in nekaj mojih prijateljev postavila majhen oder. Poimenovali smo ga magazin Kabare. v glavnem predstavljamo mini kabaret in stand up komedijo. Imamo ogromno igralcev, a majhno gledališče. Izbrala sem ta koncept, ker sta kabaret in interaktivna pred-stava pri nas skoraj zapostavljeni obliki performensa. na ogled predstave lahko pride dvakrat na teden do osemdeset ljudi in vedno smo polni.

Na fotografiji: mirsad purivatra

46

Page 47: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

nikoli ni vrst, saj urejamo rezervacije preko Facebo-oka. ljudem je tukaj všeč. čim so stvari aktualne, jih lahko takoj vključimo v našo predstavo. obiskovalci se lahko pri nas zabavajo. meni odgovarja intimna scena tega prostora. nenehno nas sprašujejo, kdaj bomo najeli večje prostore, toda meni je ljubše, da večkrat nastopimo, kot pa da bi bil prostor večji. že-lim si, da bi ta klubska atmosfera, ki se je šele sedaj začela razvijati, ostala v sarajevu.

Zana Marjanović je bila rojena leta 1983 v Sarajevu. Di-plomirala je na Akademiji scenskih umjetnosti Sarajevo. ko se je pričela vojna, je komaj osemletna zapustila Sarajevo. prva štiri leta tujine je preživela v Sloveniji, nato je odšla v new york. Tam je obiskovala šolo la guardia high School of Music & Art and performing Arts z igralstvom kot glavnim predmetom. ko se je leta 2001 vrnila v Sarajevo, je imela 18 let. kmalu zatem je dobila glavno žensko vlogo v filmu »poletje v zlati dolini« ter v filmu »Sneg«, ki je dobil glavno nagrado v cannesu, in sedaj v filmu Angeline Jolie »kjer se cedita kri in med«. Trenutno je zaposlena v komornem gledali-šču Sarajevo.

tIstI, KI so bIlI med vojno v mestu alI Pa so se Kasneje tja vrnIlI, razvIjajo novo energijo za PriHodnost. Predvsem mladI sarajevčanI.

Na fotografiji: Zana marjanović

Na fotografiji: Sanja Džeba

47

Page 48: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

zenit Đozić in zlatna ribica Zakaj rad prihajaš v Zlatno Ribico?atmosfera je sijajna. tu lahko kontroliramo natakarja in blagajna je blizu, tako da nas ne morejo ogoljufati. tudi glasbo vrtimo. veliko je razlogov, zakaj prihajamo sem. naj ti kar sam pomagam z naslednjim vprašanjem: a se kaj slišimo z nele-tom in Đurom? slišimo se. In ko se slišimo, se dobro zabavamo. In Đurio je sedaj načeloma postal slovenec, kajne? ampak zdaj mu je ime Đurio. In moraš me še vprašati, kako to, da smo lahko v naših skečih vse predvidevali. takoj ti bom kar sam odgovoril. Imeli smo dobre naveze v CIa, KGb-ju, v Centralnem komiteju in v decentralnem komiteju.

Kateri je vaš naslednji projekt?uf, ta je fantastičen. Povezali bomo most prek Pelješca do Italije. ne vemo še, če bomo našli investitorja.

Še kakšen stavek o Sarajevu?sarajevo je za vse tiste, ki iščejo higgsov bozon; mi smo že našli hixon fazon. lahko pridejo in nas vprašajo.

Zenit Đozić je bosanski igralec, humorist in televizijski producent. njegova kariera se je začela v skupini Zabranjeno pušenje, kjer je bil bobnar. preden so končali prvi album, je band zapustil in ustvaril z drugimi prijatelji te skupine humoristično nanizanko Top lista nadrealista. Med vojno ni zapustil Sarajeva in je dalje snemal nanizanko Top lista nadrealista. po vojni je zaključil študij na umetnostni akademiji v Sarajevu in nato pridobil magisterij v televizijski produkciji v londonu. Od leta 2006 ponovno živi v Sarajevu in dela kot televizijski producent.

adi sarajlić in exil ta kavarna mi je ljuba, ker se razlikuje od večine drugih kavarn, v katere sem sicer zahajal. drugačna je zaradi ljudi, ki se tukaj dobivajo zaradi druženja. Igrajo se družabne igre, kar se mi zdi zelo simpatično. In še nekaj je: tu si lahko sam pripraviš hrano in z njo postrežeš tudi druge ali pa prineseš živila s seboj in ti skuhajo obrok. lastnik kavarne je imel med vojno drugo kavarno, ki se je imenovala obala. na stenah še visijo slike iz tistih časov. tudi ta je funkcionirala po istem principu. lahko si bil gost in lastnik hkrati. to je kavarna, v katero lahko prideš čisto sam. vedno boš našel koga, s katerim se boš lahko pogovarjal. In drugačna je zato, ker jo vodi majhno družinsko podjetje. Imajo enostavno hrano, ki jo popoldne strežejo tistim, ki zahajajo k njim med službenim odmorom. vsi se počutijo kot doma. včasih si želijo gostje celo sezuti čevlje. to je običajna navada, ko vstopiš v bosanski dom.

Adnan Sarajlić je bil rojen leta 1970 v Sarajevu in je na tukajšnji univerzi končal arhitekturo. nato je študiral neodvisno novinarstvo v pragi pod okriljem DW in BBc. Med drugim se je izobraževal v Torontu, kairu in Zagrebu. Od leta 1988 je delal kot novinar tudi med vojno in po njej. Bil je aktiven kot moderator, urednik, scenarist in organizator. Med drugim je prejel tudi priznano nagrado grand prix Europe in Special Jury Award za dokumentarec Streets on fire.

Na fotografiji: Zenit Đozić

48

Page 49: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

SArAJEVO IS AT ITS MOST BEAuTIful WhEn ThE Sun IS SETTIng ABOVE SArAJEVO AnD yOu fInD yOurSElf On OnE Of ITS hIllS. I AM cOnVIncED ThAT ThIS IS STIll OnE Of ThE SIncErEST cITIES. AMOng All ThE cITy’S chArMS, ThE MOST BEAuTIful IS ThAT ITS InhABITAnTS DO nOT ErASE ThEIr OWn hISTOry. rEMAInS Of ThE OTTOMAn EMpIrE, OrThODOX churchES, SynAgOguES, ThE InfluEncE Of ThE AuSTrO-hungArIAn EMpIrE AnD ThE SpIrIT Of ThE kIngDOM Of yugOSlAVIA cAn STIll BE fOunD On ThE STrEETS Of SArAJEVO.

One can still recognise the traces of socialism and the 1984 Olympic games. Everything is in a kind of balance. In Sarajevo, the signs of the last war, which are contradicted by the new skyscrapers, create a kind of special symbiosis. All this makes Sarajevo alive and a unique European city.

Those who were in the city during the war or returned to it later are spreading a new energy for the future. Mainly, these are the young inhabitants of Sarajevo. We asked seven known personalities from Sarajevo to disclose their favourite location and to explain why they like to go there.

senadin musabegović - Cafe TiTo“I like to go to cafe TITO because it suits me best. Also, because my 3-year-old daughter likes to play in the sandbox there. It has a lot of room, there are no cars, and when I set out to come here it all becomes like an excursion. now we are in the lower part of the historical Museum. It used to be the Museum of the revolution. I am not sure if during the time of Marshal Tito any coffeehouses were also named after him. To me, the symbol of Tito is like the symbol of che guevara, which is now marketed everywhere. But even cannons and ships from the wartimes of the yugoslav people’s

Army have today become toys for children. During the war, the first battle line ran through where we are sitting now. The blocks of flats on grbavica were already in the hands of the enemy. But now it is a friendly city where all those who used to be Tito’s pioneers socialise.”

Senadin Musabegović was born in 1970 in Sarajevo. he graduated at the faculty of philosophy in Sarajevo in political philosophy. he got his phD at the European Insti-tute in florence. As a Bosnian essayist and poet, he published his first poetry collection during the war. Among others, he is also a winner of an award from the Association of Authors of Bosnia and herzegovina. Today, he makes guest appearances and gives lectures at European and American universities.

maja Bajević - Delikatesna radnja “I’ve been engaged in graphic arts for 11 years. I lived in paris for 15 years and five in Berlin. I came back to Sarajevo, because it is more beautiful here and easier. It is a smaller city. I was born in Sarajevo and many of my friends are here. I like to come here, because this is where I can meet many of my friends and acquaintances. It is like that in all small cities such as Sarajevo or ljubljana. people from the same circles go to the same coffeehouses. If I come here, I can be sure to meet somebody I know. So I can go for coffee without planning and I know I will find company, but that is not possible in Berlin or paris.” Maja Bajević was born in 1967 in Sarajevo. She was a student of graphic arts in Sarajevo. At the École nationale supérieure des beaux-arts in paris, she completed her studies of multimedia arts with honours. In her works, she deals with the social, political and psychological aspects that characterise the identity of Bosnia and herzegovina. from 2005 to 2008, Maja Bajević was a guest professor at the university università luav di Venezia and among other achievements had an exhibition at dOcuMEnTI 12 in 2007.

tHe story oF tHIs CIty ContInues and tHe Pubs, bars, CoFFeeHouses and restaurants For all tastes and GeneratIons Have onCe aGaIn sPread aCross tHe entIre CIty. tHey are wHat sarajevo Has always been known For.

!adria flies between LjUBLjANA&SArAjeVo6 times a week

TEXT: DaViD Šalamun phOTOgrAphy: arne hoDaliČ

POPulAR CaFés In SARAjevO

49

Page 50: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

mirsad Purivatra – kibe“It rarely happens that someone comes to Sarajevo just once. people come for the atmosphere and because they feel welcome. Often, they come for events, among others also the Sarajevo film festival – which we organise. It is also true that many people return to Sarajevo for the excellent cuisine. One of my favourite restaurants is kibe, which is managed by Dino Vreto. Dino’s mother learned to cook the food that is served here from her own mother. And this tradition can still be experienced today. During the Sarajevo film festival, this is one of the best restaurants that the city can offer its guests. Many movie stars such as kevin Spacey, gérard Depardieu, Juliette Binoche, Mike leigh and many others have been here. The restaurant is located on a hill on the sunny side of Sarajevo. It offers a beauti-ful view of all of Sarajevo. This view makes it easy to see how simple it was to surround the city and what was going on during the four years of its occupation. But the most important thing is that the restaurant serves excellent domestic foods.”

Mirsad purivatra is the general manger of the Sarajevo film festival, which was first opened in 1995. In the 1980s, he was the general manager of the Otvorena Scena Obala theatre centre. Its most famous theatre performance was ‘Tetovirano pozorište’ (the Tattooed Stage), which made guest appearances all over the world. During the war, Obala organised exhibitions in which artists such as christian Boltanski and Annie leibovitz participated alongside local artists.

Today, the Sarajevo film festival is one of the largest film festivals in Europe and cooperates with the Berlin film festival and the Berlinale Talent campus. Mirsad purivatra was also the producer of many movies,

among others the film ‘cirkus columbia’ which this year was Bosnia and herzegovina’s candidate for the Oscars. he is also the bearer of the title chevalier de l’Ordre des arts et des lettres (a knight of the Order of Arts and letters), which was awarded to him by the republic of france in 2008.

sanja Džeba - Zelena Dolina“This is one of the oldest coffeehouses in the Balkans and was opened by radosav Medović in 1929. Since that time, it had remained open until the last war when the battle line ran through here. Today, it is a restaurant and is managed by radosav’s great-grandson. I like to come to this restaurant, Zelena dolina (green Valley), because it reminds me of my childhood. here, where we are, is the pionirska Valley where there was once a small zoo. We used to come here with relatives, and when we were cold, we came to Zelena Dolina to warm up. Today, it is still a restaurant that preserves this hospi-table tradition. It is one of the rare places in Sarajevo where children can come to play and see the animals. pionirska Valley is once again a small zoo. I often notice that families of as many as three generations come here to relax.”

Sanja Džeba was born in Banja luka. She graduated at the faculty of comparative Arts in Belgrade. She was granted the scholarship of the french government for placement in the garnier paris Opera house. from 1981 on, she worked as a scenographer and costume design-er in a theatre in the former yugoslavia. for a few years after that, she successfully managed her own boutique. Over the next 14 years, she lived in paris and created more than 40 costume designs for theatre productions as well as a few collections of handbags. She has now been living in Sarajevo for six years.

Zana marjanović - magazin kabare“I love this coffeehouse. It is my father’s and has existed since the pre-war times. It was even open during the war. A year ago, I built a small stage with the help of a non-political organisation and a few of my friends. We called it ‘Magazin kabare.’ We mainly stage mini caba-ret and stand-up comedy. We have a lot of actors, but a small theatre. I chose this design because cabaret and interactive performance are almost unknown forms of performance here. up to 80 people can come see the performance twice a week and we are always full. There are never any waiting lines, because we manage reservations on facebook. people like it here. As soon as things become topical, we immediately incorporate them into our performance. Visitors can have fun here. I like the intimate setting of this place. people constantly ask us when we will rent a larger room, but I would rather see that we put on more performances than have a bigger room. I hope that the club scene, which has only just started developing, stays in Sarajevo.”

Zana Marjanović was born in 1983 in Sarajevo. She graduated at the Academy of performing Arts Sarajevo. She was eight when the war started and left Sarajevo. The first four years abroad she spent in Slovenia and then left for new york. There, she attended the la guardia high School of Music & Art and performing Arts with acting as her major. She was 18 when she returned to Sarajevo in 2001. Soon after, she played the main role in the movie “poletje v zlati dolini” (Summer in the golden Valley) and the movie “Sneg” (Snow), which received an award in cannes, and she is cur-rently starring in the movie by Angelina Jolie “In the land of Blood and honey.” She is currently employed at the theatre komorno kazalište Sarajevo.

destInatIon sarajevo

50

Page 51: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Zenit Đozić - Zlatna ribica Why do you like to come to Zlatna Ribica?“The atmosphere is brilliant. We like to come here because we can control the waiter. The cash register is close, so they can never cheat us. We also play music here. There are a lot of reasons why we come here. let me help you with the next question. Do I ever hear from nelet and Đuro? yes, I do. And when we talk, we have good fun. And Đuro is now fundamentally Slovenian, right? But now he is called Đurio. you should also ask me how come we were able to foresee all of this in our skits? I will tell you how. We had good connections with the cIA and the kgB and the central committee and the Ex-central committee.”

What will be your next project?“Oh, it is great one. We will make a bridge from peljšec to Italy. But we still do not know whether we will be able to find an investor.”

Could you tell us something about Sarajevo?“Sarajevo is for everybody who is trying to find the higgs boson; we have already found the ‘hixon fason’. They should just come and ask us about it.”

Zenit Đozić is a Bosnian actor, humorist and TV producer. his career started in the band Zabranjeno pušenje, where he played the drums. Before the band finished their first album, he left the group and established the comedy series “Top lista nadrealista” with other friends of the group. he did not leave Sarajevo during the war and continued to record the “Top lista nadrealista” series. After the war, he completed his studies at the Art

Academy in Sarajevo and then obtained a Master’s degree in TV production in london. he has been living in Sarajevo since 2006 and has been working as a TV producer.

adi sarajlić - exil “I like this coffeehouse, because it is unlike the majority of other coffeehouses that I used to go to. It is different because of the people who meet here. They meet to spend time together. They play social games. I find it very enjoyable. The other thing is that you can prepare your own food here and also serve others, or bring your own and they cook it for you here. The owner had a coffeehouse called Obala (the coast) dur-ing the war. There are still pictures from those times hanging on the wall. The old cof-feehouse functioned according to the same principle. you could be the guest and the owner at the same time. This is a coffeehouse that you can go to completely alone. you will always find somebody to talk to. And it is different because it is managed by a small family company. They have simple food which in the morning they serve to those who come here during their breaks at work. Everybody feels at home. Some-times, the guests even take off their shoes. It is a custom common in Bosnian homes.” Adnan Sarajlić was born in 1970 in Sarajevo. he completed his studies of architecture at the university of Sarajevo. Then he studied independent journalism in prague under DW and BBc. he also studied in Toronto, cairo and Zagreb. Since 1988, during the war and after it, he worked as a journalist. he was also active as a moderator, editor, screenwriter and organiser. Among other achievements, he received the renowned grand prix Europe Award and Special Jury Award for the documentary ‘Streets on fire.’

tHose wHo were In tHe CIty durInG tHe war or returned to It later are sPreadInG a new energy For tHe Future.

Na fotografiji: Adi Sarajlić

51

Page 52: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

besedIlo In FotoGraFIje: raFael marn

vzdržljIvostnI teK

tečem, torejsem

052

Page 53: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

53

KrožI Kar neKaj teorIj In razlaG, KI se trudIjo PojasnItI vse večjo PrIljubljenost teKa. množična udeležba na tekaškiH PrireditvaH Priljubljenost le dokazuje, a je ne razloži.

menda je mogoče rekreativne tekače, prav tako kot vse rekreativne športnike, v grobem razdeliti v tri skupine. eni so izrazito tekmovalni in nemalokrat jim treniranje in nastopanje na tekmovanjih predstavlja »kompenzacijsko aktivnost«, drugi so užitkarji, vadijo z veseljem in za veselje, kot se spodobi za hobi in jim že gibanje samo predstavlja zadovoljstvo, tretji se sicer zavedajo, da je športna rekreacija koristna, celo nujna, a so pretežno pasivni, večkrat začnejo, pa spet odnehajo. tako se vrtijo v začaranem krogu in ostajajo večni začetniki. zmeraj manj pa je tistih, ki jim rekreacija pomeni nepotrebno izčrpavanje, s športom se ne ukvarjajo in potrebe po tem niti ne čutijo. občasno gostilniško balinanje tu ne velja!

osnovno človekovo gibanje je hoja. dokler se ne mudi. takrat se hoja pospeši v tek. danes le izjemoma tečemo iz elementarnih potreb, kot sta beg ali lov. bežimo redko, lovci pa so varno spravljeni na dvignjenih lovskih prežah.

Preostane nam le, da mirno uživamo življenje. tu pa se včasih zalomi. včasih je razlog močno banalen; telesne obline ne najdejo pravega mesta. Gravitacija jih odnese malce nižje, kot bi si želeli. stopnice v stavbah brez dvigal postanejo pre-visoke in preštevilne. tudi če opravljamo delo, pri katerem se gibljemo, le redko porabimo toliko energije, kot smo je s hrano in pijačo vnesli v naš organizem. energetske bilance, za razliko od tiste računovodske, ne moremo pretentati.

resnici na ljubo se je odnos do športne rekreacije v zadnjih desetletjih korenito spremenil. danes med vadbo ne naletimo več na neodobravajoče odkimavanje opazovalcev, precej nekdanjih »pasivnežev« si natakne tekaške copate in se odpravi na krajši tek, tisti, ki jih mučijo ortopedske težave, povezane predvsem s preveliko težo, pa vzamejo v roke palice in odkorakajo na gmajno. nemalokrat botrujejo odločitvi za ukvarjanje s tekom zdravstveni motivi. Previsoka teža, s tem povezane preobremenitve sklepov in z njimi povezane bolečine; težave s povišanim krvnim tlakom so na vrhu seznama vzrokov, ki nedejavne prepričajo o nuji skrbeti za svoje telo. Pomembno je, da si najdemo na kožo pisano rekreacijo. velikokrat je pri rekreativni vadbi skoraj nemogoče uskladiti vse urnike in tako ostane partija tenisa (badmintona, squasha …) le pobožna želja. tečemo pa lahko sami. res pa je, da je v skupini lažje. Predvsem dekleta (vseh starosti) iščejo v rekreaciji socialne motive. Fantje smo običajno bolj tekmovalni. Hormoni pač. zadnjih nekaj let se po vsej sloveniji pojavljajo tekaške vadbene skupine. vadba v skupini zna biti prav zabavna, v skrajnem primeru pa vsaj manj dolgočasna, kot če tečemo sami. Predvsem v tednih pred ljubljanskim maratonom lahko opazujemo tekaški vrvež po parku tivoli in na Poti okoli ljubljane tudi v poznih večernih urah. Pogled na gručo tekačic in tekačev s svetilkami na glavah je, vsaj prvič, prav navdušujoča izkušnja. seveda vadijo vsi udeleženci maratona po vsej sloveniji; vseeno pa so v ljubljani najbolj zgoščeni.

Pomembno je, da nas tekaška vadba zadovoljuje. če nam tek ne postane vese-lje (pa čeprav ne spadamo med zaležano in pasivno populacijo), je bolje v pestri ponudbi rekreacije najti ustreznejšo aktivnost. sama beseda »rekreacija« pomeni obnovo, tako telesa kot tudi duha. daleč največ rekreativnih tekačev teče prav zaradi zadovoljstva, ki ga čutijo med vadbo. Potrebo po teku so ponotranjili in obuvanje tekaških copat je napoved prijetnega doživetja. še zlasti na samem začetku je pri teku potrebna previdnost. Po letih pasivnosti je nemogoče nadome-

stiti zaostanek pri vadbi in tekmovalnost nam je lahko v napoto. najboljši recept je vadba v skupini pod vodstvom izobraženega in izkušenega trenerja. ljudje (še zlasti moškega spola) smo v osnovi tekmovalna bitja. dokler tekmujemo sami s sabo in to počnemo z žarom in veseljem, je tekmovalnost v pomoč.

del tekačev, ki imajo šport radi, išče v rekreaciji tekmovalni izziv. tekmovalni uspehi vplivajo na samozavest, apetiti se povečajo in trenirajo vse več in več. stro-kovnjaki pravijo, da gre za »pozitivni feedback«. nekaj tekačev se ujame v zanko lastnih pričakovanj in začnejo na tek gledati skozi prizmo tekmovalnega športa. lahko rečemo, da postanejo zasvojeni s tekom in tekmovanjem. taka vadba prese-že okvire rekreiranja in prinaša tveganje za poškodbe. strokovnjaki zavračajo pojem »tekmovalna rekreacija«. ločijo zgolj tekmovalni in rekreativni šport. »tekmovalnim rekreativnim tekačem« tek velikokrat predstavlja kompenzacijsko (nadomestno) aktivnost, s katero hranijo načeto samopodobo. vrhunski šport ima svoje zakoni-tosti in ključna je ta, da v zrelih letih ne moremo dosegati rezultatov, kot bi jih v mladosti. vsekakor pa je res, da so uspešni maratonci zreli ljudje in »najboljša leta« lahko trajajo tudi še po štiridesetem.

daleč največji del tekačev in tekačic pa teče za hobi, z veseljem in jim tek ponuja predvsem zadovoljstvo. ne obremenjujejo se z rezultati in ne tekmujejo proti sotekačem. Prihod na cilj je osebni praznik in kamenček v zidu izgradnje »tretjega zavarovalnega stebra«. na tekmovanje se odpravijo pripravljeni, velikokrat tečejo v skupini s prijatelji in znajo ceniti podporo gledalcev ob progi. tek jih osmišlja, ven-dar ni njihov gospodar. je prijeten redni spremljevalec, ki jim v življenju pomaga. na teku si zbistrijo glavo, spravijo mišice skeleta v pogon in porabijo energetski višek hrane. skratka – s tekom ubijejo več muh na en mah. Po tekmovanjih se ne razbežijo. s tekaškimi prijatelji še posedijo in izmenjujejo vtise s tekmovanja. lahko rečemo, da je pomembna plat množičnih tekov prav družabnost.

Page 54: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

spominjam se, ko je nekoč v »osrednji informativni oddaji« na televiziji v udarnem nedeljskem terminu nastopila zdravnica in organizatorje množičnih rekreativnih prireditev obtožila, da tako rekoč spodkopavajo socializem in uspeh »ekonomske stabilizacije«, saj menda zaradi norih in nepotrebnih obremenitev delovni ljudje v ponedeljek in še v torek ne morejo izpolnjevati delovnih obve-znosti. na srečo so empirične raziskave v naslednjih desetletjih zgolj potrdile dejstvo, da športno aktivna populacija zboleva manj in dela bolje od popolnoma negibne. zadnja leta tudi zdravstve-ne zavarovalnice popularizirajo športno aktivnost zavarovancev. Prepričan sem, da ne zgolj iz altruističnih vzgibov.

športni psiholog dr. matej tušak pravi, da imajo vrhunski mara-tonci visoko moč ega; imajo močno samokontrolo nad zavestnim gibanjem. z vadbo se naučijo nadzorovati bolečino, in ko ta neizogibno pride »skozi vrata«, maratonci pogledajo proč. tudi sicer so bolj introvertirane osebnosti in za delovanje ne potrebu-jejo močnih zunanjih dražljajev. tu se kar najbolj razlikujejo od t. i. »adrenalinskih« športnikov. na treningih in še posebej na tekmova-njih obrnejo agresivnost navznoter, pritiskajo nase.

na maratonu teče skupina vrhunskih tekačev povsem svojo tekmo. tem tekačem je tek poklic in kruh. skoraj vsakič se najde kak posebnež, ki jo po startnem strelu pred kamerami in fotoapa-rati ucvre pred vsemi in kmalu zavije v koprive. najboljšim sledijo tekmovalno navdahnjeni rekreativni tekači, razdalja do najboljših pa se veča in veča. nato pridejo na vrsto najštevilnejši »hobi« tekači. ti so najbolj hvaležen del tekaške množice, saj niso obremenjeni s časovnim rezultatom in ne tekmujejo s sosedi in kolegi iz službe. če je skupinica vrhunskih maratoncev ogledalo, ki pokaže vsem ostalim realno vrednost tekmovalnih rezultatov in so poper maratona, pa je največja skupina prava sol teh tekmovanj. Prav njihovo število je najlepša zahvala organizatorjem, predvsem številnim prostovoljcem, brez katerih tovrstnih tekmovanj sploh ne bi bilo.

na maratonu teče sKuPIna vrHunsKIH teKačev Povsem svojo teKmo. tem teKačem je teK PoKlIC In KruH. sKoraj vsaKIč se najde KaK Posebnež, KI jo Po startnem strelu Pred KameramI In FotoaParatI uCvre Pred vsemI In Kmalu zavIje v KoPrIve. najboljšim sledijo tekmovalno navdaHnjeni rekreativni tekači, razdalja do najboljšiH Pa se veča in veča. nato Pridejo na vrsto najštevilnejši »Hobi« tekači.

tečem, torej sem

54

Page 55: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 56: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

quite a number of theories exist that try to explain the growing popularity of running. Mass participation in running events merely demonstrates this popularity, it does not explain it.

It is apparently possible to divide recreational run-ners, like all recreational athletes, into three broad groups. The first group are highly competitive; for them, training and competing often represent a “compensatory activity”. The second group run for pleasure; they train with pleasure and for pleasure, as befits a hobby, and for them exercise is a satisfaction in itself. The third group are aware that recreational sport is useful, even necessary, but they are too pas-sive; they frequently begin, but then give up again. And so they go round and round in a vicious circle and remain eternal beginners. On the other hand, the number of people for whom exercise means tiring themselves out needlessly, who do no sport at all and who feel no need for it, is growing ever smaller. The occasional game of pub skittles does not count!

Walking is the human being’s basic form of move-ment. until he is in a hurry. Then walking turns into

running. These days, it is seldom elementary needs such as flight or hunting that cause us to run. We rarely need to flee, and hunters perch safely on raised platforms.

All that is left for us is to enjoy our lives in peace. This peace, however, can sometimes be shattered. Some-times the reason for this is very banal: our curves are in the wrong place. gravity is causing them to sag a little more than we would like. Stairs in buildings without lifts are becoming too high and too many. Even if we do a job that involves movement, we rarely consume as much energy as we introduce into our organism through food and drink. The energy balance, unlike a bookkeeping balance, offers no possibility of cheating.

The fact is, attitudes to recreational sport have changed radically in recent decades. We no longer encounter disapproving shakes of the head from passers-by when we are out training. Many former members of the “passive” group are putting on run-ning shoes and setting off on short runs. Those with orthopaedic problems mainly connected with excess weight are reaching for hiking poles and march-ing off into the countryside. The decision to take up

quIte a number oF tHeorIes exIst tHat try to exPlaIn tHe GrowInG PoPularIty oF runnInG. mass ParticiPation in running events merely demonstrates tHis PoPularity, it does not exPlain it.

I run, tHereFore i am

running is frequently prompted by health concerns. The fact of being overweight, the related strain on joints and the pain that results from this, problems with high blood pressure – these are at the top of the list of causes that convince the non-active of the need to look after their bodies. It is important to find the type of recreation that is right for you. When it comes to recreation, it is often difficult or impossible to coordinate schedules, so the tennis match (or bad-minton match, squash match, etc.) remains wishful thinking. running, on the other hand, is something you can do on your own. It is true, however, that it is easier in a group. Women in particular (of all ages) tend to seek the social element in recreation. Men are generally more competitive. A question of hormones. In recent years, training groups for runners have been springing up across Slovenia. group training can be great fun, and at the very least it is less boring than running alone. particularly in the weeks leading up to the ljubljana Marathon, it is possible to observe crowds of runners in Tivoli park and on the path round the city even quite late into the evening. The sight of a group of runners wearing head torches is an amazing experience, at least when it’s for the first time. All marathon participants train, of course, throughout Slovenia, but they are thickest on the ground in ljubljana.

running should be satisfying – that is important. If running does not become happiness (and we are not part of the lazy and passive population), it is better to find a more suitable activity among the wide range of recreational options on offer. Even the word “recrea-tion” means renewal, both of the body and of the soul. By far the largest number of recreational runners run for the satisfaction that they feel while running. They have internalised the need to run, and putting on running shoes signals an enjoyable experience. When it comes to running, caution is necessary, par-ticularly at the very beginning. After years of passivity, it is impossible to get round the problem of lack of fitness, and competitiveness can be an obstacle.

long-distance running »I RuN, thEREfoRE I Am!«TEXT AnD phOTOgrAphy: rafael marn

56

Page 57: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

The best recipe is group training with a qualified and experienced trainer. people (particularly men) are essentially competitive creatures. As long as we are running alone and do so with enthusiasm and pleasure, this competitiveness is a help.

Some runners, those who like sport, seek a competitive challenge in recreation. Successes in competition increase their self-confidence, their appetites increase and they train more and more. Experts say that this is a form of “positive feedback”. Some runners fall into the trap of their own expectations and begin looking at running through the prism of competitive sport. We might say that they become addicted to running and competing. This form of training goes beyond the context of recreation and brings with it the risk of injury. Experts reject the concept of “competitive recreation”. They only distinguish between competitive and recreational sport. for “competitive recreational runners”, running frequently represents a com-pensatory activity that is used to nourish a damaged self-image. Top-level sport has its own laws, and one key law is that those of riper years cannot achieve the results they were capable of in their youth. It is true, however, that successful marathon run-ners are mature people and their “best years” can continue past forty.

But by far the largest group of runners run as a hobby, for pleasure, and for them running is above all a source of satisfaction. They are not bothered by results and do not compete against their fellow runners. reaching the finish is a personal cel-ebration and a brick in the wall of the “third insurance pillar”. They train properly for competitions, they often run with a group of friends and are able to appreciate the support of spectators along the course. running gives meaning to their lives but it is not their master. It is a friendly, regular companion that helps them in life. running clears their heads, gets their muscles working and burns surplus energy. In short: running kills several birds with one stone. They do not disappear after races. They sit down with their running buddies and compare notes. We might say that the social aspect is an important part of big running events.

I remember, a long time ago, how a doctor appearing on a Sunday primetime current affairs programme practically accused the organisers of mass recrea-tional events of undermining socialism and the success of “economic stabilisa-tion” on the grounds that such foolish and unnecessary burdens on working people would mean that they would be unable to meet their working obliga-tions on Monday, and even on Tuesday. fortunately, empirical research in recent decades has simply confirmed the fact that an active population is less prone to sickness and that people who engage in exercise work better than those who are completely inactive. In recent years, health insurance companies have been promoting sports activities among their customers. I am sure that this is not for purely altruistic reasons.

Sports psychologist Dr Matej Tušak says that top marathon runners have a strong ego; they have strong self-control over conscious movement. Through training, they learn to control pain, and when pain inevitably comes “through the door”, marathon runners look away. They are also somewhat introverted charac-ters and do not need powerful external stimuli to function. It is here that they differ most from “adrenaline” athletes. When training and, particularly in competition, they turn their aggression inwards and put pressure on themselves.

In a marathon, the group of top runners are running a race of their own. for them, running is their bread and butter. At almost every marathon, there is one character who streaks away in front of everyone else when the starting gun is fired, for the benefit of cameras and TV crews, only to drop out soon afterwards. The best runners are followed by the most competitive recreational runners, but the distance to the top runners gets bigger and bigger. Then come the largest group of all, the “hobby” runners. They are the most grateful section of the run-ning crowd, because they are not bothered about results and are not competing with neighbours or colleagues. If the small group of top marathon runners are a mirror showing all the others the real value of competitive results and acting as the “pepper” of a marathon, the biggest group represent the real “salt” of such competitions. The large number of such runners is the best possible thank you to the organisers of the marathon and, above all, the numerous volunteers without whom competitions of this kind would not be possible.

I run, tHereFore i am

57

Page 58: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

naključje je hotelo, da je njegov prijatelj, pisatelj branko Gradišnik (tudi tekač), sestavljal za lokalne ljubljanske volitve `94 državljansko listo »rad imam ljubljano«. branku se ni uspelo prebiti v mestni svet, andrej pa je postal mestni svetnik. Političnemu prepričevanju se imamo zahvaliti, da so mestni svetniki ob strinjanju takratnega župana v davnem letu `96 namenili sredstva (beri: denar) za izvedbo »1. ljubljanskega maratona«. seveda denar sam po sebi še ne naredi tako zahtevne prireditve, kot je maraton. Prireditev je skoraj obvisela v zraku; »pristojne službe« na oddelku za predšolsko vzgojo, izobraže-vanje in šport mestne občine ljubljana so želele dve leti za pripravo vseh potrebnih elaboratov, pridobitev vseh soglasij, ’štempljanje’ vseh papirjev …, skratka, denarja skoraj ne bi bilo mogoče porabiti v prora-čunskem letu in bi lahko šel v maloro. dobra duša je andreju razdrihu namignila, naj poskusi srečo na drugem koncu mesta, za bežigradom, kjer domuje timing ljubljana, ki je imel že takrat bogate izkušnje z organiziranjem legendarnih tekov trojk (nekoč znanih kot Partizanski marš). tek trojk je množično in prav posebno tekaško tekmovanje (že ime pove, zakaj), ki zahteva velik organizacijski aparat, sodelovanje vseh mogočih služb in predvsem množico prostovoljcev, ki z veseljem in žarom delajo, da prireditev uspe.

v devetdesetIH letIH je navdušenI ljubljansKI maratoneC andrej razdrIH nastoPal na razlIčnIH maratonIH v tujInI. PravI, da je bIl Kar žalosten, Ker v slovenIjI taKrat nI bIlo PraveGa, urbaneGa, mestneGa maratona, Kot je nPr. v new yorKu. že tedaj zelo uveljavljenI maraton v radenCIH PoteKa med PoljI, KranjsKI In bovšKI Pa sta taKrat že uGasnIla.

ljubljansKI

maratonljubljančani so tekače vzeli za svoje

besedIlo In FotoGraFIje: raFael marn

058

Page 59: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

timing je bil prava izbira; rodila se je organizacij-ske naveza andrej razdrih - Gojko zalokar. Prvi kot pobudnik maratona in predsednik organi-zacijskega odbora, drugi kot direktor maratona. organizatorji so se takrat bali skromne udeležbe, ki bi pomenila klavrn konec zgodbe o urbanem slovenskem maratonu, in so za nastop na teku mobilizirali tudi znance, prijatelje in družinske člane, maratonu pa so dodali polmaratonsko raz-daljo in še petkilometrski tek. ocenjevali so, da ta-krat v sloveniji morda teče na maratonu sto ljudi, zato o mednarodni razsežnosti še niso razmišljali. na najlepši način so jih demantirali tekači sami, saj je na najdaljši razdalji nastopilo 145 tekačev in 8 tekačic. udeležencev vseh treh tekov pa so našteli 673. maraton je bil res mestni in je tak tudi ostal. start in cilj prvega sta bila v samem središču mesta. led je bil prebit; od takrat je krivulja, ki kaže udeležbo, obrnjena samo še navzgor.

Kot prva zmagovalca ljubljanskega maratona

sta se zadnjo oktobrsko nedeljo 1996 zapisala v zgodovino roman Kejžar in sedemnajst minut za njim še Helena javornik.

Prva leta so se nedeljski dopoldnevi v ljubljani odlikovali še zlasti po zaspanosti in tako maraton-ci na prvih ljubljanskih maratonih niso bili deležni množične podpore gledalcev. tisti najboljši je skoraj ne potrebujejo, vsem ostalim, ki bijejo notranje boje, pa je še kako dobrodošla. Počasi so ljubljančani vzeli prireditev za svojo, na maraton poleg tekačev pridejo tudi njihove družine pa tudi cele navijaške ekipe in v zadnjih letih prepla-vi središče mesta petdesettisočglava množica, navijače ob progi pa je nemogoče prešteti.

tekači smo veseli zares množične podpore gle-dalcev, ki se velikokrat prelevijo v navijače. Ploska-nje, vrtenje ragelj, glasno navijanje je natančno to, kar tekači potrebujemo: odvračanje pozorno-sti od lastnih tekaških težav in dodaten motiv, da pokažemo, kaj zmoremo. tudi ljubljanski župan

se potrudi in na startu »deli petke« vsem tekači-cam in tekačem, ki dosežejo njegovo dlan.

Prešernov trg je kmalu postal premajhen in start maratona se je preselil na slovensko cesto, kasneje na šubičevo pa spet na slovensko, le da sedaj tekači tečemo v drugo smer. start in cilj sta se večkrat selila, in ker je ljubljana tudi veliko gradbišče, se je tudi trasa maratona vseskozi spre-minjala. v obdobju maratonu manj naklonjenega mestnega vodstva je potekala bolj po obrobju mesta, zadnja leta pa tečemo po glavnih mestnih ulicah. Prav to je smetana na torti ljubljanskega maratona. organizatorji celo razmišljajo o tem, kako maratonsko preizkušnjo speljati v enem krogu.

trg republike zasedemo dva dni v letu tekači, saj je tam cilj maratona. Priznam, da mi je pogled na vesele in zadovoljne tekače in njihove navijače mnogo bolj všeč kot pločevina, ki tam kraljuje vse preostale dni. trg in okolica »pokata po šivih«, iznaj-dljivi organizatorji pa kljub temu, da so prostorske

Kot Prva zmaGovalCa ljubljansKeGa maratona sta se zadnjo oKtobrsKo nedeljo 1996 zaPIsala v zGodovIno roman kejžar In sedemnajst mInut za njIm še Helena javornik.

ljubljansKI maraton

59

Page 60: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

možnosti že presežene, vsako leto vzorno opravijo vse potrebno. Pri organizaciji sodeluje več kot tisoč prostovoljcev in prav ti so poleg tekačev najbolj zaslužni za brezhiben potek prireditve.

seveda ne gre brez sponzorjev in prispevka organizatorja, to je mestne občine ljubljana, pa vendar brez prostovoljnega dela »za sendvič in majico« ne bi šlo, pravi Gojko zalokar. Pri izvedbi lanskoletnega tekmovanja jih je sodelovalo 1028.

na zadnjem maratonu je na vseh razdaljah in v vseh starostnih kategorijah teklo natančno 18.482 tekačic in tekačev. tako je ljubljanski maraton po udeležbi trdno na prvem mestu rekreativnih tekmovanj na slovenskem.

ljubljanski maraton sodi po atletskih kriterijih vedno med težje in počasnejše. vrhunski ma-ratonci ne ljubijo preveč dviganja in spuščanja, saj vse to vpliva na rezultat. Pa vseeno poglejmo

rekorda ljubljanskega maratona: Caroline Chepto-nui Kilel je tekla leta 2009 na 42.195 metrov 2 uri, 25 minut in 24 sekund, daniel too pa je lani tekel 2 uri, 8 minut in 25 sekund. vrhunska dosežka dajeta ljubljanskemu maratonu tudi v mednarodni primerjavi potrebno veljavo.

»na zadnjem maratonu je na vseH razdaljaH In v vseH starostnIH KateGorIjaH teKlo natančno 18.482 tekačic in tekačev.«

ljubljansKI maraton

60

Page 61: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ljubljansKI maraton

61

Page 62: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

The ljubljana MarathonthE PEoPlE of ljubljANA hAvE tAkEN thE RuNNERS to thEIR hEARtSTEXT AnD phOTOgrAphy: rafael marn

As chance would have it, a friend of his, the writer Branko gradišnik (another run-ner), was putting together a civic list called I love ljubljana for the 1994 municipal elections. Branko failed to get elected, but Andrej became a city councillor. It was thanks to his powers of political persuasion that in 1996 the city councillors, with the approval of the mayor, agreed to set aside resources (read: money) for the organisation of the “1st ljubljana Marathon”. naturally, though, it takes more than just money to put together as demanding an event as a marathon. As it turned out, the event almost fell through: the “competent services” at the city of ljubljana’s “Department of preschool Services, Education and Sport” needed two years to prepare all the necessary reports, obtain all the permits and rubber-stamp all the papers... In short, there was a risk that it might not be possible to spend the money in the relevant budget year, which would have seen the project grind to a halt. But then some good spirit suggested to Andrej razdrih that he try his luck at the other end of the city, in the Bežigrad district, the home of Timing ljubljana, which at that time already had plentiful experience in organising the legendary Troika run (once

known as the partisan March). The Troika run is a unique running event (the clue is in the name) on a scale that requires a considerable organisational structure, the cooperation of all manner of services and, above all, a great number of volunteers who work with happiness and enthusiasm to ensure that the event is a success.

Timing proved to be the right choice and an organisational alliance was forged between Andrej razdrih and Timing’s director gojko Zalokar: the former as promoter of the marathon and chairman of the organising committee, the latter as marathon director. To begin with, the organisers were concerned that low participation would mean an ignominious end to the story of an urban marathon in Slovenia, so they mobilised friends, acquaintances and family members to take part and added a half marathon and a five-kilometre run to the main event. They estimated that there were perhaps 100 marathon runners in Slovenia at that time (they were not yet thinking about the international dimension). They were proved wrong in the best possible way by the runners themselves when 145 men and 8 women entered the full-distance event. The total number of participants in all three

IIn tHe 1990s, andrej razdrIH, an entHusIastIC maratHon runner From ljubljana, tooK Part In several maratHons In otHer CountrIes. He remembers How He used to be sad tHat slovenIa Had no real, urban, CIty maratHon lIKe tHe one In new yorK For examPle. tHe lonG-establIsHed tHree Hearts maratHon In radenCI Followed a route tHrouGH tHe CountrysIde, wHIle tHe Kranj and boveC maratHons Had at tHat tIme already dIsaPPeared.

62

Page 63: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ljubljansKI maraton

runs was 673. The marathon was genuinely urban and has stayed that way. The start and finish of the first marathon were in the very centre of the city. The ice had been broken; since then, the graph showing participation has constantly shown an upward curve.

The first winners of the ljubljana Marathon on that last Sunday in October 1996 were roman kejžar and, 17 minutes after him, helena Javornik.

In the first years of the event, Sunday afternoons in ljubljana were distinguished above all by their sleepiness, so the runners taking part in the first editions of the ljubljana Marathon did not enjoy the mass support of spectators. The best runners practically do not need it, but for all the others who are fighting their own internal battle, such support is very welcome. Slowly, the people of ljubljana have taken the event to their hearts. runners bring their families to the marathon – sometimes even whole teams of supporters – and in recent years the city centre has been flooded by as many as 50,000 people, while the number of supporters along the course is impossible to count.

The runners appreciate the massive support of the spectators, who often turn into real fans. Applause, rattles, loud cheering – this is exactly what we runners need: a distraction from our own difficulties and an additional reason to show what we can do. Even the mayor of ljubljana makes an effort, walking along the start line and high-fiving all the runners within reach.

prešeren Square soon became too small, and the start of the marathon was moved to Slovenska cesta, then to Šubičeva, then back to Slovenska, except that now we run in the other direction. The start and finish have moved several times, because ljubljana is also a giant building site. The course is also constantly chang-ing. In the years when the local government was less keen on the marathon, the course passed through the outskirts of the city. In recent years, though, we have run through the main city streets. This is the cherry on the cake of the ljubljana Marathon. The organisers are even thinking about how to squeeze the marathon distance into a single circuit.

for two days in the year, republic Square is occupied by runners, since that is where the finish is. I have to admit that I much prefer the view of happy and contented runners and their supporters to the parked cars that usually occupy this space. With the square and surrounding streets “bursting at the seams”, the resourceful organisers nevertheless manage everything in exemplary fashion year after year, despite the overcrowding. More than a thousand volunteers are involved in the organisation of the marathon, and it is they, along with the runners, who de-serve the most credit for the faultless running of the event. Sponsors are, of course, essential, as is the contribution of the city of ljubljana, but without the volunteers who offer their time in exchange for “a sandwich and a T-shirt”, the event could not happen, says gojko Zalokar. last year, the marathon was able to count on the help of 1,028 volunteers.

The last marathon saw a total of 18,482 runners taking part across all distances and age groups. In terms of numbers, the ljubljana Marathon occupies a solid first place among recreational competitions in Slovenia.

By athletic criteria, the ljubljana Marathon is still among the harder and slower marathons. Top marathon runners tend not to like courses with too many ups and downs, since this affects results. nevertheless, let us look at the current records for the ljubljana Marathon: in 2009, caroline cheptonui kilel covered the 42,195-me-tre distance in 2 hours, 25 minutes and 24 seconds, while last year Daniel Too completed the course in 2 hours, 8 minutes and 25 seconds – both times show the importance of the ljubljana Marathon even on an international scale.

»tHe last maratHon saw a total oF 18,482 runners taking Part aCross all dIstanCes and aGe GrouPs.«

63

Page 64: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

veter je vse glasnejši, ciprese pa nas varujejo pred njegovim uničujočim valom. drevje je vse redkejše, stavb ni več in tudi množica je vse bolj raztegnjena. temno je. čeprav je sonce že visoko, ga prekrivajo oblaki. mrazi me do kosti. s sebe strgam polivinilasto vrečo in se prepustim cesti. leva, desna, leva. Po sla-bem kilometru ujemam predhodne tekače, ki so začeli nekaj minut pred nami. Gneča je. tečem slalom med športniki in maškarami. Počutim se kot vajenec na začetku službene kariere, ki hodi po oddelkih spoznavat sotrpine vzdolž verige poslovnih procesov. Prevladujejo tekači in tekačice 40-ih in več let. ve-liko je tudi takih, ki bi jim brez obotavljanja prisodil, da so že v penzionu. veter, topot športnih copatov in šelestenje pelerin. človeški glas je vse bolj redek, tekačev pa ne zmanjka. desna, leva, desna. na tretjem kilometru pridem na normalno telesno temperaturo in odvržem še zadnji odvečni sloj. belo nalu-knjano bombažno majico, ki se je prala vsak teden zadnjih nekaj let. Potegnem jo s telesa, se pomaknem do obcestne ograje in jo nežno položim nanjo. zbogom.tečemo po polovici štiripasovne ceste, ki se konča v glavnem mestu Grčije. na asfaltu je vrisana črta. modra nit, ki pelje vse do konca. še vedno

leva, desna, leva, desna. začnem z zelo KratKImI KoraKI, zaradI PrItIsKa množICe Pa je FreKvenCa doKaj vIsoKa. Povsem enostaven rItem, KI Ga Ponavljam v nesKončnost. tečem. tečem svoj PrvI maraton.

besedIlo In FotoGraFIje: boštjan Pucelj

maraton

064

Page 65: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

imaraton

tečem malo v levo in spet v desno. Poskušam ohranjati ritem in hitrost, vendar zaradi množice ne morem držati ravne linije. bližam se prvi postojanki z vodo. sile se tu razporedijo v smeri omizja, jaz pa švignem mimo množice. za trenutek zaprem oči, globoko vzdihnem in sem kot prerojen. Pri zadnji mizi ostro zavijem desno in v naletu zagrabim plastenko. Prve mize so vedno množično obiskane in zaradi frekvence odjemalcev skrbniki ne dohajajo z zalaganjem. Pri zadnjih je materiala vedno dovolj. tudi podajalci so bolj spočiti. Preden pridem do mize, pogledam prostovoljca v oči. Ko me izostri, mu z malenkost dvignjenim kazalcem nakažem, da me zanima. Komunikacija je tu vitalnega pomena. Podajalec se posveti samo meni. Predaja uspe. ne zgubljam časa z zaviranjem.

Po prvi okrepčevalnici se razmere umirijo. skupina se raztegne, ritem maratoncev nekoliko pade. držim se modre črte. varčujem na vsakem koraku. Gledam v tla, molčim, diham enakomerno in pazim na tehniko teka. leva, desna, leva. veter je spremenil smer in piha direktno v hrbet. čeprav me mrazi, se ne pritožujem. v roki držim iPhone, ki mi služi kot fotoaparat. Pravzaprav tečem zato, da fotografiram.

desna, leva. tečem po občutku. v mislih poslušam prekate srca. razmišljam o lepih stvareh, pozitivnih problemih. ustvarjam urnik za naslednji teden ali pa razmontiram poetično plat sodobnega verza. vsake toliko se zdramim, da ne bi zaspal v mislih, in popazim na tehniko in ritem. Ko tečem, grem vedno do konca.

ob cesti je oznaka za osmi kilometer in telo je že dobro ogreto. Cesta se začne vzpenjati. Hrib bo dolg in krepak. rad imam klance. rad imam močno sonce. rad imam dež. rad imam vse, kar ni optimalno. rad imam tišino. leva, desna, leva, desna. ujamem marjana, ki je tekel nekaj deset metrov pred mano. Počasi, v višji prestavi kot mimoidoči švigava proti prelazu. super nama gre. nihče v okolici nima atletske postave; kar nas loči, je samo obleka. raztegnjene poliestrske majice,

sponzorske mikice proizvajalcev pijač ali tesno oprijeti tekmovalni dresi, potiskani z lovorikami preteklih maratonov. new york City marathon, jerusalem marathon, Frankfurt marathon … leva, desna. Prehitevava vse po spisku, tudi veter je znova zapihal v jadra. sonce. dvignem prst in prevzamem vodo. trije kratki požirki in že odvržem skoraj polno plastenko v jarek. tempo se stopnju-je. dohiti me ambrož. Prepričan sem bil, da je že daleč spredaj. vedno začnem malo rezervirano, počasi. skupaj ’šponava’ v hrib. bolj se nagiba, bolj grizeva. veter je ugoden. znova dvignem prst in naredim tri kratke požirke.

na petindvajsetem kilometru potegnem iz hlač vitaminski gel. leva, desna. stisnem ga v usta in počasi srebam plastenko. tempo nekoliko upočasnim. ambrož se ozira nazaj in mu prikimam.

PosKušam oHranjatI rItem In HItrost, vendar zaradI množICe ne morem držatI ravne lInIje. bližam se Prvi Postojanki z vodo. sIle se tu razPoredIjo v smerI omIzja, jaz Pa švIGnem mImo množICe ...

65

Page 66: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

vzame mi kar nekaj časa, da pridem v normalen ritem. Kmalu ga ujamem in pritisneva na plin. do vrha klanca imava še šest kilometrov. zatopljen v misli pozabim na sotrpina in ostanem sam. naklon me je že zdelal, vendar se odlično počutim. leva, desna, leva. v okolici ni tekača, ki bi mu lahko ena-komerno sledil. malenkost so prepočasni. ujamem visokega britanca, ki ga na daleč gledam že nekaj kilometrov. Postavim se nekaj metrov za njim in izklopim prav vse. Poskušam se nekoliko spočiti. Gledam njegove copate in plavam s tokom. čez ki-lometer ga prehitim po levi. rahel dež, za trenutek spet sonce, veter s strani. Pridem do prelaza. mimo okrepčevalnice in pred mano je samo še dolina. atene, hir i kam!

vzamem si dva kilometra, da umirim telo in duha ter se pripravim na zaključni desant. Postajam za-span, oči se mi začnejo zapirati. občutek imam, da

tečem zelo počasi. še vedno prehitevam vse po vr-sti, vendar vsake toliko prileti kdo, ki me suvereno pusti za sabo. v fokusu je samo še asfalt. za pasom imam še en gel, a potrebujem vodo. naslednja postaja bo čez dobra dva kilometra. Izklopim vse funkcije, ki nimajo neposredne povezave s ciljem. mimo prikolesari Primož, maratonec z veliko začetnico. Prinese spodbudne pozdrave. spremlja me dober kilometer. ne vem, kaj je narobe. ob-čutek, da je ob meni, me ohranja pri teku. nimam energije, da bi se obrnil, nasmejal ali kaj rekel. na jok mi gre, pa nimam moči, da bi solze stekle. Foto-aparat prestavim v levo roko, vendar je ne morem iztegniti. otresem jo, da krč popusti. desna, leva, desna. Grabi me obup. Preveč me je sram, da bi odstopil. Poskušam ujeti kakšnega tekača, ki bi mu lahko sledil, vendar so vsi prepočasni. to mi da samozavest. leva, desna. Primož se poslovi, ko vidi,

da prehitevam temnopoltega tekača.dvigujem prst in plastenka na varni višini čaka

na moje razgreto telo. stisnem vsebino embalaže vitaminskega gela in ga splaknem z vodo. razen tega, da sem za ta postopek porabil 400 metrov, ni nobene razlike. Fizično stanje je povsem isto. te-čem in oči se mi zapirajo. noge igrajo svojo tekmo nemoteno od aparata v zgornjem nadstropju. mi-slim o metafiziki. o enačbah, ki jih še nihče ni niti zaslutil, da bi lahko obstajale. mislim na sneg. na snežaka, ki čaka, da mu pod slamnikom zrase ko-ren. mislim na barvo bodoče fasade. šestintrideset. na pločniku ploskajo sprehajalci v dežnih plaščih. zaznam prižgane skuterje na desni. na levi povsem prazna cesta, namenjena vozilom na reševalni poti. v daljavi krili nekdo z rokami. vesna. s fotoaparatom na obrazu vpije, da je samo še malo. sedemintride-set. močno navzdol v podhod, kjer odmeva zvok

imaraton

66

Page 67: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

imaraton

dvIGujem Prst In PlastenKa na varnI vIšInI čaKa na moje razGreto telo. stIsnem vsebIno embalaže vItamInsKeGa Gela In Ga sPlaKnem z vodo. razen teGa, da sem za ta PostoPeK PorabIl 400 metrov, nI nobene razlIKe. FIzIčno stanje je Povsem Isto. tečem in oči se mi zaPirajo. noge igrajo svojo tekmo nemoteno od aParata v zgornjem nadstroPju. mislim o metaFiziki ...

udarcev na pločevinaste sode. urbana kultura. Pot se krepko postavi navkreber. Glava se predra-

mi in zopet čutim, da sem prisoten. leva, desna, leva. Kratek klanec se zravna in oči se zopet odpra-vijo spat. Cesta je vse bolj široka, stavbe so vse višje. Iščem modro črto, da ne bi naredil kakšnega metra preveč. devetintrideset. asfalt je moker, vsake toliko mi pljuskne pod nogami. lužam v smeri gibanja se ne izogibam. desna, leva, desna, leva, desna. dan neskončnih korakov. dvignem pogled in vse, kar vidim, so ranjenci. maratonci s krči stopicajo ob progi. Izžeti in sklonjeni. Povesim pogled in tečem mimo. enainštirideset. sonce mi sije v obraz. na desni strani opazim pomaranče in že sem na stadionu. Huronsko navijanje za vse prisotne. ura na koncu se obrača, obrača in obrne. leva.

če bi se lahko vrnil, bi tekel znova.

67

Page 68: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

imaratHon

imARAthoNTEXT AnD phOTOgrAphy: BoŠTJan PuCelJ

lEfT, rIghT, lEfT, rIghT. I STArT Off TAkIng VEry ShOrT STEpS, BuT ThE prESSurE

Of ThE crOWD MEAnS ThE frEquEncy IS fAIrly hIgh. A SIMplE rhyThM ThAT I

rEpEAT AD InfInITuM. I AM runnIng. I AM runnIng My fIrST MArAThOn.

The wind is growing ever noisier but the cypresses protect us from its destructive gusts. But then the trees are thinning out, there are no more buildings and even the crowd is spreading out. It is dark, although the sun is already high in the sky behind the clouds. I am chilled to the bone. I tear a pVc bag off myself and surrender to the road. left, right, left. After less than a kilometre, I catch up with the preceding runners who began a few minutes before us. It's crowded. I am having to slalom my way through athletes and fun runners. I feel like an apprentice beginning a new job, walk-ing through the departments and getting to know my fellow sufferers in the chain of business processes. Most of the runners appear to be over 40. There are also many I would not hesitate in classing as pensioners. Wind, the tramp of running shoes and the rustling of waterproof capes. human voices are an increasingly rare sound, but there is no shortage of runners. right, left, right. By the third kilometre, I reach normal body temperature and cast off my last superfluous layer. A white cotton T-shirt, full of holes, that has been washed every week for the last few years. I tug it off my body, move to the side of the road and gently place it on a railing. farewell.

We are running down half of a four-lane highway that ends in the greek capital. A line has been drawn on the asphalt. A blue thread that is leading us all to the finish. I am still having to weave left and right. I try to maintain my rhythm and speed but the crowd means I am unable to keep to a straight line. I am approaching the first water station. crowds of runners are positioning themselves to pass along the line of tables, but I shoot right past them. I close my eyes for a moment, take a deep breath, and feel reborn. At the last table I swerve sharply to the right and grab a bottle on the fly. runners are still crowding round the first tables and the volunteers manning the water station cannot keep up with demand. That is never an issue at the last tables. Even the volunteers handing out the water seem more relaxed. Before get

there, I make eye contact with a volunteer. Once he has spotted me, I indicate by means of a slightly raised index finger that I am interested. communication is of vital importance here. The volunteer is focussing on me alone. The handover is successful. no time lost slowing down.

After the first water station, conditions calm down. The group starts to thin out and the rhythm of the marathon runners falls slightly. I stick to the blue line. Saving energy with every step. I look at the ground, keep silent, breathe evenly and pay attention to my technique. left, right, left. The wind has changed direc-tion now and is blowing from directly behind me. Although it chills me, I am not complaining. In my hand I am holding an iphone, which serves as a camera. I am actually running this marathon in order to take photographs. right, left. I am run-ning by feel. In my mind, I listen to the valves of my heart. I think about beautiful things, positive problems. I devise a schedule for the coming week, or deconstruct the poetic side of modern verse. Every so often, I rouse myself so so i won’t fall asleep in my thoughts, and again pay attention to technique and rhythm. When I run, I always keep going to the end.

I pass the eight-kilometre mark and my body is already well warmed up. The road begins to climb. The hill will be long and tough. I like slopes. I like hot sun. I like rain. I like everything that is not optimal. I like silence. left, right, left, right. I catch up with Marjan, who was running a few tens of metres in front of me. Slowly, in a higher gear than those around us, we continue up towards the pass. We are doing really well. no one around us has an athletic figure; all that distinguishes us is our clothes. Stretched polyester T-shirts, sponsor's vests with the names of drinks manufacturers, or close-fitting competition kit emblazoned with the laurels of past marathons. new york city Marathon, Jerusalem Marathon, frankfurt Marathon… left, right. We overtake everyone, one by one. The wind is blowing again, filling our sails. Sun. I raise my finger and collect my water. Three short swallows and I toss the nearly full bottle into a ditch. The pace is intensify-ing. Ambrož catches me up. I was sure he was already far ahead. I always start off slowly, holding myself back a bit. Together we tackle the hill. The steeper it gets, the harder we push. The wind is favourable. I raise my finger again and take three more short swallows.

At the 25-kilometre mark, I reach into my shorts for my vitamin gel. left, right. I squeeze it into my mouth and sip slowly from a plastic bottle. I slow my pace

68

Page 69: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

imaratHon

slightly. Ambrož glances back and I give him a nod. It takes me a little time to get back to normal rhythm. I soon catch him up and we step on the gas. We still have six kilometres to go before we reach the top of the hill. lost in thought, I all forget about my fellow sufferer and i am alone. The slope has taken it out of me but I am feeling great. left, right, left. There is no runner in the vicinity for me to follow at a steady pace now. They are all just a little too slow. Then I catch up with a tall Brit-ish runner I have seen in the distance for the last few kilometres. I take up station a few metres behind him and switch off. I try to rest a little. I focus on his shoes and swim with the current. After a kilometre, I overtake him on the left. light rain, then sun again for a moment, and a side wind. I have reached the pass. past the water station and ahead of me there is nothing but valley. Athens here I come!

I take two kilometres to calm my body and soul and ready myself for the final descent. I am getting sleepy and my eyes are starting to close. I feel as though I am running very slowly. I am still overtaking plenty of runners, but every so often someone blazes past me. The only thing still in focus is the asphalt. I still have one gel packet left, but I need water. The next station is more than two kilometres away. I shut down all functions that are not directly connected with reaching the finish. primož, a real marathon runner, cruises up to me. he brings encouraging greetings. he stays with me for just over a kilometre. I don't know what's wrong but the feeling that he is with me keeps me running. I don't have the energy to turn round, smile or say anything. I feel like crying, but I do not have the strength for tears. I shift my camera phone to my left hand but I am unable to stretch it out. I shake it to try and get rid of the cramp. right, left, right. Despair seizes me. I am too ashamed to drop out. I try to catch up with a runner I might be able to follow, but they are all too slow. This gives me confidence. left, right. primož takes his leave when he sees that I am overtaking a black runner.

About equations that no one has even suspected might exist. I think about snow. About a snowman waiting for his carrot to grow beneath his straw hat. I think about the colour of some future façade. Thirty-six.

On the pavement, people in raincoats are clapping. Over to the right, I can hear scooters with their engines running. On the left, an empty road reserved for rescue vehicles. In the distance someone is gesticulating wildly. Vesna. camera at the ready, she shouts that there is only a little way to go now. Thirty-seven. A steep slope down into an underpass echoing with the sounds of steel drums. urban

culture. now a steep uphill slope. My head wakes up and I as though like I am here again. left, right, left. The short slope levels out and once again my eyes drift off to sleep. The road is getting wider and wider and the buildings are getting taller. I look for the blue line so i don’t run a metre more than necessary. Thirty-nine. The asphalt is wet. Every now and then my feet splash through water. I make no effort to avoid the puddles in my way. right, left, right, left, right. A day of endless steps. I look up and all I can see are walking wounded. Marathon runners with cramps hobbling along at the side of the course. Exhausted and bowed. I put my head down and run past. forty-one. The sun is shining in my face. Over to the right I can see oranges and realize that I am inside the stadium. Deafening cheers for everyone present. The clock goes round and round and round. left. If I could go back, I would run it again.

I lIFt my FInGer and a bottle oF water Is Held out to me at a saFe HeIGHt, ready For my Heated body. I squeeze tHe Contents oF tHe vItamIn Gel PaCKet Into my moutH and wasH It down wItH water. aPart From tHe FaCt tHat tHIs ProCedure Has taKen me 400 metres, tHere Is no dIFFerenCe. my PHysICal CondItIon Is exaCtly tHe same. i am running and my eyes are closing. my legs are Playing tHeir own game, untroubled by tHe aPParatus uPstairs. i tHink about metaPHysics.

69

Page 70: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

besedIlo: marjan žiberna FotoGraFIje: raFael marn

čas. ne moremo ga ustaviti, pa kakorkoli si že prizadevamo. lahko ga le, kolikor sta nam ga pač odmerila njegov bog Kronos in Fortuna, boginja sreče in usode, čim bolje izrabimo. In lahko ga merimo. merili pa so ga ljudje že dolgo nazaj, ko jim je bil veliko bolj skopo odmerjen. še pred ne tako davnimi časi je bilo tistih, ki so dočakali abrahama, manj, kot je danes stoletnikov. nam torej danes teče čas počasneje, kot je tekel nekoč? na to vprašanje nima niti smisla iskati odgovor. morda pa bi lahko povedali kaj o tem, kako so ga včasih merili.

sprva so se ljudje zanašali predvsem na vrtenje zemlje okrog lastne osi, na gibanje sonca in še nekaterih drugih nebesnih teles, na naravne pojave torej, za katere je značilna periodičnost. začelo se je morda pred kakimi sedem tisoč leti v dolini boyne na Irskem, kjer so našli arheološke ostanke nekakšne prepro-ste sončne ure. z dolžinami in položaji senc, ki jih meče taka ura, uporabna se-veda le ob jasnih dneh, so ljudje merili čas še nekaj naslednjih tisočletij. a velik kamniti obelisk, primerek take »praure,« si je le težko predstavljati kot statusni simbol, kar je ura kasneje postala, prav tako pa ne bi bil posebej uporaben niti v sodobnem športu ...

Korak naprej so napravili bržkone stari egipčani, ki so uporabljali klepsidro, me-hanizem, ki ga je noč in dan poganjala tekoča voda. Prva preprosta naprava, ki bi jo lahko imeli za predhodnico mehanske ure, je morda nastala v 1. stoletju pred našim štetjem pri grškem otoku antikitera. a dobro stoletje po odkritju njenih ostankov so glede tega arheologi še vedno nasprotujočih si mnenj. z gotovostjo pa lahko rečemo, da je prva znana mehanska ura nastala leta 1335 v milanu. v začetku 16. stoletja so izdelali prvo žepno uro, a moralo je preteči še veliko časa, da ga je začela ta napravica množično meriti. še pred tem je bilo treba izumiti natančno uro na nihalo, se domisliti urinega kazalca, izdelati pomorski kronome-ter, ki je omogočal določanje natančne zemljepisne lege na morju …

In izpodriniti uro, ki so jo imeli bogati gospodje na dragoceni debeli verižici shranjeno v žepu telovnika, napenjajočem se čez njihov obilni trebuh; ta je skupaj z uro dal vsakomur vedeti, kako imeniten je njun lastnik. za pravega gentlemana, ki je kot tak moral imeti primerno drago žepno uro, je menda veljalo, da si bo prej oblekel krilo, kot pa nataknil na roko zapestno uro. a v jarkih prve svetovne vojne vojaki niso imeli kaj prida priložnosti, da bi tako napravo s primerno pomenljivostjo vlekli vsem na očeh iz žepov. zato so si ure pripeli na zapestje in v 20-ih letih minulega stoletja so postale zapestne ure pravi hit. še precej vode (pustimo vsaj enkrat ob strani čas) pa je moralo preteči, da je njiho-vo mehansko drobovje dobilo konkurenco oz. nasledstvo. digitalna zapestna

za PraveGa Gentlemana, KI je Kot taK moral ImetI PrImerno draGo žePno uro, je menda veljalo, da sI bo Prej obleKel KrIlo, Kot Pa nataKnIl na roKo zaPestno uro. a v jarKIH Prve svetovne vojne vojaKI nIso ImelI Kaj PrIda PrIložnostI, da bI taKo naPravo s PrImerno PomenljIvostjo vleKlI vsem na očeH Iz žePov. zato so si ure PriPeli na zaPestje in v 20-iH letiH minulega stoletja so Postale zaPestne ure Pravi Hit.

čas Pa brezbrižno teče dalje

merjenječasa

070

Page 71: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 72: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

čas Pa brezbrIžno teče dalje

Kot sem Pred nedavnIm uGotovIl, nI odzvonIlo nItI sončnIm uram. ne samo, da te PoneKod še vedno KrasIjo CerKve, Gradove In dvorCe, v zadnjem času sI jIH ljudje dajo namestItI tudI na domače HIše. to Pa še nI vse. še vedno izdelujejo tudi PoPotne sončne ure, elegantne naPravice, kakršne so izdelovali med 16. in 19. stoletjem.

ura, ki jo je pokojni douglas adams v svojem kultnem štoparskem vodniku po galaksiji uporabil kot duhovito, čeprav nič kaj laskavo prispodobo zaostalosti človeštva, se je začela uveljavljati v 70-ih letih. johna bergeya, ki je izdelal prvo, je navdihnila futuristična ura iz nekaj let pred tem posnete mojstrovine stanleya Kubricka 2001: odiseje v vesolju.

Prav digitalne zapestne ure so se v naslednjih desetletjih nesluteno razvile, tako da je ime »zapestna naprava,« ki ga je mogoče včasih zaslediti namesto ure, kar na mestu. nekdanja domislica o uri, ki da ji manjka samo še vodomet kot prispodoba kapricioznosti njenega lastnika, je vse manj domislica – te napra-ve imajo poleg vsakovrstnih štoparic tudi sofisticiran merilec srčnega utripa, zračnega tlaka in temperature, GPs navigacijo in kdove kaj še vse. danes lahko na vsakem koraku vidite rekreativca, ki mrščeč se pogleduje nanjo, da bi se prepričal, če je dovolj uren in če so vse ostale številke skladne z željami. (da sem morda tudi sam eden od njih, seveda ne bi nikoli priznal …) no, po drugi strani je zanimivo, da Kenijci, najboljši tekači na svetu, skoraj ne uporabljajo ure, tega nepogrešljivega pripomočka vseh zahodnih tekačev. »tečejo po občutku, po nekakšni notranji uri,« pravi boštjan buč, najboljši slovenski atlet leta 2010, ki je letos pozimi nekaj tednov preživel na treningu v kenijskih višavjih. Pravi, da se na tako nevidno uro tudi sam vse bolj in bolj zanaša.

na tekmovanjih pa se morajo športniki vendarle spoprijeti tako s tekmeci kot s časom. v nekaterih športih je to še posebej očitno, denimo v smučanju in atle-tiki, natančneje v tekih. nekdanje ne prav zanesljivo ročno merjenje je že davno zamenjalo neprimerno zanesljivejše elektronsko. na olimpijskih igrah leta 1964 v tokiu je seiko, izvajalec meritev, predstavil novost – popolnoma avtomatiziran elektronski način meritev, ki je omogočal določitev tekmovalnega dosežka do stotinke sekunde natančno. taka natančnost je, denimo, v teku na 100 ali 200 metrov, nujnost. a tehnika je po svoje botrovala tudi vprašljivim situacijam. tako je finski velikan juha mieto, skoraj dvometraš s petimi zlatimi olimpijskimi me-daljami v smučarskem teku, vendarle najbolj poznan po dramatičnem zaključku teka na 15 kilometrov na olimpijskih igrah leta 1980 v lake Placidu. na koncu je ura pokazala, da ga je za stotinko sekunde ali za kakšnih šest centimetrov premagal prav tako legendarni šved thomas wassberg. Pri čemer je pomembno vedeti, da so tedaj tekmovalci tekli posamično; na progo so se podali v razmiku pol minute in neposredne primerjave s tekmeci niso imeli. zato je mednarodna smučarska zveza, ki je dojela absurdnost položaja, sprejela odločitev, da se v

smučarskem teku meri čas na desetinko sekunde natančno. Kar velja še danes tudi na tekmovanjih s skupinskim startom in na kratkih sprinterskih preizkušnjah. Pri najtesnejših izidih ima zadnjo besedo »fotofiniš«, videokamera z velikim številom posnetkov na sekundo, in ne ura.

a kdor meni, da je ob vsej visoki tehniki merjenja časa kazalcem in mehanskim uram odzvonilo, se moti. Prav take ure še vedno kljubujejo najekstremnejšim razmeram, kakršne povzročajo zavistni pogledi, ki so jim prvenstveno tudi namenjene. v primeru testosteronskega spola so to običajno vpadljive naprave švicarske izdelave, ki tečejo tako natančno, kot pač morajo teči švicarske ure, da služijo namenu pregovora, in ki imajo vsaj pol ducata številčnic. Ko sem se oni dan potikal po berlinu, sem pred neko izložbo z začudenjem ugotavljal, da bi si lahko za ceno enega od razstavljenih primerkov kupil docela spodobno stano-vanjce. no, kasneje so me, plebejca plebejskega, poučili, da tistih zares dragih v izložbah sploh ne vidiš. Kakorkoli že, v estrogenskem primeru pa pravzaprav ne gre za ure, pač pa za umetelno izdelan nakit, poln vsakovrstnega dragocenega kamenja, ta pa ima nekje vmes tudi napravo, ki kaže čas. Pri čemer se dogaja, da stvar, tako draga kot je, ostane varno shranjena doma v sefu, na gala večerno zabavo pa se njena lastnica poda z na las podobno kopijo. zakaj je ona druga, draga različica sploh potrebna, pa je že vprašanje za Freudove učence.

eden od ljudi, ki so ga očarale, je urar boštjan Pavlič, ki je začel izdelovati replike takih ur. Pavlič, ki je tudi diplomiral iz komercialnega vidika izdelave sončnih ur, pravi, da nima nikakršnih želja po njihovi masovni prodaji, pač pa želi z njimi soo-blikovati bivalno okolje in zadovoljiti individualni okus kupcev.

čas, merjen tako ali drugače, pa brezbrižno teče dalje. nič kaj dosti ne pomaga, če si zabrundaš »time is on my side«, kot so pred skoraj pol stoletja peli rolling stonesi, ki bi bili, če se ne bi tako pridno emajlirali, danes vsi že sivi, če ne celo beli možje. a če jih človek pogleda, se mu zazdi, da se je Kronos v njihovem primeru vendarle za dalj časa vljudno obrnil stran. morda pa bi si bilo treba pred oči priklicati še znano različico einsteinove teorije, ki pravi, da je čas odvisen od strani straniščnih vrat, na kateri stojite. In se spomniti, da imamo pravzaprav srečo, brez katere tako ali tako ni nič, in da je treba najbolje odmerjeni nam čas kolikor toliko zadovoljno preživeti. če bolje pomislimo, milijonom semenčic, s katerimi smo nekoč tekmovali na žive in mrtve, ni uspelo priti do tega, da bi se obremenjevali s časom. Pa tudi z urami, pa naj bodo skrajno drage ali pa zastonj – take »iz pralnega praška«, kot se je reklo včasih, ne?

72

Page 73: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

eden od ljudI, KI so Ga očarale, je urar boštjan PavlIč, KI je

začel IzdelovatI rePlIKe taKIH ur. PavlIč, KI je tudI dIPlomIral

Iz KomerCIalneGa vIdIKa Izdelave sončnIH ur, PravI,

da nIma nIKaKršnIH želja Po njIHovI masovnI ProdajI, Pač

Pa želi z njimi sooblikovati bivalno okolje in

zadovoljiti individualni okus kuPcev.

Page 74: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Measuring timetImE mARChES oN REGARDlESSTEXT: marJan ŽiBerna phOTOgrAphy: rafael marn

Time. We cannot stop it no matter how we try. All we can do is to make the best pos-sible use of the time that is allotted to us by chronos, the god of time, and fortuna, the goddess of luck. And we can measure it. people were already measuring time long ago, when it was allotted far more meanly. not that long ago, the number of people who lived to see their fiftieth birthday was smaller than the number of centenarians today. Does this mean that time passes more slowly today than it used to? There is no point even trying to answer that question. perhaps, though, we could say something about how people measured time in the past.

To begin with, people relied above all on the rotation of the Earth about its axis and on the movement of the Sun and certain other heavenly bodies, in other words on natural phenomena characterised by periodicity. This is thought to have started some 7,000 years ago in the Boyne Valley in Ireland, where the archaeological remains of a simple sundial have been found. using the lengths and positions of the shadows cast by such instruments, which of course were only useful on clear days, people con-tinued to measure time in this way for the next few millennia. yet somehow it would be hard to imagine a large stone obelisk – an example of a »proto-clock« of this kind – as a status symbol in the way that the wristwatch would later become. It would not have been very useful in modern sport either…

The next step forwards is believed to have been taken by the Ancient Egyptians, who used a clepsydra or water clock, with a mechanism driven night and day by running water. The first simple mechanism that might be considered a predecessor of the mechanical clock is believed to have been made in the first century Bc on the greek island of Antikythera. More than a century since the discovery of its remains, however, archaeologists still disagree on the subject. What we can state with certainty is that the first known mechanical clock was made in Milan in 1335. The first pocket watch was made in the early sixteenth century, although a great deal of time would still have to pass before the use of such devices to measure it became widespread. Before this could happen, it was necessary to invent the accurate pendulum clock, hit upon the idea of the hour hand and build the marine chronometer, a device that enabled sailors to determine their exact position at sea.

And supersede the sort of watch that rich gentlemen used to wear on thick chains and keep in the pockets of their waistcoats, stretched to bursting above their gener-ous paunches; it was this paunch, along with the watch, that let everyone know how important their owner was. It was said that a true gentleman, who naturally had to have a suitably expensive pocket watch, would sooner wear a skirt than strap a watch to his wrist. But in the trenches of the first World War, soldiers had few oppor-tunities to extract timepieces of this kind from their pockets in a suitably ostentatious fashion for the benefit of onlookers. Instead, they fastened watches to their wrists, and in the 1920s wristwatches became a real hit. A lot more water (we will leave time out of it for once) had to pass under the bridge before the mechanical entrails of the wristwatch faced competition or a successor. The digital wristwatch, used by the late Douglas Adams in cult classic The hitchhiker's guide to the galaxy as a witty but far from flattering illustration of the backwardness of humankind, began to catch on in the 1970s. John Bergey, who made the first digital watch, claimed to have taken his inspiration from the futuristic clock in Stanley kubrick's film 2001: A Space Odyssey, which had come out a few years earlier.

In the decades that followed, digital watches developed in a way that few could have imagined, with the result that the name »wrist device« that is occasionally

applied to such watches seems quite appropriate. The old witticism about a watch that has everything bar a fountain – a humorous illustration of the whimsicality of its owner – is sounding less and less like a joke. As well as various stopwatch functions, these gadgets now come with sophisticated heart rate monitors, devices to measure air pressure and temperature, gpS navigation and who knows what else. Today, it is very common to see a recreational athlete scowling at the device on his wrist to see whether he is quick enough and whether all the other numbers are what he wants them to be (That I myself may belong to the above group is naturally not something that I would ever admit...). Interestingly though, while watches may be indispensable to Western runners, kenyans – the best runners in the world – hardly ever use them. »They run by feeling, using a kind of internal clock,« says Boštjan Buč, voted Slovenia's best athlete in 2010, who this winter spent several weeks training in the highlands of kenya. he says that he himself is beginning to rely increasingly on an invisible timekeeper of this kind.

Athletes taking part in competitions must, of course, beat both their fellow competi-tors and the clock. In some sports, this is particularly evident: in skiing, for example and in athletics, or more precisely in running events. The former less-than-reliable manual timekeeping systems have long since been replaced by incomparably more reliable electronic measurement. At the Tokyo Olympics in 1964, official timekeeper Seiko introduced a novelty: a fully automated electronic method of measurement that enabled an athlete's achievement to be precisely determined to a hundredth of a second. Such precision is essential in events such as the 100 or 200 metres. But technology has also given rise to some dubious situations of its own. One example is that of the great finnish cross-country skier Juha Mieto, almost two metres tall and the winner of five Olympic gold medals but best remembered for the dramatic outcome of the 15-kilometre event at the 1980 Winter Olympics at lake placid. At the finish, the clock showed that he had been beaten by a hundredth of a second – or just six centimetres – by the equally legendary Swede Thomas Wassberg. It should be remembered that in those days cross-country skiers competed individually, setting off on the course at half-minute intervals, which meant that they had no direct compari-son with their competitors. As a result, the International Ski federation, realising the absurdity of the situation, took the decision that in cross-country skiing events time would henceforth be rounded to the nearest tenth of a second. This decision still ap-plies today in competitions with a group start and in short sprint trials. When results are very close, the last word goes to the »photo finish«, a video camera that records a large number of frames per second, and not the clock.

But you would be wrong to believe that all this high-tech timekeeping means that the days of analogue watches with mechanical workings are over. Such watches are still defying the most extreme conditions caused by the envious gazes that they are primarily designed to provoke. In the case of the male of the species, these are usually ostentatious devices of Swiss manufacture that keep time as precisely as Swiss watches are proverbially supposed to and have at least half a dozen dials. I still remember the time in Berlin that I stopped in front of a shop window and was astonished to learn that for the price of one of the specimens on display I could have bought myself a perfectly decent little flat. later they explained to me – ignoramus that I am – that you never see the really expensive watches in a window display. When it comes to the gentler sex, it is not about watches at all, but skilfully wrought pieces of jewellery, full of precious stones of every type, with somewhere in the middle

74

Page 75: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

a device that shows the time. What then happens is that this priceless object stays safely at home in the safe, while its owner heads off to the gala evening wearing an exact replica. Why the other, expensive version is even necessary is, of course, a ques-tion for students of freud.

As I recently discovered, time has not yet been called even for sundials. not only can they still be seen adorning churches, castles and country mansions, in recent times they have become a popular adornment for private homes. And that is not all. Even portable sundials – elegant creations of the kind made between the sixteenth and nineteenth centuries – are still being made. One person to have fallen under their spell is clockmaker Boštjan pavlič, who has started to produce replicas of these timepieces. pavlič, who has also studied the commercial aspect of making sundials, says that he has no wish to sell them in large quantities. rather, he sees them as a way of helping to shape the living environment and satisfy the individual taste of those who buy them.

yet time, however it is measured, marches on regardless. It is not much use hum-ming »Time is on my side«, as sung almost half a century ago by the rolling Stones, who today – had they not preserved themselves so carefully – would already be grey-haired, if not white-haired old men. By the look of them, it would seem that in their case chronos has been politely looking the other way for quite some time.

PerHaPs we need to summon uP tHat Famous variant oF einstein's tHeory tHat says tHat time dePends on wHicH side oF tHe batHroom door you are standing. and remember tHat we are aCtually luCKy – and wItHout luCK tHere Is notHInG – and tHat tHe best tHInG to do Is to lIve out tHe tIme allotted to us In as Contented a manner as PossIble. IF you tHInK about It, tHose mIllIons oF otHer sPerm wItH wHICH we onCe ComPeted so earnestly dId not even Get tHe CHanCe to be burdened wItH tIme. or wItH watCHes – wHetHer tHe rIdICulously exPensIve KInd or tHe KInd tHat Comes Free wItH a box oF wasHInG Powder, as we used to say.

Page 76: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

»druGeGa junIja leta 1846 je marIbor Praznoval odPrtje železnIšKe Povezave. kmalu zatem so

Postavili železniško kolonijo.«

076

Page 77: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

77

Industrijska pešpot po mariboru

Ko sem se PreselIl v marIbor, me je začel na PoHodIH Kmalu sPremljatI sIn – na mojem Hrbtu. HodIla sva dolGo In vsaKIč sva se sPreHajala Po razlIčnIH PoteH. vse PoGosteje sva se odločala za PotI Izven stareGa mestneGa jedra. KavarnICe, KnjIGarne In druGe majHne trGovIne sva Puščala za sabo.

besedIlo: david šalamun FotoGraFIje: branko čeak

odkrivala sva stare meščanske predele z vilami, ki so pričale o dobro stoječih prebivalcih. ulice, v katerih danes živijo romi, fascinantna poslopja nekoč industrijskih velikanov, urejene vrstne hišice, zgrajene za delavce, ali pa velika delavska blokovska naselja. arhitektura nama je pripovedovala zgodbo o vzponih in padca maribora in okolice. Pogosto sva zašla mimo stare opečnate železniške postaje v stu-dencih, ki me je vsakič znova presenetila. Hiše žele-zniške kolonije so me spominjale na mnoga druga delavska naselja po evropi. v sloveniji bi težko našli mesto, ki ima tako močno povezano zgodovino z industrijo. tu je še vedno mogoče najti sledi prve industrijske revolucije in prav železniška kolonija je priča temu. vsakič, ko sem se z Izakom na hrbtu sprehajal mimo hiš, sem pomislil na industrijsko revolucijo, na anglijo, ki je leta 1833 uvedla zakon (Factory act), ki je otrokom med 9. in 13. letom dovoljeval delati samo 8 ur na dan in starejšim med 14. in 18. letom samo 12 ur. samo pravim zato, ker so pred tem zakonom izkoriščali že štiriletne otroke. Predstavljam si, da so prav takšna naselja pome-nila pomembne korake v napredku naše družbe.

železniško kolonijo jemljem kot refleksijo evolucije humanizacije delavstva pri nas. tako sem začel v mariboru, mestu z bogato industrijsko zgodovino, na sprehodih zasledovati razvoj delavskega okolja.

železniška kolonijaPrva velika delavska cona v mariboru se je razvila ob Koroškem kolodvoru. tukaj je imela južna železnica strateško pomembno točko, saj je bil maribor v času avstro-ogrske s svojo osrednjo lego idealno križišče povezav dunaj–trst–budimpešta.

drugega junija leta 1846 je maribor praznoval od-prtje železniške povezave. Kmalu zatem so postavili železniško kolonijo. leta 1863 je začelo mariborsko podjetje stier graditi železničarske delavnice in hkra-ti z njimi prvih 12 hiš. v železničarskih delavnicah so že konec 19. stoletja lahko popravili 15 odstotkov lokomotiv celotne južne železnice.

Pet let kasneje so dogradili še 28 hiš. železniška kolonija je s svojo šolo za otroke in odrasle, vrtcem in dvema kopališčema slovela po visokem standar-du. še danes je poleg kavarne ču-ču videti ostanek trgovine Konzum, ki so jo odprli 1. avgusta 1874.

oD železniške kolonije

Do tovarnetam

Page 78: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

mestna kolonijadelavsko naselje je načrtoval arhitekt Ivan vurnik, ki je z jožetom Plečnikom in maksom Fabianijem začetnik slovenske moderne arhitekture. naselju še danes pravijo vurnikovo naselje. mestna kolonija je bila zgrajena leta 1928, ko je bila v mestu huda stanovanjska stiska. mnogo delavcev, pa tudi meščanov je bilo brez strehe nad glavo. okrožni urad maribor je omogočal ugodna posojila za nakup stanovanj, ki so jih najemniki lahko odplačevali v mesečnih obrokih. že v času gradnje 147 hiš so bodoči stanovalci lahko izrazili želje o razporedi-tvi notranjih prostorov (lahko so se odločili, če bo njihovo stanovanje imelo kopalnico), kar je bil v takratnih časih neverjeten napredek. tako je bila mestna kolonija za mnogo mariborčanov moderno naselje, atrakcija, ki so si jo hodili ogledovat. v eni od hiš še danes živijo potomci mizarja jožefa Kobeta, ki se je z družino tik po gradnji vselil v mestno kolonijo: leta 2001 se je rodila deklica, ki predstavlja že peto generacijo v mestni koloniji.

Hutterjeva delavska kolonijaleta 1926 je josip Hutter ustanovil tekstilno tovarno josip Hutter & drug, ki se je kasneje preoblikovala v mtt. že leta 1939 je zaposloval okrog 1500 delavcev. de-lavsko kolonijo je zgradil leta 1937. vstopna karta v delavsko naselje s 25 hišami, v

katerih je bilo 50 stanovanj, je bila takrat rezervirana samo za kvalificirane delavce. najemnina ni bila nizka. takrat je marsikateri delavec živel v pralnici, kleti, drvarnici ali na podstrešju. zabeleženih je celo nekaj primerov, ko so spali pod mostovi ali pa v gozdovih. tako ni čudno, da se je v naselju kmalu razvila pripadnost, ki je vodila k medsebojni soseski pomoči. stanovalci so bili zelo ponosni na električno raz-svetljavo. Prava posebnost pa so bila angleška stranišča v stanovanjih. nenavadno razkošje so pomenile kopalnice s kadjo in v kuhinji litoželezni emajliran vodovod.

Hutterjov blok – gradišnicaleta 1939 sta arhitekta jaroslav černigoj in aleksander dev, oba Plečnikova študenta, zmagala na razpisu za zgradbo prvega mariborskega bloka s 141 stano-vanji, ki ga je financiral josip Hutter. Ko so ga začeli leta 1940 graditi na območju nekdanje pivovarne union, je bil to največji gradbeni projekt v mariboru po prvi svetovni vojni. novost so bila dvigala. najbolj sodobne so bile pralnice, zgrajene na dvorišču. v teh prostorih so imeli že kotle na elektriko in električne bobne za iz-piranje in centrifugiranje. Prava izjema je bila majhna sušilnica, v katero so dovajali vroč zrak iz kotlovnice. seveda velja omeniti tudi velike avtomatske likalne stroje za velike kose perila. vsakič znova, ko grem mimo te zgradbe v starem mestnem jedru, sem nad njo navdušen.

IndustrIjsKa PešPot Po mariboru

78

Page 79: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

IndustrIjsKa PešPot Po mariboru

tamtovarna avtomobilov maribor, znameniti tam, je imela že leta 1942, eno leto po začetku proizvodnje, več kot 7105 zaposlenih. Po drugi svetovni vojni jo je Korpus narodne obrambe jugoslavije rešil pred podrtjem, pravzaprav se proizvodnja sploh ni ustavila. v prvih petnajstih letih po drugi svetovni vojni so naredili 17.416 vozil in po letu 1967, ko je tovarna do-bila posojilo od mednarodne banke, je začela kmalu izvažati vozila tudi na druge kontinente. leta 1971 so v tovarni sprejeli odločitev, da delavec, ki ustvarja dohodek, odloča tudi o njegovi delitvi, še posebej o presežku dela in širjenju reprodukcije. tovarna je imela zelo močno strukturirano samoupravo in socialne strukture so bile izredno razvite. delavci so imeli različne popuste za kulturne prireditve, lahko so se včlanili v mnogo različnih društev – likovnih, gledaliških, znanstvenih ali športnih. od teh je bilo najbolj obiskano Planinsko društvo tam.

o zgodovini mariborske industrijske dediščine lahko veliko izvemo v muzeju narodne osvoboditve maribor. http://www.muzejno-mb.si

ob sPreHodIH oPažam, da tovarnIšKI ProstorI IzGubljajo star duH, še tranzICIja je vse manj oPazna. stare dvorane In PIsarne se PolnIjo z mnoGImI majHnImI PodjetjI. očItno ta neKoč velIčastnI velIKan ne bo nIKolI več obratoval taKo, Kot je neKdaj. ProPadajoči bazen na odPrtem, ki ga je načrtoval arHitekt ivan kocmut, Pa danes samo še sPominja na živaHne čase mariborskega delavstva.

79

Page 80: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

An industrial footpath through MariborfRom thE RAIlwAy ColoNy to thE tAm fACtoRy

TEXT: DaViD Šalamun phOTOgrAphy: Branko Čeak

When I moved to Maribor, my son soon began accompanying me on my expedi-tions – on my back. We walked long and far, and each time we followed different routes. Increasingly frequently we chose routes outside the old town centre, leaving the cafés, bookshops and boutiques behind us. We discovered old residential districts with villas that spoke of citizens of good standing. Streets where roma families now live, the fascinating buildings of former industrial giants, neat ter-raced houses built for workers or large high-rise developments. The architecture told us the story of Maribor’s ups and downs. We would often find ourselves going past the old brick railway station in Studenci, which managed to surprise me every time. The houses of the railway colony reminded me of workers’ districts in many other parts of Europe. It would be difficult to find another city in Slovenia with such a strong connection to industry. here it is still possible to find traces of the first Industrial revolution – and the railway colony is an example of this. Every time I walked past the houses with Izak on my back, I thought about the Industrial revo-lution, about England, where the factory Act passed in 1833 provided that children aged 9–13 must not work more than nine hours per day, and that older children aged 14–18 must not work more than twelve hours per day. Before this law was passed, children as young as four were sent to work. I imagine that workers’ colonies of this kind represented significant progress in our society. I see the railway colony as a reflection of the evolution that was taking place in the sense of the humanisation of labour in this country. And so on my walks through Maribor, a city with a rich in-dustrial tradition, I begin to trace the development of the working-class environment.

The railway ColonyThe first big workers’ district in Maribor grew up alongside the railway station in Studenci, which was known as the carinthia Station. This was a strategic point of the Southern railway, since in the days of the Austro-hungarian Empire its central position made Maribor an ideal junction for railway traffic to and from Vienna, Trieste and Budapest.

Maribor celebrated the opening of its first railway line on 2 June 1846. Shortly af-ter this, the railway colony was built. In 1863, the Stier company of Maribor began building railway workshops and, at the same time, the first 12 houses. By the end of the nineteenth century, the Maribor railway workshops were capable of repairing 15% of the locomotives on the entire Southern railway.

five years later, a further 28 houses were completed. With its school for children and adults, a nursery school and two swimming baths, the railway colony was famed for its high standard of living. The remains of the konzum general store, opened on 1 August 1874, are still visible next door to the ču-ču (pronounced “choo-choo”) pizzeria.

The City ColonyThis workers’ housing development was designed by the architect Ivan Vurnik, who along with Jože plečnik and Max fabiani was one of the originators of Slovenian modern architecture. The area is still known as the Vurnik Estate today. The city colony was built in 1928 when Maribor was facing a serious housing crisis. Many workers, and even members of the middle classes, found themselves without a roof over their heads. The local authorities facilitated home loans on favourable terms, which borrowers were able to pay back in monthly instal-ments. While the 147 houses were being built, the future householders were able to express their preferences with regard to the layout of the rooms (they were able to choose, for example, whether their home would have a bathroom). This represented an incredible advance at that time. The result was that for many Maribor citizens the city colony was a modern neighbourhood, an attraction they used to go and visit. One of the houses is still home to the descendants of a joiner called Jožef kobe who moved into the city colony with his family as soon as it was built: a little girl born in 2001 represents the fifth generation of the fam-ily to live in the city colony.

an IndustrIal FootPatH tHrougH maribor

80

Page 81: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

The hutter Workers' ColonyIn 1926, Josip hutter established the textile works Josip hutter & Drug. By 1939, he was employing 1,500 workers. he built the workers’ colony in 1937. Entry to the

colony, which consisted of 25 houses divided into 50 flats, was at that time reserved

for qualified workers. The rent was not cheap. In those days, many workers lived in

laundry rooms, basements, woodsheds or attics. There were even cases of people

sleeping beneath bridges or in forests. It is no surprise, then, that a feeling of be-

longing soon developed in the colony, which led to neighbours helping each other.

The householders were very proud of their electric lighting. flush toilets in the flats

were another remarkable feature. A bathroom complete with bath, and enamelled

cast-iron pipes and fittings in the kitchen, represented unprecedented luxury.

The hutter Block – gradiščeIn 1939, the architects Jaroslav černigoj and Aleksander Dev, both of them plečnik’s students, won a tender to construct the first apartment block in Maribor – a complex of 141 flats paid for by Josip hutter. When construction began on the former site of the union brewery in 1940, this was the largest construction project in Maribor since the first World War. The building even had lifts – a remarkable novelty at that time. The laundry rooms in the internal courtyard were fitted with the very latest conveniences, including electric boilers and electric drums for rinsing and spin-drying. The small drying-room into which hot air was fed from the boiler room was another unique feature. Then, of course, there were the large automatic presses for large items of linen. Every time I go past this building in the centre of Maribor I am filled with enthusiasm for it.

TamTovarna avtomobilov Maribor (Automobile factory Maribor), better known as TAM, had more than 7,105 employees by 1942, just one year after production com-menced. After the Second World War, the national Defence corps of yugoslavia saved it from demolition, and production never actually stopped. In the first 15 years following the Second World War, the factory produced 17,416 vehicles. After 1967, when the factory secured an international loan, TAM soon began exporting vehicles to other continents. In 1971, it was decided that a worker who generated

revenue would also decide on its distribution, and in particular on surplus labour and expansion of reproduction. The factory had a strongly structured system of self-management and social structures were very highly developed. Workers enjoyed a variety of discounts for cultural events and were given the opportunity to join a wide range of different clubs and societies, including arts, theatre, science and sports clubs. The most popular club was the TAM Alpine club.

To find out more about the history of Maribor's industrial heritage, visit the Maribor Museum of national liberation. http://www.muzejno-mb.si

an IndustrIal FootPatH tHrougH maribor

on my walKs I notICe tHat tHe FaCtory PremIses are losInG tHeIr old sPIrIt, and even tHe transItIons are beComInG less and less vIsIble. tHe old FaCtory Halls and oFFICes are beInG taKen over by a mass oF small busInesses. Clearly tHIs onCe majestIC GIant wIll never aGaIn oPerate as It onCe dId. tHe dilaPidated oPen-air swimming Pool designed by tHe arcHitect ivan kocmut is today merely a reminder oF tHe lively times once enjoyed by tHe working PeoPle oF maribor.

81

Page 82: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

besedIlo: mArKo FreLIh FotoGraFIje: mArKo FreLIh

DoLgA je ZgoDoVINA ZmAjeV. FANTAZIjSKo hIBrIDNo BITje V oBLIKI KAče ALI KUščArjA je ImeLo KrILA IN groZLjIV ZVerSKI goBec. ZmAje So poZNALe VSe STAre KULTUre. V egIpTU, meZopoTAmIjI, INDIjI IN AZIjI So ohrANjeNI rAZLIčNI mATerIALNI IN pISNI VIrI o ZmAjSKIh preDSTAVAh. TUDI STArI grKI So ImeLI VeLIKo KAčASTIh ZmAjeV. NAjSTrAšNejšI je BIL STogLAVI TIFoN, V DeLFIh pA je žIVeLA orjAšKA KAčA pIToN, KI jo je poKoNčAL Bog ApoLoN.

082

Prebujanje zmajev

besedIlo: marko FreliH

Foto

grafi

ja: m

. Fre

lih

Page 83: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

z zlato PoPotnICo so se vračalI čez območje današnje slovenIje In se znašlI tudI v obsežnI močvIrnatI PoKrajInI, Kjer naj bI jazon PoKončal KrIlateGa zmaja. Potem so se laHKo v mIru lotIlI Gradnje naselbIne z Imenom emona. ljubljansKI zmaj nIma nobene zveze z mItološKImI arGonavtI. toda njegova Povezanost z mestom je zelo stara in morda odseva sPomin na Pradavni kult čaščenja božanstva v Podobi kače.

v sloveniji se je v ljudskem izročilu ohranilo veliko zgodb o zmajih. največ jih je živelo v močvirjih in hribovitem svetu. odkar ljudje pomnijo, so jim zmaji pogo-sto povzročali težave, le redki so živeli proč od ljudi in se v glavnem posvečali varovanju dragocenih zakladov. ljudje so si s priznavanjem njihovega obstoja razlagali naravne pojave, kot so potresi, orkani, toča, plazovi in podobne naravne katastrofe. zmaj je pogosto povezan tudi z materialnimi ostanki starih kultur, ki jih je pokristjanjeno prebivalstvo razumelo kot zapuščino poganskih ljudstev.

zmaj je utelešal zlobne sile v starih poganskih religijah, ki so se upirale krščan-stvu. spopad je bil neizbežen in na bojišču so se znašli junaki, ki jih je cerkev ka-sneje povzdignila v svetnike. med njimi so najbolj znani sv. jurij, sv. marjeta in sv. mihael. Ideja za motiv sv. jurija, ki pobija zmaja, ima korenine v mitologiji starega egipta. v svetiščih in grobnicah so bile pogoste upodobitve boga Hora s soko-lovo glavo, ki se je kot nebeško božanstvo najprej boril s kačo apopis, kasneje tudi s setom, gospodarjem puščave in kaosa. seta so prikazovali v obliki kače, krokodila ali pa kot hibrid, sestavljen iz različnih živali. boj med Horom in setom je predstavljal večni boj med dobrim in zlim, spopad nebeških in peklenskih sil na nivoju celotnega vesolja. Prvi kristjani so motiv prilagodili svojim potrebam in so Hora preoblekli v oklep rimskega vojaka, njegovo sokolovo glavo so zamenjali s človeško, set pa se je iz kače preobrazil v demonsko bitje oziroma v zmaja.

sv. jurij je tudi zaščitnik ljubljane, toda zmaj, ki ga svetnik prebada s sulico, nima tako imenitne tradicije kot njegov vrstnik iz mestnega grba. rodovnik z žlahtnim poreklom so mu ustvarili humanisti v 17. stoletju, saj so podlago za nastanek prve naselbine našli v slovitem epu o grških junakih argonavtih, ki so se odpravili na območje črnega morja iskat zlato runo. z zlato popotnico so se vračali čez območje današnje slovenije in se znašli tudi v obsežni močvirnati

pokrajini, kjer naj bi jazon pokončal krilatega zmaja. Potem so se lahko v miru lotili gradnje naselbine z imenom emona. ljubljanski zmaj nima nobene zveze z mitološkimi argonavti. toda njegova povezanost z mestom je zelo stara in morda odseva spomin na pradavni kult čaščenja božanstva v podobi kače.

v simboličnem smislu predstavlja zmaj večni boj nasprotij, saj je povezan z ognjem in vodo, obvladuje nebo in zemljo, njegova smrt pa pomeni začetek novega. Podobno kot kača je lahko tudi zmaj simbol večnosti in zato je možno, da so ga častili v svetiščih, kjer so opravljali obrede v čast posmrtnemu kultu. Kitajska bo leto 2012 preživela v znamenju zmaja, toda leta 1987 so ob rumeni reki odkrili 6.000 let staro grobnico in v njej upodobljenega zmaja, ki je skrbel za večni mir. narejen je bil iz školjk, ki pomenijo simbol plodnosti in rodovitnosti. Iz obdobja faraonov poznamo v egiptu variacije raznih kačjih hibridov, ki varujejo svetišča ali grobnice. Kačji demoni varujejo v grobnici zaklade in tisto, kar je najsvetejše – mumijo pokojnika.

tudi v sloveniji so pripovedi o zmajih povezane z arheološkimi najdišči iz železne in bronaste dobe. tako se je npr. zmaj nahajal v jami tentera blizu bro-nastodobne naselbine žlebič na začetku ribniške doline, en zmaj pa je bival v močvirju pod Gradiščem pri lukovici, kjer so ljudje živeli že v železni dobi. morda tudi ljudsko izročilo o zmaju v Postojnski jami kaže na starodavne predstave o fantastičnih bitjih, saj so arheologi odkrili v čudoviti kraški jami ostanke sledov prazgodovinskih ljudi.

čeprav danes srečujemo zmaje predvsem v filmih, računalniških igricah in zabaviščnih parkih, je njihova prisotnost kljub vsemu fascinantna. že tisočletja so tu in zgleda, da ne bodo nikoli odšli. Kot skrivnostna bitja so zmaji poslednji zvesti spremljevalci človeštva.

Foto

grafi

ja: G

. Höl

bl

83

Page 84: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Many stories about dragons survive in folk tradition in Slovenia. Most of them lived in marshy areas or in the mountains. Dragons had been a frequent cause of problems for as long as people could remember, although some lived far from human habitation and dedicated themselves to guarding valuable treasures. people used dragons to explain natural phenomena such as earthquakes, hur-ricanes, hail, landslides and other natural disasters. Dragons are also frequently linked to the material remains of ancient cultures, which the population, now converted to christianity, understood to be the legacy of pagan peoples.

The dragon embodied evil forces in the old pagan religions that resisted christianity. conflict was inevitable and the field of combat produced heroes whom the church later made into saints. The best known among them are St george, St Margaret and St Michael. The image of St george killing the dragon has its roots in the mythology of ancient Egypt. Depictions of the falcon-headed god horus were common in temples and tombs. As the god of the sky, horus first fought the serpent Apophis and later Set, the lord of the desert and the chaos. Set was depicted in the form of a snake or a crocodile or as a hybrid made up of various animals. The fight between horus and Set represented the eternal struggle between good and evil, the clash of heavenly and infernal forces at the level of the entire universe. The first christians adapted the story to their own needs and dressed horus in the armour of a roman legionary, replacing his falcon head with a human head, while Set was trans-formed from a snake into a demonic being or dragon.

St george is also the protector of ljubljana, but the dragon that the saint pierces with his lance does not have such a distinguished tradition as his peer from the city coat of arms. A family tree with a noble origin was created for the latter by seventeenth-century hu-manists, who found a basis for the origin of the first settlement on this site in the picturesque epic of the Argonauts, the greek heroes who set off to the Black Sea in search of the golden fleece. As they

returned with their golden prize across the territory of present-day Slovenia, they found themselves in a broad marshy landscape, where Jason is said to have killed a winged dragon. The Argonauts were now free to start building a settlement, which they called Aemona. Other historians claim that the ljubljana dragon has no connection with the Argonauts of mythology. But its connection with the city is very old and perhaps reflects a memory of the ancient cult of worshipping a deity in the form of a snake.

The chinese year of the Dragon falls in 2012, but a 6,000-year-old tomb unearthed on the bank of the yellow river in 1987 contained a depiction of a dragon that ensured eternal peace. The dragon was made of shells, a symbol of fertility and fruitfulness. from the time of the pharaohs, we know of several variations of snake hy-brids that were said to protect temples or tombs. Serpent demons protect the treasures in the tomb and the most sacred thing of all: the mummy of the deceased.

In Slovenia too, stories of dragons are connected with archaeo-logical finds from the Iron Age and the Bronze Age. Thus, for example, a dragon lived in Tentera, a cave near the Bronze Age settlement of Žlebič at the entrance to the ribnica Valley. Another dragon lived in the marsh below gradišče near lukovica, which was already inhabited during the Iron Age. perhaps the folk tradi-tion regarding the dragon in postojna cave also points to ancient beliefs about fantastic creatures, since archaeologists have discov-ered traces of prehistoric people in this wonderful karst cave.

Although these days most of our encounters with dragons are in films, computer games and amusement parks, their presence is nevertheless fascinating. They have been here for millennia, and it looks as though they will never leave us. creatures of mystery, dragons are the last faithful companions of humankind.

In tHe symbolIC sense, tHe draGon rePresents tHe eternal ConFlICt oF oPPosItes, sInCe It Is ConneCted wItH FIre and water, It rules Heaven and eartH and Its deatH means tHe start oF a new lIFe. like tHe snake, tHe dragon can also be a symbol oF eternity and it is tHereFore Possible tHat it was worsHiPPed in temPles wHere rituals were PerFormed in Honour oF tHe cult oF tHe dead.

ThE hISTOry Of DrAgOnS IS A lOng OnE. ThESE fAnTASTIc hyBrID crEATurES In ThE fOrM Of SnAkES Or lIZArDS hAVE WIngS AnD A TErrIBlE, cruEl SnOuT. DrAgOnS WErE knOWn TO All AncIEnT culTurES. A VArIETy Of MATErIAl AnD WrITTEn SOurcES cOnTAInIng rEfErEncES TO DrAgOnS SurVIVE In EgypT, MESOpOTAMIA, InDIA AnD ThE fAr EAST. ThE AncIEnT grEEkS AlSO hAD MAny SnAkElIkE DrAgOnS. ThE MOST TErrIBlE Of ThESE WAS ThE hunDrED-hEADED DrAgOn TyphOn, WhIlE In DElphI ThErE lIVED A gIAnT SErpEnT cAllED pyThOn, lATEr SlAIn By ApOllO.

wAkING DRAGoNSTEXT: marko frelih

Fotografija: m. Frelih84

Page 85: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Prebujanje zmajev

Foto

grafi

ja: G

. Höl

blFo

togr

afija

: slik

a iz

zbirk

e se

m

85

Page 86: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ljUbljana, piran

ZNANSTIVALDogoDIVščIN

besedIlo: miHa kos FotoGraFIje: branko čeak, domen Pal, jože maček

SoNce greje že NA mejI prIjeTNegA IN še ZNoSNegA – KoNec mAjA Se meD SprehoDom NApoTIm čeZ LjUBLjANSKo TromoSToVje. NA Njem je mNožIcA LjUDI IN NeKAj Se DogAjA. tu je šotor in na njem zastava, na kateri Piše: znanstival dogodivščin. »to bo zanimivo,« si rečem.

086

Page 87: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

87

Page 88: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

nastopa didier iz pariškega centra znanosti universcience. Pokaže, da je tekoči du-šik sicer izredno hladen, a kljub temu lahko vanj na hitro sežeš z roko. ob široko od-prtih očeh in ustih obiskovalcev razloži, da je za dušik temperatura roke neznansko visoka. v bližini kože se uplini in ustvarja tanko plinasto plast med tekočino in roko, ki roko nekaj časa ščiti pred mrazom. zanimivo, a s prerezano slamico, jogurtovim lončkom in vodo pokaže, kako so nekoč slikarji na platna nanašali barvo, danes pa na tak način hladi obiskovalce.

šova je konec, a demonstratorji Hiše eksperimentov – vseslovenskega centra znanosti oblike »izvedi-sam« in organizatorja znanstivala dogodivščin – nas opozo-rijo, da se naslednji šov začne čez nekaj minut na mesarskem mostu. mojstri iz Hiše eksperimentov bodo predstavili malovelikologojo – eno od njihovih znanstvenih dogodivščin. to sem že videl, ko sem bil v Hiši. raje bom odšel na čevljarski most in si tam ogledal šov čarovniškega znanstvenika (ali znanstvenega čarovnika) boba Friedhofferja iz new yorka. Gledam »čarovnije«, ki pa imajo rep in glavo v znanosti.

na stritarjevi ulici se odvija znanstvena delavnica. ste že kdaj naredili iz slamice oboo? Pa morda spektrometer iz kartonastega preostanka rolice wC papirja in starega Cd-ja? vozilo na elastiko? ali fagot iz plastenke, balona, elastike, slamice in še ene prazne rolice? Poskusil sem in mi je uspelo.

včeraj sem bil v Piranu. tudi tam je bil znanstival. Hiša eksperimentov vsako dru-go leto organizira Festival znanosti v dveh slovenskih mestih istočasno. na tartinije-vem trgu je Kika – demonstratorka iz Hiše eksperimenov – predstavila zobologijo. ali veste, da jabolka ne morete uporabiti namesto zobne ščetke? zaradi sladkorja v njem, ki je odlična hrana za bakterije, da potem te še bolje vrtajo v zobe.

v Hiši danes zvečer ne smem zamuditi predavanja zvi Paltiela – mojstra promo-cije znanosti iz Izraela. Predaval bo o zeleni barvi. vprašanje, ki ga zastavlja, je, zakaj se je narava odločila za zeleno barvo in ne za kakšno drugo? a to bo k sreči na spo-redu šele zvečer. v angleščini. nič hudega, angleščina mi gre kar dobro. Izvajalci iz Hiše imajo šove v slovenščini, tuji gostje iz danske, Francije, velike britanije, Izraela, Finske, Italije in Poljske ter iz zda pa nastopajo v angleščini. Pridni prevajalci – spet demonstratorji iz Hiše eksperimentov – sproti prevajajo šov v slovenščino.

Kaj je še danes na znanstivalovem sporedu? Pogledam na svoj mobilec in

še eno sKrIvnost vam moram razKrItI. nIso me sPustIlI PrveGa na Kolo, Ker me PromoCIja učenja In znanostI taKo zanImata, amPaK zato, Ker je moje delo moj HobI. in moje delo je delo direktorja Hiše eksPerimentov.

ljubljana, PIran znanstival dogodivščin

vpišem www.znanstival.si. aha! ob 13.30 bo imel steven Pizzey šov o posebnih snoveh. to moram videti pa še tistega od Chrisa Chiaverine in briana jonesa o Poteh valov na ljubljanskem gradu. Preveč je vsega za en dan. Prišel bom še jutri. K sreči so organizatorji raztegnili znanstival dogodivščin čez štiri dni.

žejen sem in že malce utrujen. toliko je teh zanimivih dogodkov in vsi s področja poljudne znanosti, ki je tudi moja strast. v baru ob tromostovju si privoščim limo-nado. malo počitka se prileže. več pa si ne morem privoščiti, saj je na Prešernovem trgu že na vrsti spektakel – tek po nenewtonski tekočini. Pripravljen je bazen s tekočino, po katere gladini lahko tečeš in ne potoneš. tudi sam poskusim. za hec se na pol poti zaustavim – in potonem – samo do polovice goleni. velik hec!

danes bo prvič na sporedu vožnja s kolesom po tekočini. tega ni baje doslej še nihče poskusil. se sploh da s kolesom voziti po gladini tekočine? bo kolo skupaj s kolesarjem potonilo? Kdo bo poskusil prvi? lahko je nevarno. ampak, če gre za znanost ... javim se. sedem na kolo in se poženem proti rampi do bazena. moram priznati, da me je malce strah. Poganjam pedalko in začuda se zapeljem po gladini štiri metre dolgega bazena.

rad bi vam izdal skrivnost. Tekočina je sestavljena le iz škroba in vode, ki sta zmešana v razmerju 1:1.

88

Page 89: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

89

Page 90: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

tHe sun Is already warmInG tHInGs uP to tHe lImIt oF wHat’s Pleasant and tolerable - It’s tHe end oF may and I’m strollInG aCross tHe tHree brIdGes In ljubljana. tHere Is a Crowd oF PeoPle on tHe brIdGes and sometHInG Is HaPPenInG. tHere Is a marquee set uP wItH a FlaG on It bearInG tHe words znanstIval doGodIvščIn, meanInG sometHInG lIKe ‘sCIenCe-Ival oF adventure’. »tHis will be interesting,« i tell myselF.

lJuBlJAnA, pIrAnSCIENCE bEComES PoPulARTEXT: miha kos phOTOgrAphy: Branko Čeak

Appearing now is Didier, from the paris science centre universcience. he demonstrates that liquid nitrogen is of course extremely cold, but you can still shove your hand into it quickly. To the gaping eyes and mouths of the audience, he explains how for the nitrogen, the temperature of your hand is unimaginably high. In the vicinity of your skin, it turns to gas, creating a thin gase-ous layer between the liquid and your hand that protects your hand for a time from the cold. With a cut straw,

yoghurt pot and water he gives a fascinating demon-stration of how painters once applied colour to canvas, and today this method also serves to cool the spectators.

The show is over, but demonstrators from the house of Experiments – the all-Slovenian ‘do-it-yourself ’ science centre and organiser of this event – advise us that the next show begins in a few minutes on Mesarski Bridge. The experts from the house of Experiments will present Malovelikologija, or littlebigology, one of their scientific adventures. I saw that before when I was in the house. Meanwhile, I prefer to go to čevljarski Bridge to see the show by the sorcerer-scientist (or scientific sorcerer) Bob friedhoffer of new york. I watch his wiz-ardry, which does have a tail and head rooted in science.

On Stritarjeva Street, there is a science workshop going on. have you ever made an oboe out of straw? Or perhaps a spectrometer out of the cardboard centre of

a toilet roll and an old cD? An elastic-powered vehicle? Or a bassoon from a plastic bottle, balloon, elastic, straw and another empty toilet roll? I tried and it worked.

yesterday, I was in piran. They had the Znanstival there too. Every other year, the house of Experiments or-ganises this festival of Science in two Slovenian towns simultaneously. In Tartini Square, kika – a demonstra-tor from the house of Experiments – was presenting Zobologija or Dentology. Did you know that you can’t use an apple instead of a toothbrush? This is because of the sugar in it, which is great food for bacteria, allow-ing them to have a field day on your teeth.

This evening I mustn’t miss the lecture by Zvi paltiel at the house – he is a master promoter of science from Israel. he will talk about the colour green. The question he asks is, why did nature decide on green, and not some other colour? luckily this is only scheduled to

90

Page 91: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

I also Have to GIve away anotHer seCret. tHey dIdn’t allow me, beCause I’m so Interested In Pro-motInG learnInG and sCIenCe, but beCause my worK Is my Hobby. and my work is tHe job oF director oF tHe House oF ex-Periments.

ljubljana, PIran science gets PoPular

start in the evening. In English. no problem, my English is fine. house demonstrators give shows in Slovenian, but foreign guests from Denmark, france, the uk, Israel, finland, Italy, poland and the uSA speak in English. Diligent translators – again, demonstrators from the house of Experiments – provide simultaneous transla-tion of the shows into Slovenian.

So what’s on the programme for the Znanstival today? I get out my phone and type in www.znanstival.si. Aha! At 1.30, Steven pizzey is giving a show about special substances. I have to see this as well as the show by chris chiaverina and Brian Jones on Wave paths at ljubljana castle. This is all too much for one day. But I’ll be back tomorrow. luckily the organisers have spread Znanstival out over four days.

I’m thirsty and already a bit tired. There are so many interesting things going on and all involving popular science, which is my passion. I treat myself to a lemon-ade at the bar by the Three Bridges. A little break is just what I need. But that’s all I can allow myself, for now another spectacle is unfolding in prešeren Square – a race over a non-newtonian fluid. A pool has been set up and filled with a liquid that you can run over without sinking. I give it a try. for fun, I stop half-way across and sink – but just to half-way up my calves. What a hoot!

Today the programme will feature for the first time riding a bike over the liquid. Supposedly no one has ever tried this. Is it even possible to ride a bike over a liquid? Will the bike and rider sink? Who will be the first to try? It could be dangerous. But if it’s for science... I volunteer. I sit on the bike and push on up the ramp to the pool. I have to admit I’m a bit scared. I push on the pedals and amazingly I start riding across the surface of the four-metre long pool.

I’d like to share a secret with you. The liquid is composed of just starch and water, which are mixed together in a proportion of 1:1.

91

Page 92: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

092

Par KoraKov od PlečnIKOvegA TROMOSTOvjA, neKaj metrov nad GladIno ljuBljAnIce

besedIlo In FotoGraFIje: andrej blatnik

ljubljana

92

Page 93: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

tako je v začetku xx. stoletja zatohla, provincial-na ljubljana premogla eno najlepših blagovnih hiš v evropi. urbančeva hiša je preživljala lepe čase, vojne čase, potem je prišla okupacija, osvoboditev, nekaj oblasti, nacionalizacija, denacionalizacija … danes je urbančeva hiša ponovno zasijala v polnem sijaju.

Pripadam generaciji, ki pozna urbančevo hišo kot Centromerkur. bila je ena od veletrgovin z mešanim blagom sredi ljubljane in moj prvi obisk je bil nemara tesno povezan z bojem za kakšno igračo, ki je bila za predpubertetnika zagotovo neprimerno pomembnejša kot imenitna trgovina sama. takrat so po ljubljani rasle nove, večje veleblagovnice: maximarket, metalka, astra …, ki so bile bolj moderne, bolj gromozanske, a nobena od njih ni stala na Prešernovem trgu – par korakov od Plečnikovega tromostovja, nekaj metrov nad gladino ljubljanice … ob prvem obisku se te imenitnosti seveda nisem zavedal, kasneje pa je iz leta v leto postajala pomembnejša. temu se na kratko reče odraščanje. Impozantno stopnišče v osrednjem prostoru je delovalo vedno bolj čarob-no. velik del očarljivih detajlov hiše pa je ostajal v časih Centromerkurja očem obiskovalcev skrit. tam so bile police, natlačene z metrskim blagom, gumbi, sukanci, trakovi in vezalkami …, trafika,

najbolj bleščeče Palače sodIjo na najsIjajnejše loKaCIje. tjaKaj so jIH vsaj umeščalI sKozI tIsočletja. teGa se je ob KonCu xIx. stoletja zavedal tudI ljubljansKI trGoveC FelIKs urbanC. ker je bil še vizionar, je z urbančevo Hišo, svojo svetovljansko trgovsko Palačo, izdatno PriPomogel k oblikovanju kakovostnega, takrat novega, modernega urbanega Prostora.

oddelek z moško konfekcijo, oddelek z žensko, bančni avtomat, mislim, da je imela na vrhu stav-be svoje mesto v nekem obdobju tudi videoteka … blagovnica je premogla tudi delikateso, nič podobno londonskemu Harrodsu, čisto navadno samopostrežno, kjer pa je bilo moč kupiti tudi peneče vino; in ob nekem objestnem veseljačenju je izpita, a zadosti težka steklenica končala v enem od sijajnih jedkanih stekel, natančneje nekje za njim, saj krhko steklo seveda ni zdržalo napada. razen hiše same tam ni bilo prav nič izbranega, bilo pa je na enem mestu in v mestnem jedru. za prodajnimi pulti so stale zdolgočasene prodajalke, po večini so se odlikovale izključno po neprijazno-sti in nepoznavanju blaga, ki so ga prodajale.

Gospod Feliks urbanc si je usodo svoje blagov-nice zamislil drugače. že ko je začel snovati svoj podvig, se je zavedal ovir, ki so mu stale na poti. na tistem mestu lokalne oblasti pač niso predvi-

93

Page 94: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

na Prešernovem trgu

za Izvedbo se je obrnIl na GrašKeGa arHIteKta FrIedrICHa sIGmundta. očItno je Imel PrI Izboru srečno roKo, urbančeva Hiša namreč velja Po mnenju mnogiH Poznavalcev za arHitektovo najboljše delo.

94

Page 95: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

dele tovrstne blagovne palače, še zlasti ne tako drzne, kot jo je imel v mislih gospod urbanc. ven-dar je premogel vse tiste odlike ali zmožnosti, ki so potrebne za udejanjanje sanj. bil je ambiciozen, svetovljanski vizionar z zadosti energije, kapitala, družbenega vpliva in nečimrnosti, da je preskočil ali obšel vse ovire, ki so kot običajno izhajale iz aktualne lokalne skupnosti. za izvedbo se je obrnil na graškega arhitekta Friedricha sigmundta. oči-tno je imel pri izboru srečno roko, urbančeva hiša namreč velja po mnenju mnogih poznavalcev za arhitektovo najboljše delo. ne smemo pozabiti, da je za dober izdelek zaslužen zahteven naročnik, čeprav se ima za takšnega skoraj vsak uspešen posameznik, katerega »zahtevnost« oblikuje denar, ki si ga je pridobil na tak ali drugačen način.

tudi če se njegovi »zahtevnosti« pokloni sodobna družba, je kaj malo možnosti, da mu bo naklonjen tudi čas. od leta 1902 do danes je urbančeva hiša preživela marsikaj in vsem viharnim dogodkom navkljub je dobila bitko s časom. Ko so jo odprli, je bila skoraj heretično mladostna in vihrava, stoletje in več potem ostaja ena najimenitnejših ljubljan-skih stavb in dominira na Prešernovem trgu, ne glede na to, kakšni oblastniki krojijo usodo ljud-stva, ki vsak dan hodi mimo nje. In za generacijo naših staršev je ostala trgovina vedno urbančeva hiša in nikoli Centromerkur – tako kot za nas.

Končno je častitljiva palača spet zasijala v vseh barvah. težko je reči, kaj bi ob tem sijaju porekel gospod Feliks urbanc, nedvomno pa bi mu bil takšen mnogo ljubši kot tisti, ki ga pomni moja

generacija. ne nazadnje si je hišo v takem duhu, a drugačnem času sam zamislil. nova blagovna hiša – Galerija emporium – je zatrdno odločena slediti viziji Feliksa urbanca in postaviti ljubljano na globalni modni zemljevid. zaenkrat je mestu prinesla nekaj, kar je že dolgo potrebovalo. v času, ko se v nakupovalnih središčih kupuje vse, od pralnega stoja do zlatega rolexa, ko je v mestnem jedru vsak dan kakšna trgovina manj, je na eni najlepših in najvitalnejših točk mestnega jedra, kamor ne pridete z avtom, odprla vrata veletrgovi-ne z izbranimi znamkami svetovne mode.

za razliko od večine trgovin v mestnem središču vas nova blagovna palača obuje, obleče in oskrbi z vsemi mogočimi modnimi dodatki prav vsak dan v tednu. táko gizdalinsko ponudbo je v ljubljani moč predstavljati samo v tako očarljivi scenografiji, kot je urbančeva hiša …, na Prešer-novem trgu – par korakov od Plečnikovega tro-mostovja, nekaj metrov nad gladino ljubljanice.

na Prešernovem trgu

95

Page 96: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

In Prešeren sQuare

The most dazzling palaces belong in the grandest loca-tions. It has been this way for thousands of years. As the 19th century drew to a close, this truth was also ap-parent to the ljubljana textile wholesaler felix urbanc. Since he was also a visionary, the urbanc Building, his cosmopolitan retail palace, made a notable contribu-tion to the development of a high-quality, modern urban space, a new idea at that time. And so it was, in the first years of the 20th century, that staid, provincial ljubljana was able to boast one of the most beauti-ful department stores in Europe. The urbanc Building survived through times of peace and times of war. Then came occupation, liberation, various governments, nationalisation, denationalisation... Today, the urbanc Building shines again in all its glory.

I belong to the generation that knows the urbanc Building as centromerkur. It was one of the department stores in the centre of ljubljana, and my first visit was perhaps intimately connected to the struggle for some toy or other that to a prepubescent boy was certainly incomparably more important than the noble shop itself. At that time new, larger department stores were springing up across ljubljana – Maximarket, Metalka, Astra and so on. These were more modern and much bigger, but none of them stood in prešeren Square, just a few steps from plečnik’s Triple Bridge, mere metres above the surface of the ljubljanica... On my first visit,

I was naturally not aware of these distinctions, but later on they would become more important with every passing year. It’s called growing up. The imposing staircase in the centre of the store seemed to grow even more magical. Many of the fascinating details of the building remained hidden from visitors’ view during the centromerkur years. There were shelves crammed with buttons, thread, ribbons and shoelaces, rolls of fabric and more; a tobacconist’s; a gentlemen’s clothing department, a ladies’ department, a cash machine. I think that at one time there was even a video library at the top of the building... The store also had a delicates-sen, although this was nothing like the famous food hall at harrods in london – but it was possible to buy sparkling wine there. On one notable occasion of boisterous revelry, an empty but still heavy champagne bottle ended up in one of the magnificent etched glass panels – or rather behind it, since the fragile glass was of course unable to withstand the attack. Apart from the building itself, there was nothing very choice to be found there, although you could find everything all in one place, and in the city centre too. Bored sales assistants stood behind the counters, most of them dis-tinguished only by their unfriendliness and ignorance about the goods that they were supposed to be selling.

felix urbanc had conceived a very different destiny for his department store. When he began planning his

venture, he was well aware of the obstacles that stood in his way. The local authorities had not, in fact, envis-aged a retail palace of this kind at this location, and certainly not one as bold as that planned by urbanc. But he possessed all those characteristics or abilities that are necessary to make dreams come true. he was an ambitious, cosmopolitan visionary with enough energy, capital, social influence and vanity to overcome or sidestep all the obstacles that, as usual, derived from the local authorities of the time. We should not forget that much of the merit for a good product goes to the demanding customer who caused it to be made, although this category includes almost every successful individual whose “demandingness” consists of the money he has in one way or another acquired. yet even if contemporary society bows to his “demandingness”, it is unlikely that time will also be favourably disposed to him. The urbanc Building has weathered many chang-es from 1902 to the present day, yet despite all the turbulent events in its history, it has won its battle with time. When it opened, it was almost heretically youthful and flighty. More than a century later, it remains one of ljubljana’s most notable buildings and dominates prešeren Square regardless of what kind of government is currently dictating the destiny of the population who walk past it every day. And for our parents’ generation, the store has always been the urbanc Building, never

A few steps from plečnik’s Triple Bridge, mere metres above the surface of the ljubljanicaIN PREšEREN SquARETEXT AnD phOTOgrAphy: anDreJ BlaTnik

96

Page 97: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

For tHe realIsatIon oF HIs buIldInG, He turned to tHe noted Graz arCHIteCt FrIedrICH sIGmundt. Fortune evidently Favoured His cHoice, and many exPerts consider tHe urbanc building to be tHe arcHitect’s Finest work.

In Prešeren sQuare

centromerkur, as it is for us.At long last, the venerable building has once again

been given a chance to shine in all its glory. It is difficult to know what felix urbanc would say about it, but there is no doubt that he would greatly prefer it to the department store that my generation remembers. After all, it was in this spirit, albeit in a different age, that he himself conceived the store. galerija Emporium is determined to follow felix urbanc’s vision and put ljubljana on the world fashion map. for the moment, it has brought the city something it has long needed. At a time when you can buy everything from a washing machine to a gold rolex in out-of-town shopping centres, when every day there are fewer shops in the city centre, a giant store offering the top fashion brands from around the world has opened its doors at one of the most beautiful and vital points in the city, a place you cannot reach by car. unlike the majority of shops in the city centre, galerija Emporium can provide you with shoes, clothes and every possible accessory any day of the week. In ljubljana, such a selection is only imaginable in a setting as enchanting as the urbanc Building... at prešeren Square, a few steps from plečnik’s Triple Bridge, mere metres above the surface of the ljubljanica.

97

Page 98: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

DesetzaPovedi

V ZAčeTKU oSemDeSeTIh LeT prejšNjegA SToLeTjA je INDUSTrIjSKI oBLIKoVALec DIeTer rAmS ZAZNAL SVeT KoT NeDoSTopNo ZmeDo oBLIK, BArV IN hrUpA. ToDA KoT FUNKcIoNALIST, KI je ZA poDjeTje BrAUN USTVArIL KopIco ZNAmeNITIh IZDeLKoV – oD SK-4 grAmoFoNA Do DeNImo UNIVerZALNegA SISTe-mA poLIc 606 –, Se je še KAKo DoBro ZAVeDAL, DA USTVArjA ZmeDo TUDI SAm. je BIL NjegoV DoprINoS DoBer ALI SLAB, Se je SprAšeVAL. in kaj naj bi bil PravzaPrav dober dizajn?

besedIlo: lora Power FotoGraFIje: miHa Fras

098

Page 99: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

99

Page 100: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Pred njim so skušali mnogi odgovoriti na to vprašanje. modernisti so zago-varjali tezo, da je manj več, ter razpredali o formi in funkciji. Charles eames je nekoč jedrnato odvrnil, da dizajn ogovarja potrebo, medtem ko je skušal rams razvozlati sodobno zagato z nabirkom načel, ki jim v oblikovalskih krogih pravijo »deset zapovedi«.

slednje trdijo, da je dobro zasnovan oblikovalski izdelek inovativen, upora-ben in estetski ter iskren, trajnosten, okolju prijazen, enostaven, premišljen do zadnje podrobnosti, nevpadljiv in spoštljiv do uporabnikove intuicije.

»Preprosta navodila,« je nekoliko zamišljeno komentiral možakar pred ljubljanskim izložbenim oknom, kjer so se šopirili nekateri najbolj znameniti domači in tuji oblikovalski izdelki, denimo moon light vernerja Pantona (1960), pregradna stena alge ronana in erwana bouroulleca (2004), nekaj znamenitih posodic in stolov ter stenski obešalnik tonija Kancilje (1999), ki spominja na kmečke grablje.

»tele lesene grablje prav gotovo ustrezajo ramsovim zapovedim,« je dejal, »a imajo poleg tega še en, zame prevečkrat spregledan in premalo cenjen element dizajna – humor!«

Kar predstavljajte si, je nadaljeval, da bi vas ali vaše goste pričakalo kaj takšnega doma v hodniku.

»Podobno kot tisti alessijev lijak, ki je oblikovan kot ostržkov nos. ne morem si pomagati, vsakič, ko ga uporabljam, me spravi v smeh.«

Pa domači izdelki, je med njimi tudi kakšen takšen?

»no, nisem ravno prepričan, da je humor glavna odlika našega malega naroda ...,« je odvrnil, »toda primerov dobrega dizajna je nedvomno nekaj.«

najprej se je v pogovor vpletel niko Kralj s svojim znamenitim rexom, lahkim, ergonomskim, igrivim in zložljivim stolom iz leta 1954, prvim stolom, ki so ga v sloveniji oblikovali za množično proizvodnjo. menda so ga doslej mnogi kopirali, izdelanih je bilo več kot dva milijona primerkov; s svojo enostavnostjo in brezčasnostjo pa se je rex kot eden redkih domačih izdelkov znašel tudi v stalni zbirki muzeja sodobne umetnosti moma v new yorku pa tudi v največjem muzeju danskega oblikovanja designmuseum danmark in v dunajskem museumsquartirju.

»ne pozabite na steklenico kokte sergeja Pavlina,« je opomnil naključni sogovornik. »Pa na savnikove telefone eta, tomosov atx Igorja rose ... in na legendarni kiosk saše mächtiga!« ali skrajšano: K-67, letnik 1966, ki je »utelesil kulturo kioskov vzhodne evrope«, o čemer priča tudi spletni projekt the Kiosk shot skupine Publicplan amsterdam, ki ustvarja nekakšen vizualni zemljevid urbanega prostora, povezanega z mächtigovim modu-larnim sistemom iz ojačanega poliestra in poliuretana.

dodobra se boste morali potruditi, da ga boste izsledili (v solo ali multi-pli izvedbi), večina jih je namreč že poniknila ali pa so se jih lotili vandali. slišati je, da naj bi stara ikona – nacionalna srebrnina, kot ji pravijo neka-teri – doživela tudi sodobno različico, imenovano K-21, a zaenkrat ostaja priložnost zamujena.

deset zaPovedi

100

Page 101: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Priložnost pa je nekaj, kar se kuje takojci in zdajci, vedo povedati v oblikovalskem studiu Gigo-design. o tem, da so si doslej že večkrat uspeli utreti pot med večne, ne pričajo le ugledne nagrade, kot je red dot, marveč tudi njihovi novi izdelki, recimo inovativno mestno kolo bigfish, ki s sistemom clip-clap omogoča, da ga – kot ka-kšen novodoben Houdini ali prebrisan šahovski mojster – sestavite v zgolj desetih potezah, ne da bi potrebovali za to kakršno koli orodje, pa še čistih rok se boste odpeljali.

vizionarsko, sva soglašala z gospodom pozna-valcem, in globalno dopadljivo; podobno kot plovila podjetja seaway, denimo njihov Greenli-ne 33, ki orje morsko gladino brez hrupa in dima ali izpustov ogljikovega dioksida, saj desetmetrs-ko barko napajajo sončne celice na strehi.

»Kako pa so vam všeč izdelki naše nike zupanc, na primer njene svetilke-češnje iz na-pihnjenega stekla, ki jih je v prestolnici zapaziti v številnih lokalih?«

»ne vem, kaj bi rekel ...,« je odgovoril z nasme-škom. »veste, jaz sem bolj tradicionalist.«

zdelo se je, da bi namesto zajtrka z niko raje iz-bral zajtrk s suno in njenim Plečnikom, kolekcijo spominkov ljubice čehovin, ki so jo navdihnile arhitektove risbe ter avtoričin intimni pogled na zgodovino, kulturo, navade in običaje ljubljan-skega prebivalstva. Hommage, ki je bil v obliki krožnika podarjen tudi britanski kraljici, a žal ostaja eden tistih spregledanih potencialov, ki bi jim v prihodnje lahko nalepili oznako »tipičen slovenski spominek«.

In ko smo že pri spominkih: iz naših krajev men-da največkrat romajo v svet gurmanski spominki, z njimi pa tudi kanec kakovostne oblikovalske za-snove, kot so izdelki Piranskih solin (luks studio) ali recimo izčiščena etiketa za trojico briških vin, ki jo je kot hvalevreden primer združitve grafičnega in industrijskega oblikovanja podpisal studiobotas.

še in še bi lahko opisovala in naštevala, sva soglašala s poznavalcem. veljalo pa bi podčrtati še kar nekaj imen in izdelkov: marka turka in njegove mikrofone, vrtalnike alberta Kastelica, Kogojeve carving smuči, gramofone Franca Kuz-me, akrapovičeve izpušne sisteme, adria mobil nine mihovec, serijo svetilk vertigo bird ... ter še celo rešto grafičnih presežkov. a o tem, morda, v eni izmed prihodnjih številk.

še In še bI laHKo oPIsovala In naštevala, sva soGlašala s PoznavalCem. veljalo Pa bI PodčrtatI še Kar neKaj Imen In IzdelKov: marKa turKa In njeGove mIKroFone, vrtalnIKe alberta KastelICa, KoGojeve CarvInG smučI, GramoFone FranCa Kuzme, aKraPovIčeve IzPušne sIsteme, adrIa mobIl nIne mIHoveC, serIjo svetIlK vertIGo bIrd ... ter še celo rešto graFičniH Presežkov. a o tem, morda, v eni izmed PriHodnjiH številk.

deset zaPovedi

101

Page 102: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Foto

grafi

ji: ar

hiv

dru

štvo

obl

ikov

alce

v sl

oven

ije

thE tEN CommANDmENtSTEXT: lora PoWer phOTOgrAphy: miha fras

AT ThE BEgInnIng Of ThE 1980S, InDuSTrIAl DESIgnEr DIETEr rAMS pErcEIVED ThE WOrlD AS An InAccESSIBlE MESS Of ShApES, cOlOurS AnD nOISE. BuT AS A funcTIOnAlIST WhO crEATED A nuMBEr Of rEnOWnED prODucTS fOr BrAun - frOM ThE Sk-4 grAMOphOnE TO, fOr EXAMplE, ThE unIVErSAl SySTEM Of ShElVES 606 - hE WAS WEll AWArE ThAT hE WAS AlSO crEATIng ThE MESS hIMSElf. hE ASkED hIMSElf WhEThEr hIS cOnTrIBuTIOnS WErE gOOD Or BAD. AnD WhAT EXAcTly ShOulD gOOD DESIgn BE?

Many before him already tried to answer that question. Modernists claimed that less is more and discussed form and function. charles Eames once concisely responded that design “addresses a need,”

while rams tried to disentangle the modern di-lemma with a collection of principles that in design circles are referred to as the “Ten commandments.”

The commandments state that a well designed designer product is innovative, useful and aes-thetic; honest, durable, environmentally friendly, simple, well considered to its last detail, inconspicu-ous and respects the user’s intuition.

“Simple instructions,” commented a man some-what lost in thought in front of a display window in ljubljana in which some of the most notable local and foreign designer products were on display. for example, Verner panton’s Moon light (1960), ronan and Erwan Bouroullec’s Algue Screen (2004), some renowned dishes and chairs and a wall hanger by Toni kancilja (1999) that is reminiscent of a rake were all displayed.

“This wooden rake undoubtedly conforms to rams’s commandments,” he said, “but also has another, for me often overlooked and underappre-ciated element of design - humour!”

“Just imagine,” he continued, “that you or your guests are greeted by something like this in the hall

of your home.” “It is similar to the Alessi funnel that is shaped like pinocchio’s nose. I cannot help myself. It makes me smile every time I use it.”

And Slovenian products? Are there any like that?“Well, I’m not exactly sure that a sense of humour is

the main virtue of our young nation...,” he replied, “But there are undoubtedly some examples of good design.”

first, he mentioned niko kralj and his famous ‘rex,’ a light, ergonomic, playful folding chair that was designed in Slovenia for mass production in 1954. Supposedly, it has since been copied by many. Still, more than two million were produced, and with its simplicity and timelessness it is one of the rare Slovenia products that has its place in the permanent collection at the MoMA Museum of Modern Art in new york, the largest Danish design museum, Designmuseum Danmark, and in the Vienna Museumsquartir.

“Do not forget the cockta bottle by Sergej pavlina,” our discussion partner, whom we met by chance, reminded us. “And Savnik’s ETA telephones, the Tomos ATX by Igor rose ... and the legendary kiosk by Saša Mächtig!”

tHe ten commandments

102

Page 103: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Or k-67 in short, from 1966, which “embodied the kiosk culture in Eastern Europe” and is also evident in the online project The kiosk Shot by the group publicplan Amsterdam that creates a kind of a visual map of urban space connected with Mächtig’s modular system from reinforced polyes-ter and polyurethane.

you will have to look hard to find the kiosk (its solo or multiple versions), as most have already disappeared or were damaged by vandals. There is a rumour that the old icon - the national silver-ware, as it is referred to by some - will be brought back in a modern version called k-21, but for now, the opportunity is no longer there.

But there are quite a few other opportunities available here and now according to the gigode-sign design studio. The fact that they have already succeeded in ranking among the greats several times is not evident only from their esteemed awards, such as the red Dot, but also from their products, for example the innovative city bike, Bigfish, which with a clip-clap system enables you to – like some kind of a modern houdini or a clever

chess master – snap it together in only ten steps without requiring any kind of tools and without dirtying your hands.

Visionary, both my knowledgeable discussion partner and I agreed, and globally attractive, just as vessels from Seaway, is for example their greenline 33 that runs on the sea surface without noise and smoke or carbon dioxide emissions, because the ten metre boat is fuelled by solar cells on its roof.

“how do you like the products by nika Zupanc, for example her cherry-lamps made from blown glass that can be seen in numerous catering enterprises in ljubljana?”

“I do not know what to say...,” he said with a smile. “you know, I’m more of a traditionalist.”

It seemed that instead of a breakfast with nika, he would rather choose Suna’s Breakfast with plečnik, a collection of souvenirs inspired by the architect plečnik’s drawings and the author’s inti-mate view of history, culture, habits, and customs of the inhabitants of ljubljana. The homage, in the shape of a plate that was also gifted to the

British queen, unfortunately remains one of those overlooked potentials that in the future might be labelled as a typical Slovenian souvenir.

And while talking of souvenirs, evidently the high-est number that are taken from Slovenia abroad are gourmet souvenirs, and with them a flare of quality design concepts, such as products from the piran saltpans (luks studio) or the cleansed label for three wines from goriška Brda, made by Studio-botas, which represent a commendable example of combining graphic and industrial design.

my KnowledGeable dIsCussIon Partner and I botH aGreed tHat we Could ContInue desCrIbInG and lIstInG examPles on and on. some otHer names and ProduCts are wortH emPHasIsInG: marKo turK and HIs mICroPHones, alber KastelIC’s drIllInG maCHIne, KoGoj’s CarvInG sKIs, FranC Kuzma’s GramoPHones, aKraPovIč’s exHaust systems, tHe adrIa mobIl by nIna mIHoveC, tHe serIes oF lamPs by vertIGo bIrd ... and a number oF graPHic acHievements. but PerHaPs we will discuss tHose in one oF our next issues.

tHe ten commandments

103

Page 104: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

meD

102

Page 105: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

pingviniin morskimi sloni

meDbesedIlo: staša tome

FotoGraFIje: davorin tome

105

Page 106: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

med PInGvInI in morskimi sloni

otočje leži na isti geografski širini kot london, vendar je tam podnebje zaradi hladnih morskih tokov z antarktike ostrejše. temperature nihajo med + 22 oC poleti in – 5 oC pozimi. sneg zapade le redko in se nikoli ne obdrži dolgo. Pokrajina v notranjosti otokov je na prvi pogled enolična in pusta. K temu največ pripomorejo zelo močni zahodni vetrovi, ki preprečujejo rast visokim lesnatim rastlinam. zato na Falklandskih otokih ni dreves in gozdov, le v nekaj zavetrnih legah ob hišah so si otočani zasadili kakšen bor ali cipreso. obširne šotne ravnine prekrivajo travniki, resave in močvirja, med njimi se vijejo rečice in potoki, ki po nepropustni površini odtekajo v neštetih meandrih proti morju. na pašnikih žarijo ponekod žive meje rumeno cvetočega hrgovca, ki so ga zasadili priseljenci, da bi ovcam zagotovili zavetje. čeprav je prišlek iz evrope, nudi zavetje mnogim domorodnim pticam in varuje tla pred erozijo. med nizko vegetacijo cvetijo drobne, a zato nič manj očarljive cvetlice. belo cvetoča bleda deklica je falkland- ski nacionalni simbol, ki podobno kot pri nas zvonček napoveduje konec zime. na številnih pritlikavih grmičkih zorijo poleti in jeseni različne vrste sočnih jagod. najbolj znana in pogosta je rdeča mahunica, ki jo domačini imenujejo »diddle--dee« in iz njenih plodov kuhajo okusno marmelado.

obala otokov se ponekod dviga nad morje v strmih pečinah, drugod oblikuje čudovite več kilometrov dolge bele peščene plaže. obraščajo jo sestoji trave, podobne pampaški. domačini jo imenujejo »tussac«. njene kopuče lahko dose-žejo tudi do tri metre višine in sčasoma oblikujejo neprehodno goščavo, ki nudi zavetje, skrivališča in hrano mnogim divjim živalim.

vendar ljubitelj narave ne obišče Falklandskih otokov le zaradi čudovitih plaž, ljubkih cvetlic in sočnih jagod. tja naju je gnala predvsem želja po spoznavanju antarktičnih živali. najbolj znane med njimi so zagotovo pingvini. ti simpatični ptiči živijo le na južni polobli. na Falklandskih otokih gnezdijo štiri vrste: skalni, magelanovi, gentu in kraljevi pingvini. najmanjši med njimi so skalni pingvini, visoki okoli pol metra. zaradi rumenih peres, ki jim frfotajo okoli glave, krvavo rdečih oči in na pogled nekoliko nagajivega obnašanja so videti kot majhni vra-žički. Gnezda, nameščena v kolonijah na vrhu visokih pečin, so ves čas deležna njihove pozornosti – skrbno premikajo bilke in vejice, hodijo po novo gradivo v bližnjo okolico in se ob tem nenehno zapletajo v spore s sosedi. čeprav se zdijo

s PreCej nejevolje sem sPrejela možev PredloG, da PrežIvIva PočItnICe v HladnIH, odročnIH KrajIH na druGem KonCu sveta. Ker sem PreCej zmrzljIve narave, bI sI rajšI PrIvoščIla sončenje In KoPanje na KaKšnI toPlI PlažI. danes, nekaj mesecev Po vrnitvi s FalklandskiH otokov, sem mu neizmerno Hvaležna, da je vztrajal in me PoPeljal na eno najlePšiH Potovanj v mojem življenju.

nerodni, z neverjetno spretnostjo premagujejo na videz neprehodne strme pečine na poti v morje in nazaj. njihovi močni kremplji so v stoletjih vrezali v skale globoke brazde. človeku se povsem približajo in ga zvedavo opazujejo. včasih na tleh ležečemu fotografu zlezejo celo na hrbet.

nekoliko večji gentu pingvini imajo kolonije običajno na peščinah ali travni-kih, včasih oddaljene tudi več sto metrov od morja. Kot majhni možici racajo v skupinicah med morjem in gnezdi ter se ob tem večkrat ustavijo. tudi oni so zelo zaupljivi in se človeku približajo na doseg roke. to pa ne velja za plahe magelanove pingvine, ki gnezdijo v globokih luknjah pod zemljo. nepozabno je doživetje, ko proti večeru preplavi ozračje njihovo oglašanje, podobno oslovskemu riganju. zato imenujejo otočani to vrsto tudi »jackass« (angl. osel).

največji med vsemi falklandskimi pingvini je kraljevi pingvin. odrasli so čudovito obarvani, mladiči pa so zaradi dlaki podobnega rjavega puha videti kot medvedki.

Falklandski otoki so raj za ljubitelje ptic, saj lahko poleg pingvinov tu posedijo ob kolonijah albatrosov in kormoranov, občudujejo eleganten let veleviharni-kov, iščejo endemične drobne Cobove stržke, se družijo s pogumno zvedavimi črtastimi karakarami ali z oponašanjem oglašanja prikličejo plahe južne karakare. veliko je tudi različnih vrst galebov, ponirkov, gosi, govnačk in številnih drugih ptic. želela pa sva si videti tudi morske sesalce in bila sva bogato poplačana. na peščenih plažah otoka sea lion Island se je v neposredni bližini najinega prenoči-šča sončilo, parilo, borilo za svoj harem in hranilo mladiče kakšnih 1.000 primerkov morskih slonov. samci zrastejo do pet metrov in tehtajo do dve toni. z nekaj potr-pljenja je bilo v morju pred obalo mogoče opaziti orke, ki so patruljirale po zalivu in čakale na plen. na rtu Cape dolphin sva se lahko približala veliki koloniji morskih levov. ob čolnu, s katerim sva se odpravila na izlet na enega od otokov, so izvajali svoje vragolije delfini. čeprav velikih vosatih kitov ni bilo na spregled, so njihova okostja in vosi ležali vsepovsod po obalah.

Falklandski otoki zagotovo niso prava izbira za turiste, ki radi raziskujejo velemesta, se zabavajo v diskotekah, s koktejli v roki poležavajo na plažah in nakupujejo spominke. tistim pa, ki ljubijo mir in občudujejo naravo, ponujajo pristno, neposredno in nepozabno doživljanje lepote, raznolikosti in trdoživosti življenja na našem planetu.

106

Page 107: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

FalKlandsKo otočje je čezmorsKo ozemlje velIKe brItanIje, KI ležI v blIžInI najjužnejše točKe južne amerIKe, rta Horn. sestavljata Ga dva večja otoKa In PrIblIžno 770 manjšIH. dežela, ki je malo večja kot Polovica slovenije, ima Približno 2.800 Prebivalcev, od KaterIH jIH trI četrtIne žIvI v Glavnem mestu stanley. v vojašKem oPorIšču mount Pleasant je PoleG teGa še oKolI 2.000 brItansKIH vojaKov. večina je za Falklandske otoke slišala le ob desettedenski argentinsko britanski vojni leta 1983.

107

Page 108: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

amonG PenGuIns and elePHants seals

It was with considerable reluctance that I accepted my husband’s suggestion that we spend our holiday in a cold, remote territory on the far side of the world. I am someone who does not like the cold, so my prefer-ence would be for sun and sea and lying on a warm beach somewhere. now, some months after our return from the falkland Islands, I am truly grateful to him for insisting and for taking me on one of the most beautiful journeys of my life.

The falkland Islands are an archipelago at ap-proximately the same latitude south as london is north but with a harsher climate owing to the cold

AMOng pEnguInS AND ElEPhANt SEAlSTEXT: sTaŠa Tome phOTOgrAphy: DaVorin Tome

sea ocean current from the Antarctic. Temperatures range between 22oc in summer and -5oc in winter. Snow falls rarely and never lasts long. The landscape of the interior of the islands is, at first glance, monoto-nous and bleak. This is largely due to the very strong westerly winds that prevent the growth of tall trees and shrubs. As a result, there are no trees or forests in the falklands, with the exception of the occasional pine or cypress planted by the islanders in sheltered spots near their homes. The extensive peaty lowlands are covered by grassland, heath and bog. little rivers and streams wind across them and flow across the impermeable surface in countless meanders towards the sea. hedges of yellow flowering gorse can be seen in the pastures. These were planted by the settlers to provide shelter for their sheep. Although gorse is an import from Europe, it provides shelter for many native birds and protects the soil from erosion. flowers – tiny but delightful – bloom among the low vegetation. The white-flowering pale maiden (Sisyrinchium jubatum) is the national flower of the

falklands. like the snowdrop in Slovenia, it heralds the end of winter. Various types of juicy berries ripen on numerous dwarf shrubs in summer and autumn. The best known is the red crowberry, which the locals call “diddle-dee”. Its fruit is used to make a tasty jam.

In places, the coastline rises up above the sea in steep cliffs. Elsewhere, wonderful white sandy beaches stretch for miles. The coast is lined by clumps of grass similar to pampas grass. Its local name is “tussac”. Tussac tufts can grow to a height of three metres and, over time, the grass forms impassable thickets that offer shelter, hiding places and food for many forms of wildlife.

But nature lovers do not only visit the falkland Islands for the wonderful beaches, lovely flowers and juicy berries. What really took us there was the desire to observe the Antarctic fauna, the best-known examples of which are probably penguins. These like-able birds live exclusively in the southern hemisphere. four species of penguin nest in the falklands: the rockhopper penguin, the Magellanic penguin, the

tHe FalKland Islands are a brItIsH overseas terrItory not Far From CaPe Horn, tHe soutHernmost PoInt oF soutH amerICa. tHe arCHIPelaGo ConsIsts oF two larGe Islands and around 770 lesser Islands. tHe terrItory, wHICH Is just over HalF tHe sIze oF slovenIa, Has aPProxImately 2,800 InHabItants, tHree quarters oF wHom lIve In stanley, tHe CaPItal. addItIonally, raF mount Pleasant Is Home to around 2,000 brItIsH mIlItary Personnel. most PeoPle Had not Heard oF tHe Falkland islands until tHe ten-week argentine-britisH war in 1982.

108

Page 109: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

amonG PenGuIns and elePHants seals

gentoo penguin and the king penguin. The smallest is the rockhopper, which stands at around half a metre tall. With their yellow plumes fluttering round their heads, their blood-red eyes and their seemingly mis-chievous behaviour, rockhoppers are like little devils. Their nests, which they build in colonies atop tall cliffs, enjoy their constant attention as they carefully move blades of grass and twigs and set out to fetch new material from the surrounding area, squabbling with their neighbours all the while. Although they seem clumsy, they are incredibly skilled at climbing apparently impossible cliffs on their way to and from the sea. Over the course of centuries, their powerful claws have worn deep grooves in the rock. They will approach human visitors and observe them with curiosity. Sometimes they will even climb over the back of a photographer lying on the ground.

gentoos are slightly larger. Their colonies are usually found on cliffs or grassland, sometimes several hun-dred metres from the sea. They look like little people as they waddle between the sea and their nests in

little groups, stopping frequently along the way. They are also very trustful and will come within arm’s reach of a human being. This is not the case with the timid Magellanic penguin. These penguins make their nests in holes deep underground. Towards evening the air fills with their calls – similar to the braying of a donkey, hence their local name “jackass”. An unforget-table experience.

The largest of the falklands penguins is the king penguin. The adults are very handsome but their young, covered in brown fluffy plumage, look like teddy bears.

The falklands Islands are a bird lover’s paradise: as well as penguins, you can sit and observe colonies of albatross and cormorant, admire the elegant flight of giant petrels, seek out the tiny endemic cobb’s Wren, consort with the boldly inquisitive Striated caracara or lure the timid Southern caracara by imitating its call. There are also many species of gulls, grebes, geese, skuas and numerous other birds. But we had also come to see the sea mammals, and our efforts

were amply repaid. On the sandy beaches of Sea lion Island, right next to where we had spent the night, a thousand or so elephant seals were basking in the sun, mating, fighting to defend their harem and feeding their young. Males can grow to five metres in length and weigh up to two tonnes. With a little patience, it was possible to observe killer whales in the sea off the coast, patrolling the bay and waiting for prey. At cape Dolphin, we were able to approach a large colony of sea lions. Dolphins frolicked around our boat as we set off to visit one of the other islands. Although there were no large baleen whales to be seen, the shoreline was covered with their skeletons and fragments of whalebone.

The falkland Islands may not be the right choice for tourists who enjoy big cities, nightlife, lying on beaches sipping cocktails and buying souvenirs, but for those who love peace and admire nature, they offer a genuine, direct and unforgettable experience of beauty, diversity and the hardiness of life on our planet.

109

Page 110: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

www.112.eu

Klic v sili – Emergency Number

Emergency number - 112Imagine you are visiting an EU country or at home and you need to contact an ambulance, the fire brigade or the police.Would you know which emergency number to call?As Europeans are increasingly travelling for business or leisure, millions of people could be faced with this problem. Fortunately,there is no need to look up and remember the emergency numbers for each EU country you are visiting. Just remember 112!112 is the European emergency number, reachable from fixed and mobile phones, free of charge, everywhere in the EU.

Klic v sili - 112Predstavljajte si, da ste na obisku v eni izmed držav EU ali pa doma in morate poklicati reševalno službo, gasilce ali policijo.Ali poznate številko za klic v sili?Evropejci vse več potujejo tako poslovno kot v prostem času, zato bi se s to težavo lahko soočilo na milijone ljudi.Na srečo vam ni treba iskati in si zapomniti številke za klic v sili za vsako državo EU posebej. Zapomnite si samo številko 112!112 je evropska številka za klic v sili, dosegljiva s stacionarnih in z mobilnih telefonov, brezplačna vsepovsod v EU.

Adria_oglas_112_230_x_285_5:Layout 1 2.3.2012 15:18 Page 1

Page 111: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Stisnjeni z ljubeznijo.Fructalovi sokovi Selection iz sveže stisnjenega sadja vas bodo zapeljali že s prvim požirkom. Svet svežih, naravno sladkih sadežev brez vsakega dodatka, krinke ali šminke je namreč tako izvrsten, dober in pošten, da se mu ne boste mogli upreti. Izbirate lahko med okusi najslajših ananasov Kostarike, najbolj sočnih pomaranč Brazilije, najskrbneje izbranih grenivk Mediterana in najokusnejših rdečih sadežev, zbranih pod imenom Red Berries. Sokovi Selection vas čakajo na prodajnih policah – privoščite si jih.

Fru

cta

l d.d

., To

varn

iška

ce

sta

7, 5

270

Ajd

ovš

čin

a

www.fructal.si

INFLIGHT MAGAZINE_SELECTION RB _malina in produkti 230x285.indd 1 14/09/2011 13:00

Stisnjeni z ljubeznijo.Fructalovi sokovi Selection iz sveže stisnjenega sadja vas bodo zapeljali že s prvim požirkom. Svet svežih, naravno sladkih sadežev brez vsakega dodatka, krinke ali šminke je namreč tako izvrsten, dober in pošten, da se mu ne boste mogli upreti. Izbirate lahko med okusi najslajših ananasov Kostarike, najbolj sočnih pomaranč Brazilije, najskrbneje izbranih grenivk Mediterana in najokusnejših rdečih sadežev, zbranih pod imenom Red Berries. Sokovi Selection vas čakajo na prodajnih policah – privoščite si jih.

Fru

cta

l d.d

., To

varn

iška

ce

sta

7, 5

270

Ajd

ovš

čin

a

www.fructal.si

INFLIGHT MAGAZINE_SELECTION RB _malina in produkti 230x285.indd 1 14/09/2011 13:00

www.112.eu

Klic v sili – Emergency Number

Emergency number - 112Imagine you are visiting an EU country or at home and you need to contact an ambulance, the fire brigade or the police.Would you know which emergency number to call?As Europeans are increasingly travelling for business or leisure, millions of people could be faced with this problem. Fortunately,there is no need to look up and remember the emergency numbers for each EU country you are visiting. Just remember 112!112 is the European emergency number, reachable from fixed and mobile phones, free of charge, everywhere in the EU.

Klic v sili - 112Predstavljajte si, da ste na obisku v eni izmed držav EU ali pa doma in morate poklicati reševalno službo, gasilce ali policijo.Ali poznate številko za klic v sili?Evropejci vse več potujejo tako poslovno kot v prostem času, zato bi se s to težavo lahko soočilo na milijone ljudi.Na srečo vam ni treba iskati in si zapomniti številke za klic v sili za vsako državo EU posebej. Zapomnite si samo številko 112!112 je evropska številka za klic v sili, dosegljiva s stacionarnih in z mobilnih telefonov, brezplačna vsepovsod v EU.

Adria_oglas_112_230_x_285_5:Layout 1 2.3.2012 15:18 Page 1

Page 112: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Most awarded ECO resort of Southeast Europe, an oasis of well-being in Julian Alps.

1. in največkrat nagrajeni slovenski EKO hotel,

vaša zelena oaza dobrega počutja v Julijskih Alpah.

Leave nothing but footprints, take nothing but memories.

www.bohinj-park-hotel.si

Bohinj Park EKO Hotel Triglavska cesta 17, 4264 Bohinjska Bistrica T 08 200 4140 E [email protected] W www.2864.si

GreenFoot_oglas_230x285_SLOinENG.indd 1 3/15/12 1:14 PM

Page 113: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

oglas_003.indd 2 11/23/11 11:36:50 AM

Page 114: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Slovenija S pilotom matevžem lenarčičem na poti okoli SvetaSlovenia’S journey around the World With pilot matevž lenarčič

www.slovenia.info // www.worldgreenflight.com

oglaSno Sporočilo - advertiSing

Thanks To aThleTes, exTreme sporTsmen, scienTisTs and oTher individuals wiTh special achievemenTs, slovenia has developed a powerful repuTaTion around The world over The years. de-spite its small size, it is ground-breaking in many areas. This innovative quality is evident within the areas of science, technology and environmentalism and, even more so, through the courage of world-renowned photographer, pilot, mountain climber and biologist; matevž lenarčič. at this very moment as we go to press, matevž is returning to his homeland after a long journey around the globe.

what is the Green light world flight project?an aircraft, weighing just 290 kg and using a minimum amount of fuel, was devel-oped in slovenia by pipistrel; a multi-winner of the nasa award for energy-effi-cient aircrafts. The ultra light virus–sw 914 aircraft has the capacity to fly 4,000 kilometres in one go with 350 litres of fuel; flying primarily at an altitude of 3,500 metres, where fuel consumption is at its minimum. on his journey around the world, pilot matevž lenarčič will visit more than 50 countries and cross the equa-tor six times, travelling more than 100,000 kilometres in total. during their flight, the team will also measure the amount of black carbon in the atmosphere - aside from carbon dioxide, black carbon is another major contributor to the earth’s greenhouse effect. measurements carried out for the first time, in many locations, will significantly contribute to our understanding of the greenhouse effect.     

“We must get to know the world if we want to protect it”explains lenarčič and the photographs he will take on his trip around the globe will convey a strong eco-logical message to support this theory. due to a variety of reasons including water quality and accessibility, almost a third of the human population has limited, or in some cases, non-existent access to healthy drinking water. in his resulting studies, lenarčič will investigate the problem in a number of ways.   The slovenian Tourist Board was proud to join the project as a partner. “small, liGhT and Green” reflects exactly what slovenia is; small, yet ground-breaking and committed to sustainable development. realising that this was a unique op-portunity to increase awareness of the country, and the national brand ‘i feel slo-venia’, the role of the tourist board was to promote the project to the world’s media by publicising lenarčič’s story both at home and overseas. The project reflects perfectly Slovenia’s philosophy towards green issues. It provides a great backdrop against which to garner recognition as a small, self-supportive and in-novative country, with a big attitude towards sustainable development and the creation of ‘green’ technology. The basic idea of ‘I Feel Slovenia’ is embodied in this project and has been bought to life by the joint cooperation of like-minded industries.

Že mnoGokraT doslej so v sveT doBro ime o sloveniji ponesli naši šporTniki, eksTremni šporTniki, znansTveniki in druGi po-samezniki s poseBnimi doseŽki iz naše deŽele. kljub majhnosti, je slovenija prodorna na mnogih področjih in tokrat se je ta vrlina zlila v področju znanosti in tehnologije, naravovarstva in predvsem poguma vrhunskega fotografa, pilota, alpinista in biologa, matevža lenarčiča. v teh dneh, ko oddajamo besedilo v tisk, se matevž lenarčič približuje povratku v domovino.

o projektu Greenlight worldflight zgolj 290 kg težko letalo, ki porabi minimalno količino goriva, je bilo izdela-no v slovenskem podjetju pipistrel, večkratnem prejemniku nagrade nase za energetsko najbolj učinkovita letala. ultra lahko letalo virus –sw 914 zmore v enem kosu preleteti 4000 kilometrov s 350 litri goriva in leti večinoma na vi-šini 3500 metrov, kjer je poraba goriva najmanjša. pilot matevž lenarčič bo na poti okoli sveta obiskal več kot 50 držav in šestkrat preletel ekvator, skupno bo napravil skoraj 100.000 kilometrov. ob poletu se opravljajo tudi meritve črnega ogljika v ozračju, ki je poleg ogljikovega dioksida največji povzročitelj tople grede. meritve, ki se marsikje izvajajo prvič, bodo pomembno pripomo-gle k razumevanju toplogrednega učinka.     matevž lenarčič: »Svet je potrebno spoznati, če ga želimo varovati«. fotografije, ki jih bo na poti okrog sveta posnel matevž lenarčič, imajo ekološko noto. zaradi različnih agregatnih stanj, različne kvalitete in razporeditve ima skoraj tretjina človeške populacije omejen ali celo onemogočen dostop do zdravih pitnih virov. matevž lenarčič bo v novi monografiji predstavil vodo v različnih pojavnih oblikah.    slovenska turistična organizacija se je brez oklevanja kot partner pridružila projektu, ki s svojo filozofijo »majhno, lahko in zeleno« izraža to, kar slovenija dejansko je: majhna, a prodorna in zavezana trajnostnemu razvoju. zavedajoč se, da je to edinstvena priložnost za povečanje prepoznavnosti naše države in znamke i feel slovenia, se je tudi slovenska turistična organizacija vključila v promocijo večje pojavnosti projekta v svetovnih medijih, predvsem s soustvarjanjem zanimive zgodbe in komuniciranjem le-te na domačem in tujih trgih. Projekt odraža filozofijo Slovenije in slovenskega turizma in je odlična priložnost za boljše globalno pozicioniranje Slovenije kot majhne, trajnostno usmerjene, ino-vativne dežele, ki preseneča tudi s svojo prodornostjo na področju trajnostnega ra-zvoja in predvsem pri zelenih tehnologijah. Skozi ta projekt, ki je odličen primer sodelovanja različnih gospodarskih panog , je izraženo osnovno sporočilo znamke I feel Slovenia.  

matevž lenarčič je 8.januarja 2012 odletel na dvomesečno pot okoli sveta. med letom nastajajo foto-grafije, ki bodo ovekovečene v knjigi.On January 8th, Matevž Lenarčič set out on his two-month journey around the world. The images taken during his flight will be immortalized in a book.

podpora pilotu lenarčiču je velikaPilot Lenarčič is receiving major support

Page 115: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Špičnik

www.slovenia.info

SLOVENIA. Green. active. healthy. SLOVENIjA. zelena. aktivna. zdrava.

Page 116: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 117: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

površina (v km2) 20 273gozdovi 11 854travniki 5 593polja in vrtovi 2 471sadovnjaki 402vinogradi 163dolžina meje (v km)s Hrvaško 546z avstijo 324z Italijo 235z madžarsko 102obala (v km) 46,6najvišja točka

triglav 2864 m

gostota naseljenosti

(prebivalcev/km) 98prebivalstvo 2 milijonaglavno mesto ljubljanavečja mesta: maribor, Celje, Kranj, velenjepodnebje: alpsko, celinsko, sredozemskojezik: uradni jezik je slovenščina, na območjih z mešanim prebivalstvom pa tudi madžarščina in italijanščina. Pri stiku s tujci uporabljajo prebivalci slovenije največkrat angleščino, nemščino, italijanščino in francoščino.denarna valuta: denarna valuta je evro (eur). tuje valute lahko zamenjate na mejnih preho-dih, v bankah, menjalnicah in hotelih.

prazniki

1. in 2. januar novo leto8. februar Prešernov dan, slovenski kulturni praznik8. april velika noč27. april dan upora proti okupatorju (druga svetovna vojna)1. in 2. maj praznik dela25. junij dan državnosti15. avgust marijino vnebovzetje31. oktober dan reformacije1. november dan spomina na mrtve25. december božič26. december dan samostojnosti

territory area (in sq. km) 20273forests 11 854grassland 5 593fields and gardens 2 471orchards 402vineyards 163border length (in km)with Croatia 546with austria 324with Italy 235with Hungary 102coastline (in km) 46.6highest point

triglav 2864 m

population density

(inhabitants/km) 98population 2 millioncapital ljubljanamajor towns: maribor, Celje, Kranj, velenjeclimate: alpine, Continental, mediterraneanlanguage: the official language is slovene, as well as Hungarian and Italian in areas of mixed population. People who live in slovenia most commonly use english to communicate with foreigners, then German, Italian and French.currency: the currency is the euro (eur). Foreign currency may be exchanged at border crossings, in banks, exchange offices and hotels.

holidays

january 1 & 2 new year’s HolidayFebruary 8 Prešeren day, slovene day of Cultureapril 8 easter sunday and mondayapril 27 day of uprising against the occupation (ww2)may 1 & 2 labour day Pentecostjune 25 statehood dayaugust 15 assumption dayoctober 31 reformation daynovember 1 all saints’ daydecember 25 Christmas daydecember 26 Independence day

nekaj osnovnih podatkov

A few facts

SLOVENIJA / SLOVENIA

Page 118: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

LjubljanaVerona

Zurich

munich

Frankfurt

Brussels

LondonAmsterdam

copenhagen

manchester

Vienna

Sarajevo

Belgrade

Dubrovnik

podgorica

Tirana

Kerkira/corfu

Lefkas

Kefalonija

Zakinthos

heraklion

Karpatos

rhodos

Kos

Samos

Santorini

mykonos

chios

LesbosSkiatos

Thessaloniki

Istanbul

Djerba

malta

Ibizapalma de mallorca

menorca

Barcelona

Thassos

Skopje

pristina

Page 119: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

adria airways has used the map or europe exclusively as an illustration of its flight connections and without any political or other implications.

moscow

Antalya

Larnaca

Tel Aviv

Aqabahurghada

Sharm el Sheikh

cairo

čarterski poleticharter flightsWINTer AND SUmmer TImeTABLe

Iz/fromljuBljAnA/brnik nm/km

čas poleta/Flight time (a320/Crj)

antalya 966/1789 2.35 h

aqaba 1454/2692 3.18 h

cairo 1276/2363 3.25 h

chios 738/1367 2.10 h

djerba 796/1474 2.20 h

dubrovnik 292/541 1.05 h

heraklion 832/1540 2.15 h

hurghada 1533/2839 3.45 h

ibiza 799/1480 2.20 h

karpathos 996/1844 2.35 h

kefalonija 585/1083 1.45 h

kerkira (corfu) 523/968 1.35 h

kos 873/1616 2.20 h

larnaca 1197/2216 3.00 h

lefkas (preveza) 567/1050 1.40 h

lesbos (mitiline) 746/1381 2.10 h

malta 670/1241 2.00 h

menorca 646/1196 1.55 h

mykonos 793/1468 1.56 h

palma de mallorca 723/1339 2.10 h

rhodos 947/1753 2.30 h

samos 823/1524 2.10 h

santorini 836/1548 2.15 h

sharm el sheikh 1505/2787 3.45 h

skiatos 632/1170 1.50 h

thassos (kavala) 563/1043 1.45 h

tel aviv 1286/2382 2.57 h

thessaloniki 571/1057 1.24 h

zakinthos 632/1170 1.50h

redni poletiScheduled flightsZImSKI IN poLeTNI VoZNI reD

Iz/from priština

frankfurt 930/1722 2.50 h

munich 646/1196 2.00 h

verona 650/1204 2.00 h

Iz/from ljuBljAnA/brnik nm/km

čas poleta/Flight time (a320/Crj)

amsterdam 606/1122 1.35 h

barcelona 686/1270 1.46 h

belgrade 267/494 0.65 h

brussels 559/1035 1.26 h

copenhagen 641/1187 1.39 h

frankfurt 420/778 1.07 h

istanbul 781/1446 1.53 h

london 757/1402 1.56 h

manchester 868/1608 2.11 h

moscow (sheremetyevo) 1120/2074 2.35 h

munich 224/415 0.41 h

pristina 622/1150 1.50 h

podgorica 365/676 1.25 h

sarajevo 222/411 0.41 h

skopje 413/765 1.07 h

tirana 474/878 1.14 h

vienna 153/283 0.30 h

zürich 334/619 0.56 h

vienna - frankfurt

EVROPA / EUROpE

Page 120: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

BOMBARdIeR cRj-900

število/total 4dolžina/length 32.50 mvišina/Height 7.57 mrazpon kril/wingspan 23.20 mHitrost/Cruising speed 882 km/hvišina poleta/max. altitude 12 496 mdolet/range 3 600 kmšt. potnikov/Passenger capacity 86

AIRBuS A319

število/total 2dolžina/length 33.84 mvišina/Height 11.76 mrazpon kril/wingspan 34.10 mHitrost/Cruising speed 900 km/hvišina poleta/max. altitude 11 700 mdolet/range 6 650 kmšt. potnikov/Passenger capacity 135

AIRBuS A320

število/total 1dolžina/length 37.57 mvišina/Height 11.75 mrazpon kril/wingspan 31.10 mHitrost/Cruising speed 900 km/hvišina poleta/max. altitude 11 700 mdolet/range 3 890 kmšt. potnikov/Passenger capacity 180

BOMBARdIeR cRj-200 lR

število/total 6dolžina/length 26.77 mvišina/Height 6.22 mrazpon kril/wingspan 21.21 mHitrost/Cruising speed 860 km/hvišina poleta/max. altitude 12 496 mdolet/range 3 285 kmšt. potnikov/Passenger capacity 48/50

Flota - FleetIlustracije: miha žnidar

120

Page 121: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Še vedno tkemo nevidne niti

med nebom in zemljo

ter vas varno vodimo že 20 let.

Kontrola zraËnega prometa Slovenije, d.o.o.SLOVENIA CONTROL, Slovenian Air Navigation Services, LimitedKotnikova 19a, SI-1000 Ljubljana, www.sloveniacontrol.sip: +386 1 47 34 850, faks/f: +386 1 47 34 860, e: [email protected]

kontrola zranega_230x285.ai 1 26.8.10 15:29

Page 122: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

Pred poletom ekonomski in poslovni razredna večini adrijinih prog izmenično letijo letala tipa airbus a-319, a-320, Canadair regio-nal jet Crj-200lr in Crj-900.

vozovnica za potovanje v poslovnem razredu je izdana po veljavni tarifi za poslovni razred in velja eno leto z možnostjo rezervacije, plačila in prevzema kadarkoli, omogoča pa tudi druge ugodnosti, kot so: sprememba datumov potovanja brez doplačila, večja količina brezplačne prtljage, uporaba poslovnih salonov na letališčih idr.

v ekonomskem razredu potujejo potniki z vozovnicami po ekonomskih tarifah, ki so nižje in vsebujejo določene omejitve.

nakup vozovnice prek spletaletalsko vozovnico lahko najceneje in hitro rezervirate ter kupite na adrijini spletni strani www.adria.si. to velja le za polete na adrijinih letih. nakup prek interneta je zaščiten z varnostnim certifikatom. elektronske vozovnice prejme potnik po elektronski pošti.

v primeru, da potrebujete letalsko vozovnico, kjer bodo vključeni tudi drugi prevozniki, vas prosimo, da pokličete naš Klicni center za rezervacije in prodajo letalskih vozovnic na telefonskih številkah 386 1 369 10 10 in 080 13 00.

potujte z elektronsko vozovnicona vseh rednih poletih slovenskega letalskega prevoznika je možno leteti z elektronsko vozovnico.

Potnik dobi ob nakupu potniški kupon, ki velja kot račun, in načrt poti (itinerar) v ovitku adrie airways. dokument lahko prejme tudi na svoj elektronski naslov in ga natisne sam. to dokumentacijo mora imeti s seboj ves čas potovanja. Pri okencu za prijavo na let se identificira s potnim listom ali osebno izkaznico. uslužbenec izda potniku vstopni kupon za let, s katerim ta vstopi v letalo. elektronski način dokumentiranja prodaje zagotavlja sproten vpogled v dogajanje z vozovnico, hiter prenos podatkov in manjše možnosti zlo-rab. najpomembnejše pri tem pa je, da so potnikovi kuponi za let shranjeni v elektronski obliki in tako varni pred izgubo.

Adria Airways tudi na mobilnih telefonihvsem uporabnikom pametnih telefonov sporočamo, da si lahko na svojem mobilnem brskal-niku nastavite našo mobilno stran m.adria.si ali pa s skenerjem kod poskenirate qr kodo.

če skenerja nimate, si ga lahko naložite na povezavi »http://www.i-nigma.com/down-load-nigmareader.html”. uporabniki iPhona pa to najdete v istoru.

mobilna stran prinaša: spremljanje statusa letov, informacije o voznem redu, informacije o naših destinacijah in informacije o vremenu na destinacijah.

Poleg tega pa lahko na tej strani najdete še: vodič za potnike, turistični vodnik, naše kontakte in različne povezave do sledenja prtljage, iskanja poslovnih salonov po letališčih in preverjanje milj v klubu miles&more.

seveda pa so tu še novice in najbolj vroče cenovne ponudbe vozovnic ter »checkmytrip«, kjer lahko preverite svoje potovanje.

Web Check-inv adrii airways se zavedamo, da je pri potovanju pogosto dragocena vsaka minuta. še posebej takrat, kadar nas na poti na letališče ovira gost promet. web check-in je novost, s katero boste prihranili čas pri okencu za prijavo na let, saj se nanj lahko prijavite že od doma, z delovnega mesta oziroma povsod, kjer je vzpostavljena internetna povezava. svoj planirani let lahko prijavite največ 24 ur in najmanj 60 minut pred poletom. storitev web-check-in je trenutno možna le za določene lete adrie airways. v prihodnjih mesecih bomo obstoječim destinacijam postopoma dodajali še nove.

omejitve pri vnosu živil v euPotnikom svetujemo, naj pred potovanjem preverijo seznam artiklov, ki jih je mogoče

vnesti na območje evropske skupnosti. strog nadzor nad uvozom mesa, mleka, rib, lupinarjev in drugih tovrstnih izdelkov je nujen za zaščito ljudi in živali pred boleznimi, ki se lahko prenašajo s temi živili.

v primeru, da carinska služba pri rutinskem pregledu osebne prtljage ugotovi priso-tnost nedovoljenih živil živalskega izvora, le-te zaseže. Informativni letak “Kaj prinesti domov?” vam je na voljo na naši spletni strani.

več informacij lahko dobite na Glavnem uradu vurs-a ali na njihovi spletni strani www.vurs.gov.si v poglavju javne objave/uvoz živil za osebno rabo.

ročna prtljagazaradi vaše varnosti in udobja vas vljudno prosimo, da upoštevate mednarodna pravila, ki potniku dovoljujejo imeti pri sebi en kos ročne prtljage v velikosti 55 x 40 x 23 cm in z največjo težo osem kilogramov.

ročno prtljago namestite v za to namenjeni predal nad sedežem, težje kose pa, če je le mogoče, shranite pod sedež pred sabo. Priporočamo vam, da predal s prtljago pazljivo odpirate, saj se lahko med poletom predmeti v njem premaknejo.

na letalih Crj oddajte večjo ročno prtljago pred letalom. tam jo takoj po izstopu iz letala tudi prevzemite.

varnostna pravilaevropska unija je v letu 2006 sprejela nova varnostna pravila. ta omejujejo količino teko-čin, ki jo lahko vzamete s seboj na letalo.

v svoji ročni prtljagi lahko prenašate samo majhne količine tekočin, ki morajo biti shranje-ne v posamičnih posodah z največjo prostornino 100 mililitrov. te posode morate zapakirati

sPoštovanI PotnIKI, vaše zadovoljstvo je naš usPeH. da bI bIlo Potovanje z namI čIm bolj PrIjetno, nam dovolIte, da vas oPozorImo na neKaj naPotKov, KI so PomembnI za vaše udobje In varnost Pred Poletom, med njIm In Po PrIstanKu.

dobrodošli v letalu adrie airways

122

Page 123: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

v prozorno plastično vrečko, ki jo je mogoče znova ponovno zatesniti; prostornina vrečke posameznega potnika ne sme biti večja od enega litra. med tekočine spadajo: voda in druge pijače, juhe in sirupi; kreme, losjoni in olja; parfumi; razpršilci; geli, vključno z geli za lase in tuširanje; posode z vsebinami pod pritiskom, vključno s peno za britje ter drugimi penami in dezodoranti; kreme, vključno z zobno kremo; mešanice tekočin in trdih snovi; črtalo za veke in tuš za trepalnice ter katerekoli druge snovi s podobno vsebnostjo.

še vedno lahko tekočine prenašate v oddani prtljagi – nova pravila se nanašajo samo na ročno prtljago. v svoji ročni prtljagi lahko prenašate:• zdravila in nujno potrebna živila (vključno z otroško hrano), ki jih boste uporabljali

med potovanjem; morda boste morali dokazati, da jih nujno potrebujete;• tekočine, kot so pijače in parfumi (kupite jih lahko bodisi v prodajalni na letališču v eu,

ki je za točko, na kateri pokažete svoj vstopni karton, bodisi na letalu, ki ga upravlja

prevoznik eu).če ste tekočine kupili zapakirane v posebni zatesnjeni vrečki, te vrečke pred varnostnim

pregledom ne odpirajte, sicer lahko varnostno osebje na kontrolni točki njeno vsebino za-seže. če na letališču presedate na drug let, vrečke ne odpirajte pred varnostnim pregledom na transfernem letališču oziroma na zadnjem letališču, če presedate več kot enkrat.

če imate kakršne koli dvome ali vprašanja, se pred potovanjem obrnite na svojega letalskega prevoznika ali potovalno agencijo.

med letom napotki za varnostz najpomembnejšimi varnostnimi napotki vas bo pred poletom seznanilo naše kabinsko osebje, poleg tega pa boste v žepu sedeža pred sabo našli navodila za postopke v sili. Ker se glede na tip letala ta navodila razlikujejo, vas prosimo, da jih pred vsakim poletom pazljivo preučite.

med vzletanjem in pristajanjem si morate pripeti varnostni pas, zaradi varnosti in udo-bja pa vam priporočamo, da ostanete pripeti tudi med poletom.

Po pristanku počakajte na svojem sedežu, dokler se letalo popolnoma ne ustavi oziro-ma dokler ne ugasne znak za obvezno uporabo varnostnih pasov.

Kapitan letala lahko podeli potniku, ki se v letalu neprimerno vede, tako imenovani rdečI Karton. ta je namenjen vsem, ki s svojim vedenjem ovirajo delo kabinskega osebja, ne spoštujejo varnostnih pravil ali pa ogrožajo varnost in udobje potnikov. napad na varnost zračnega prometa je kaznivo dejanje po 330. členu Kazenskega zakonika rs (Kz-1), ki za tovrstna dejanja predpisuje zaporno kazen.

uporaba elektronskih napravv letalu ni dovoljeno uporabljati prenosnih telefonov (biti morajo popolnoma izključeni!), radijskih in televizijskih sprejemnikov, videoiger z daljinskim upravljanjem, računalniških tiskalnikov in drugih naprav, ki bi lahko z elektromagnetnimi valovi motile delovanje občutljivih letalskih instrumentov.

druge elektronske naprave, denimo prenosne računalnike, Cd in dvd predvajalnike ter žepne kalkulatorje, je dovoljeno uporabljati le med poletom (če ne povzročajo motenj), med vzletanjem in pristajanjem pa ne. Prosimo vas, da se pred uporabo elektronskih naprav posvetujete s kabinskim osebjem in dosledno upoštevate njihove napotke.

nevarni predmetiPo mednarodnih varnostnih predpisih potnikom v letalu ni dovoljeno imeti (ne pri sebi ne v prtljagi) orožja in drugih nevarnih predmetov, kot so: vnetljive tekočine, pločevinke s stisnjenim ali utekočinjenim plinom, lahko vnetljive snovi, vžigalice, ki niso označene kot varne, in podobno.

počutje in zdravjevašemu dobremu počutju sta namenjena ventil za uravnavanje dotoka zraka in lučka za branje, ki sta nameščena nad sedežem. tam je tudi pozivni gumb, s katerim lahko po potrebi pokličete članico oziroma člana kabinskega osebja.

v letalu je na voljo priročna lekarna, opremljena s sredstvi za nudenje prve pomo-či. med poletom lahko včasih v ušesih občutite neprijeten pritisk, do česar prihaja zaradi sprememb višine in zračnega pritiska v letalu; težavo boste zlahka odpravili s poudarjenim požiranjem sline ali z nakazanim zehanjem.

da bi se izognili težavam z ožiljem, ko gre za dolg polet, vam svetujemo, da se večkrat sprehodite po potniški kabini, med sedenjem pa delate vaje za raztezanje celega telesa.

postrežba med letomtudi na letalu bodo člani našega prijaznega osebja lepo poskrbeli za vas. odvisno od tra-janja leta, destinacije in razreda v letalu vam bodo na voljo okusni obroki, postrežba pija-če, časopisi in naš odlični In-Flight magazine, na letih izven eu pa boste lahko nakupovali tudi v našem »zračnem« adria shopu. Hrana in pijača sta na rednih letih adrie airways že vključeni v voznino, na čarterskih poletih pa potnikom zaračunavamo alkoholne pijače po naslednjem ceniku:• pivo 0,33 l 2,50 €• vino 0,2 l 3,00 €• penina 0,25 l 3,50 €• Chivas regal 0,05 l 2,10 €

• ostale miniature 1,80 €v kolikor pa bi imeli zaradi zdravstvenih, verskih ali ideoloških pogledov kakršnekoli zadržke

do določene hrane, vam v adrii airways ponujamo pester izbor tako imenovanih posebnih obrokov. Izbor si lahko ogledate na naši spletni strani v rubriki vodič za potnike; pomembno pa je, da svoje želje zaupate svetovalcu že ob rezervaciji oziroma nakupu vozovnice.

Alkohol v letaluv letalu ni dovoljeno uživanje alkoholnih pijač, ki jih prinesete s sabo. Kabinsko osebje ne sme streči alkoholnih pijač osebam, ki kažejo znake vinjenosti, in osebam, mlajšim od 18 let. dobronamerno vas opozarjamo, da alkohol zaradi nekoliko nižjega zračnega pritiska med poletom deluje na telo hitreje in bolj intenzivno kot na tleh.

Po pristanku zamujena, izgubljena ali poškodovana prtljagače bi med vašim potovanjem prišlo do nepravilnega ravnanja z vašo registrirano prtljago (velja tudi za prtljago, oddano pred letalom), zadevo takoj po prihodu prijavite na letališču pri ustrezni službi (Izgubljeno/najdeno, lost&Found, arrival service). telefonska številka pa je + 386 (0) 25 94 339.

Center za stike s potnikiv adrijinem Centru za stike s potniki lahko dobite vse informacije o naši ponudbi in novo-stih pa tudi pomoč ali nasvet.

sem lahko potniki posredujete pritožbo ali odškodninski zahtevek, veseli pa bomo tudi pohvale. na naš center se lahko obrnete osebno, pisno, po elektronski pošti [email protected] ali po telefonu na brezplačno številko 080 13 03 za klice znotraj slovenije oziroma kot doslej na telefonsko številko +386 (0)1 369 11 33.

najem avtomobila in hotelina adrijini spletni strani smo pred kratkim dodali zavihek rent-a-car in Hoteli, ki vam omogočata najugodnejši najem vozila in rezervacijo hotelskih namestitev. zelo enostavno: obiščite www.adria.si in poiščite željeni zavihek. na voljo je nekaj deset tisoč hotelskih objektov na vseh celinah, od tistih z eno zvezdico do prestižnih mednarodnih verig. Pri budgetu lahko najamete vozilo na več kot 3.400 lokacijah v 128 državah po vsem svetu.

123

Page 124: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

dear PassenGers, your satIsFaCtIon Is our suCCess. In order to ensure tHat your adrIa FlIGHt Is as Pleasant as PossIble, allow us to draw your attentIon to CertaIn PoInts tHat are ImPortant For your ComFort and saFety beFore taKe-oFF, durInG tHe FlIGHt and aFter landInG.

Before take-off Economy and business classThe majority of Adria routes are served by the following aircraft: Airbus A319 and A320, Bombardier crJ-200 lr and crJ-900.

A business-class ticket is issued according to the current business-class tariff and is valid for one year. The ticket can be booked, paid for and picked up at any time and includes other advantages such as changing the date of travel without additional charge, a larger free bag-gage allowance, the use of business lounges at airports, etc. Economy class is for passengers with economy-class tickets, which are cheaper and carry certain restrictions.

Online ticketingThe cheapest and quickest way to book a flight and buy a ticket is to visit Adria’s website at www.adria.si. This only applies to flights operated by Adria. Online purchases are protected by a security certificate. passengers receive their electronic tickets via e-mail.

If you require a ticket that will also include other carriers, please contact our call centre for reservations and Ticket Sales on: 386 1 369 10 10 or 080 13 00.

Travel with an electronic ticketyou can travel with an electronic ticket on all Adria Airways scheduled flights.

On purchasing a ticket, passengers receive a passenger coupon and itinerary in an Adria Airways cover. you can also receive the document via e-mail and print it yourself. you must keep this document with you throughout the journey. At the check-in, present your passport or identity card. The check-in personnel will issue you with your boarding pass. Electronic documentation of the ticket sale means that the ticket status can be verified at any time. It also facilitates rapid transfer of data and reduces the chance of abuse. Most importantly, there is no danger of losing the boarding pass, since it is stored in electronic form.

Adria Airways on mobile phonesTo all smartphone users – we would like to inform you that you can now set our mobile site, m.adria.si, on your mobile browser or scan your qr code with a barcode scanner.

If you do not have a barcode scanner, you can download one by clicking the following link http://www.i-nigma.com/Downloadi-nigmareader.html. iphone users can find this in the iStore.

The mobile site provides information on the following: flight status, timetables, destinations and weather conditions.

In addition, you will also find the following: travellers guide, tourist guide, our contact details and various links to: baggage tracking, searches by airport business lounge, and frequent flyer miles in the Miles & More club.

Of course, you can also find news, the hottest ticket price bids and “checkmytrip” where you can check information on your trip.

Web Check-inAt Adria we are aware that every minute is precious when you are travelling. Especially when heavy traffic holds you up on the way to the airport. The web check-in service is a new service that lets you save time at the check-in desk: because you can check in from home or office – or anywhere with an Internet connection. you can check in as early as 24 hours and up to 60 min-utes before your scheduled departure time. Web check-in is currently only available on selected Adria flights. In the coming months new destinations will gradually be added.

Restrictions on bringing food into the EUWe advise passengers to check the list of articles that may be brought into the Eu before travelling. Strict controls of the import of meat, milk, fish, shellfish and products derived from them is necessary to protect people and animals from the diseases that they can transmit.

If customs officials discover prohibited foodstuffs of animal origin during routine luggage checks, they will be confiscated. The informative leaflet “What to bring home” is available on our website.

More information is available from the Veterinary Administration of the republic of Slovenia or on its website http://www.vurs.gov.si/ under the section public Announcements/Import of foodstuffs for personal use.

Carry-on baggagefor your safety and comfort, we ask you to observe international rules that permit passengers to have one piece of carry-on baggage of a maximum size of 55 x 40 x 23 cm and a maxi-mum weight of 8 kg.

carry-on baggage should be placed in the overhead bins. heavier items may be stored under the seat in front of you if possible.

We recommend that you take care when opening the overhead bins as items may have moved during the flight and may fall out.

If your flight is on a crJ aircraft, larger items of carry-on baggage must be surrendered on boarding. They will be returned to you when you leave the aircraft.

EU airport security rulesIn 2006 the European union adopted new security rules that restrict the amount of liquids that passengers can take aboard aircraft.

you are only allowed to take small quantities of liquids in your hand luggage. These liquids must be in individual containers with a maximum capacity of 100 millilitres each. These con-tainers must be packed in one transparent re-sealable plastic bag of not more than one litre capacity per passenger. liquids include: water and other drinks, soups, syrups; creams, lotions

adria airways welcomes you aboard

124

Page 125: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

and oils; perfumes; sprays; gels, including hair and shower gels; contents of pressurised con-tainers, including shaving foam, other foams and deodorants; pastes, including toothpaste; liquid-solid mixtures; mascara; any other item of similar consistency.you can still:• pack liquids in bags that you check in – the new rules only affect hand luggage;• carry in your hand luggage medicines and dietary requirements, including baby foods, for

use during the trip. you may be asked for proof that they are needed;• buy liquids such as drinks and perfumes in an Eu airport shop when located beyond the

point where you show your boarding pass or on board an aircraft operated by an Eu airline. If they are sold in a special sealed bag, do not open it before you are screened – otherwise the contents may be confiscated at the checkpoint. (If you transfer at an Eu airport, do not open the bag before screening at your airport of transfer, or at the last one if you transfer more than once).

If you have any doubts, please ask your airline or travel agent in advance of travel.

During the flightSafety informationOur cabin crew will give you important safety information before take-off. you will find instructions for emergency procedures in the pocket of the seat in front of you. Since these procedures differ depending on the type of aircraft, we ask you to read the instructions care-fully before every flight.

During take-off and landing you must fasten your seatbelt. for your own safety and comfort we also recommend that you leave it fastened during the flight. After landing, wait in your seat until the aircraft comes to a complete stop or until the seatbelt sign is switched off.

The captain can issue a passenger who acts inappropriately on the aircraft with what is called a rED cArD. The red card is intended for anyone whose behaviour obstructs the work of the cabin crew, who does not observ safety instructions or who threatens the safety and comfort of passengers. unacceptable behaviour on board an aircraft is a violation of the law. placing air traffic in jeopardy is a criminal offence in accordance with Article 330 of the crimi-nal code of the republic of Slovenia (kZ-1), carrying with it the penalty of imprisonment.

Use of electronic devicesuse of the following devices is not permitted aboard the aircraft: mobile phones (they must be switched off!), radios and televisions, video games with remote control, computer printers and other devices emitting electromagnetic waves which could interfere with sensitive aircraft systems.

Other electronic devices such as portable computers, cD and DVD players and pocket cal-culators may only be used during the flight (if they do not cause a disturbance). They may not

be used during take-off and landing. please check with the cabin crew before using electronic devices and be sure to follow their instructions.

Hazardous itemsunder international safety regulations air passengers may not transport, either on their person or in their luggage, weapons and other hazardous items such as flammable liquids, compressed or liquefied gas cylinders, highly inflammable materials, matches (except safety matches), and so on.

Comfort and healthfor your comfort, an adjustable air vent and a reading light are located above your seat. There is also a button which you can use to call a member of the cabin crew if necessary.The aircraft is equipped with a first aid kit. During the flight you may feel an uncomfortable pressure in your ears. This is caused by changes in altitudeand the air pressure in the aircraft; swallowing or yawning will help relieve the discomfort.

In order to avoid vein problems associated with long flights, we advise you to take frequent walks up and down the cabin and to do stretching exercises for the whole body while seated.

Service during the flightOur friendly staff will also serve you while on board the aircraft. Depending on the length of the flight, the destination and the class of travel, you will be offered tasty meals, drink service, newspapers and our outstanding Inflight magazine, and on longer flights you can also make purchases in our “airborne” Adria Shop. Meals and drinks are included in the ticket price on scheduled flights, while on charter flights passengers have to pay for alcoholic beverages:• Beer 0,33l 2,50 eur• Wine 0,2l 3,00 eur• Sparkling Wine 0,25l 3,50 eur• chivas regal 0,05l 2,10 eur• Other miniature liquers 1,80 eur

With a thought of each passanger we carefully prepaired a huge sellection of the so-called special meals which you could order. reason being either medical or religious, a matter or your life style or personal belief – there is something for each one of you. A variety of special meals is to be found on our website, just follow the passanger guide tab. however, it is of significant importance to state you wish as soon as you book or purchase your ticket.

Alcohol on boardconsuming alcoholic beverages that you have brought on board the aircraft yourself is not permitted. The cabin crew is not allowed to serve alcohol to passengers who show signs of in-toxication or to passengers under 18 years old. please bear in mind that because of the lower air pressure during flight, alcohol has a faster and stronger effect than on the ground.

After landingDelayed, lost and damaged baggageIf problems occur with your checked baggage during your journey (also applies to luggage surrendered on boarding), contact the appropriate service as soon as you arrive at the airport (lost & found, Arrival Service, etc.)

Passenger Relations CentreAdria’s passenger relations centre provides you with news and information about our services and can also offer assistance and advice.

passengers can submit complaints or compensation claims, and praise is always welcome. you can contact the centre in person, in writing, by e-mail to [email protected], and by phoning the free telephone number 080 13 03 if calling from Slovenia, +386 1 369 11 33 if calling from outside Slovenia.

Car hire and hotelsWe have recently added two tabs to Adria’s website that enables you to book a hire car or hotel accomodation throughout the world at favourable rates. Simply visit www.adria.si, and click on the desired tab. choose from among tens of thousands of hotels on every continent, ranging from one-star hotels to prestigious international hotel chains. Budget offers Adria Airways customers the best car hire deals in more than 3,400 destinations in 128 countries!

125

Page 126: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

ostale storitve adrie airways - other services

uradni prevoznik dogodkovKot sodobna družba razumemo potrebe poslovnega vsakdanjika, ki se vse po-gosteje odvija v globalnem prostoru. zato stopamo naproti tistim, ki organizirajo konference, kongrese, sejme ali druge mednarodne dogodke tako, da postanemo njihov uradni ekskluzivni prevoznik, udeležencem ter organizatorju pa nudimo posebne ugodnosti. Preprosto, učinkovito in prilagojeno potrebam svojih upo-rabnikov poskrbimo za to, da poteka dogodek uspešno, udeleženci pa prispejo na cilj pravočasno,varno in zanesljivo. Kot članica združenja star alliance Iahko za večje mednarodne kongrese zagotovimo produkt “Conventions Plustm”, v sklopu katerega postane več članov združenja uradni prevoznik dogodka. za vse nadaljnje informacije smo dosegljivi po elektronski pošti: [email protected]

Official events carrierAs a modern company we understand the needs of modern business, which increasingly takes place in the global arena. for this reason we are ideally positioned to work with organisers of conferences, congresses, fairs and other international events by becoming their official exclusive carrier and offering discounted fares and other advantages to participants and organisers. With a simple, efficient approach adapted to the needs of our customers, we make sure that the event runs smoothly, with participants arriving at their destination on time, safely and reliably. As a Star Alliance member we offer the conventions plus service for major international conferences, which effectively makes all Star Alliance members the official carrier for the event. for more information write to us at: [email protected].

Prevoz tovorablagovna služba adrie airways odpremi vse pošiljke hitro in kakovostno do vseh letališč po svetu. v sodelovanju z drugimi prevozniki in s pomočjo računalniško podprtega rezervacijskega sistema spremljamo vsako pošiljko od sprejema do predaje naslovniku.

naša blagovna služba in prodajna zastopništva v tujini vam bodo z veseljem pomagala odpremiti oz. dostaviti blago po najhitrejši in cenovno najugodnejši poti.

adrIa CarGo, letališče ljubljana – Prevoz tovora telefon: + 386 (04) 259 43 40, Faks + 386 (04) 202 30 30 e-pošta: [email protected]

cargoThe Adria Airways cargo service provides fast, high-quality goods transport to every airport in the world. In conjunction with other carriers, and with the help of a computerised booking system, we monitor every item from reception to delivery.

Our goods service and sales offices abroad will be happy to help you dispatch or deliver goods by the fastest and most competitively priced route.

ADrIA cArgO, ljubljana Jože pučnik Airport – cargo Transport, Telephone: + 386 (04) 259 43 40, fax: + 386 (04) 202 30 30, E-mail: [email protected]

čarterski prevoziadria airways ponuja potnikom, agencijam, podjetjem in drugim letalskim prevo-znikom poleg svojih rednih linij tudi čarterske polete iz ljubljane in vseh drugih (predvsem evropskih) letališč. z vstopom v evropsko unijo ponujamo agencijam, podjetjem in drugim letalskim prevoznikom tudi polete z vseh drugih evropskih letališč. odlikujejo nas zlasti prilagodljivost, ažurnost, visoka kakovost in točnost poletov. e-pošta: [email protected]

chartersIn addition to its scheduled services, Adria Airways offers charter flights from ljubljana and other (mainly European) airports to passengers, agencies, companies and other carriers. now that Slovenia is part of the European union, we can also offer flights from all other European airports to agencies, companies and other carriers. Adria charters offer flexibility, up-to-the-minute services, high quality and punctuality. E-mail: [email protected]

avio taxi – panoramski izletiz letalom Piper turbo arrow Pa-28r-201t s tremi sedeži za potnike lahko poletite do vseh večjih mest s špotnimi letališči v sloveniji in do bližnjih letališč sosednjih držav. za lete se lahko naročite po telefonu: 04 23 63 460 (adria airways aviotaxi) ali 041 636 420 (tel. št. pilota).

Aviotaxi – panoramic flightsOur piper Turbo Arrow pA-28r-201T, with its three passenger seats, can fly you to all major towns with sports airfields in Slovenia and to nearby airportsin neighbouring countries. To book flights, call us on: 04 23 63460 (Adria Airways Aviotaxi) or 041 636 420 (pilot).

126

Page 127: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

letalska šolaSpoznajte letenje v virtualnem svetu z našimi odličnimi inštruktorji v simulatorju letenja – v 30 minutah za samo 39 eur (ddv je vključen v ceno) – boste spoznali osnove letenja. za rezervacijo termina in dodatne informacije o obisku simulatorja pošljite e-mail na naslov: [email protected]; Gsm: +386 (0) 41 604 116. letenje je možno po plačilu vnaprej in predhodni rezervaciji termina. več o ponudbi preberite na spletni strani www.adrialetalskasola.si.

flight SchoolLearn to fly in a virtual world with our excellent instructors.In our flight simulator you can learn the basics of flying in just 30 minutes for a mere 39 euros (VAT included). To book a session and for more information about a visit to the simulator, e-mail us at the following address: [email protected]; gSM: +386 (0)41 604116. Booking essential. payment in advance.for more information visit www.adrialetalskasola.si.

PartnersKa KartICaDINERS Club-ADRIAPotniki s stalnim prebivališčem v republiki sloveniji se lahko odločite za skupno plačilno kartico diners Cluba in adrie airways. z uporabo partnerske plačilne kartice diners Club-adria lahko zbirate milje in koristite nagradne vozovnice in druge ugodnosti v programu miles & more. vsak porabljen evro vam bo prinesel 1 miljo. dogovor, sklenjen med adrio in klubom miles & more, prinaša imetnikom partnerske kartice pomembno dodatno ugodnost: milje, zbrane z nakupi s plačilno kartico diners Club-adria, ne zapadejo, če ste vsaj tri mesece član. Kartica pa vam odpira vrata in nudi brezplačne storitve tudi v več kot 130 letaliških salonih po vsem svetu, kjer boste lahko v miru počakali na odhod svojega letala, brezplačno prelistali časopis, se osvežili z napitki, telefonirali ali poslali faks.Informacije: telefon 080 13 45, www.dinersclub.si, [email protected]

dIners ClubADRIA PARtNER CARDpassengers with permanent residence in Slovenia can obtain the joint Diners club and Adria Airways charge card. By using the Diners club – Adria Airways charge card, you can collect miles and enjoy bonus tickets and other privileges in the Miles & More programme. Every euro spent will give you one mile. The agreement between Adria and Miles & More brings partner card holders an important additional benefit: miles collected through purchases using the Diners club- Adria payment card will not lapse if you have been a member for at least three months, you use the card for at least one purchase each month and you settle your account balance on time. At the same time, the card opens the door to free services in more than 130 airport lounges around the world, where you can await your departure in tranquillity, browse through newspapers, enjoy a refreshing drink, make phone calls or send faxes. Information: Telephone: 080 13 45, www.dinersclub.si, [email protected]

Klubi zvestobe - loyalty clubs

127

Page 128: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

star allIanCepartnerstvo

adria airways je letalski prevoznik z več kot 50-letnimi izkušnjami v čarterskem in rednem prometu. uspešno sodeluje v evropskih integracijskih tokovih in se partnersko povezuje z drugimi letalskimi prevozniki. decembra 2004 se je adria kot regionalna članica pridružila največjemu globalnemu združenju letalskih prevoznikov star allianceu, z januarjem 2010 pa je napredovala v polnopravno članico združenja.

Potnikom zagotavljamo vse prednosti, ki jih prinaša izboljšan dostop do svetov-nega omrežja prevoznikov, združenih v star allianceu. v povezavi s partnerji vam omogočamo dostop do svetovne mreže poletov 27 letalskih prevoznikov, ki z več kot 20.800 leti dnevno povezujejo 1.300 destinacij v 189 državah.

Poleg tega so vam na voljo ugodnosti, ki jih ponujajo prevozniki, člani star alliancea, kot so: prijava na let do končne destinacije, priznavanje statusa, vstop v letališke salone ter zbiranje in uveljavljanje točk ali milj v okviru programov za pogoste potnike. za številne destinacije po svetu so vam na voljo potovanja po ugodnejših cenah in posebna ponudba star alliancea round the world – poto-vanje okoli sveta. za več informacij smo vam na voljo na naših prodajnih mestih.

STAr AllIAncEPARtNERShIP

Adria Airways has more than 50 years of experience in operating both charter and scheduled flights. We are successfully participating in the process of European integration and have established partnership arrangements with other air carriers. In December 2004 Adria joined the Star Alliance, the world’s largest airline alliance, as a regional member and later became a full member in January 2010.

Our customers now benefit from improved access to the world-wide Star Alliance network. In connection with our partners, we offer access to a global network of flights on 27 airlines, which offer more than 20,800 flights daily serving 1,300 destinations in 189 countries.

Moreover, our passengers enjoy customer benefits offered by Star Alliance member carriers, such as through check-in, status recognition, lounge access, frequent-flyer accrual and redemption. reduced-price flights are available for numerous destina-tions throughout the world, along with the Star Alliance round-the-World special offer. We will be glad to provide details at any Adria sales outlet.

star alliance

128

Page 129: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

MILES & MORE

dobrodošlI v mIles & morerazlog več, Da poletite z aDrio airwaysadria airways nudi svojim pogostim potnikom program miles & more in jim s tem omogoča pestrost zbiranja in uporabljanja milj v celotni mreži poletov članic star alliancea. sem spadajo tudi vse redne proge adrie airways.

Prijava v klubv klub se lahko prijavite s prijavnico, ki jo dobite na vseh prodajnih mestih in v letalih adrie airways, ali pa to storite na naslovu www.adria.si na naših spletnih straneh.

Zbiranje miljmilje lahko zbirate na celotni mreži poletov članic star alliancea. dodatne milje lah-ko zbirate z bivanjem v hotelih, najemom vozil, telefoniranjem, nakupi v določenih trgovinah in z uporabo kreditnih kartic. člani miles & more v sloveniji bodo milje pridobili tudi s plačilno kartico diners Club-adria. vsak nakup v vrednosti 1 eur vam bo prinesel eno miljo. milje, zbrane z nakupi s plačilno kartico diners Club - adria, ne zapadejo, če ste vsaj tri mesece član, opravite z njo vsak mesec vsaj en nakup in račune poravnavate v roku.Poleg zbiranja milj imajo člani miles & more še dodatne ugodnosti, kot so prednost na čakalnih listah, prevoz večje količine prtljage idr. veljavnost zbranih milj je tri leta.

Koriščenje miljzbrane milje lahko uporabite za številne nagrade: brezplačne vozovnice na progah članic star alliancea, potovanje v višjem razredu, počitniška potovanja, nakup različnih artiklov.

Članske karticez včlanitvijo postanete član kluba in imetnik osnovne kartice. doseženo število zahtevanih milj, zbranih v koledarskem letu, zagotavlja višje nivoje članstva, kot so: srebrni član ali Frequent traveller, zlati član ali senator in Hon Circle member. višji nivo članstva vam prinese posebne ugodnosti. člansko kartico imejte vedno pri roki, potrebujete jo za beleženje milj, uveljavljanje ugodnosti in naročanje nagrad.

dobrodošli na poletih adrie airways, članice združenja star alliance!

Informacije o zbranih miljah, novostih v klubu, naročila nagradnih vozovnic in drugih nagrad v klicnem centru miles & more dobite na tel. št. (0)40 747 440 ali na naslovu www.adria.si. navesti morate člansko številko in PIn številko. v delovnem času od 8. do 18. ure vam bodo informacije na voljo v slovenskem jeziku, kasneje v angleškem ali nemškem.

WElcOME TO MIlES & MOrEoNE moRE REASoN foR flyING ADRIA AIRwAySAdria Airways offers its frequent flyers the chance to join the Miles & More pro-gramme, which makes available a variety of ways to collect and use miles on the entire flight network of Star Alliance members. All Adria Airways scheduled services are included in this network.

Club registrationyou can join the club by filling in the registration form available at all sales offices and on board Adria Airways aircraft, or by registering online at our website, www.adria.si.

Collecting milesyou can collect miles within the entire Star Alliance network. you can also collect additional miles through hotel stays, car rental, telephone calls, purchases at selected shops and using your credit cards. Miles & More members in Slovenia also receive miles when you use the Diners club-Adria charge card. Every euro charged earns you 1 mile. Miles collected through purchases using the Diners club-Adria payment card will not lapse if you have been a member for at least three months, you use the card for at least one purchase each month and you settle your account balance on time. In addition to collecting miles, Miles & More members enjoy additional benefits such as priority on waiting lists, excess baggage allowance and so on. Miles are valid for three years.

Using milesyou can use the miles you have accumulated for various benefits: free tickets on Star Al-liance member routes, upgrades to business class, holiday travel and various purchases.

Membership cardsyou become a club member as soon as you join. Accumulating the required number of miles in a calendar year leads to higher levels of membership: silver member or fre-quent Traveller, or gold member or Senator, or hOn circle Member. A higher level of membership offers you special benefits. Always have your membership card on hand, because you’ll need it to register miles, claim benefits and request awards.

Welcome aboard Adria Airways, a Star Alliance member!

for information on miles, club news, to order free tickets or other benefits, call the Miles & More call centre at +386 40 747 440 or visit our website at www.adria.si. you’ll be asked for your membership number and pIn. We’ll be happy to take your calls in Slovene from 8 am to 6 pm, and service is also available in English and german outside these hours.

129

Page 130: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

ADRIA AIRWAYS

LJUBLJANAGosposvetska 61000 ljubljanatel.: +386 (0)1 23 91 910Fax: +386 (0)1 23 21 668e-mail: [email protected]

Letališče Jožeta Pučnika LJUBLJANALJUBLJANA Jože Pučnik Airportadria airways sales officetel.: +386 (0)4 25 94 245Fax: +386 (0)4 23 63 461e-mail: [email protected]

AMSTERDAMadria airways, netherlandstel.: +31 20 625 11 22Fax: +32 2 753 23 37

airport ticketing deskamsterdam schiphol airportaviapartnerterminal 1tel.: +31 20 79 52 600Fax: +31 20 79 52 601e-mail: [email protected]

BARCELONAadria airways, General sales agentKompas spainC/ Paris, 162-164 entlo 2a08036 barcelonatel.: + 34 93 246 67 77Fax: +34 93 245 41 88e-mail: [email protected]

BELGRADEadria airways General sales agent oKI aIr InternatIonalairport “nikola tesla”11180 belgrade 59tel/Fax: +381 11 2286457,2286458, 2097457e-mail: [email protected],[email protected]

BRUSSELSadria airwaysbrussels airport – box 41930 zaventemtel.: +32 (0)2 75 32 336Fax: +32 (0)2 75 32 337e-mail: [email protected] airways ticket deskFlightcare row 5airport zaventem / brusselstel.: +32 (0)2 75 32 335

COPENHAGENadria airwaysrepresentative and Informationa CvItan ab tings Gatan 2256 56 Helsingborg, swedentel.: +46 (0)42 28 47 78Fax: +46 (0)42 14 47 78mobil: +46 708 28 47 78e-mail: [email protected]@adria-airways.sevozovnice: [email protected]

adria airways airport ticket deskCopenhagen airportterminal 2, Floor 2, office 2302770 Kastrup, denmarktel. & Fax: +45 (0)32 51 59 59mobil: +46 708 28 47 78e-mail: [email protected]

FRANKFURTadria airwaysFrankfurt airportterminal 1, building 201room 201. 4043/4044P.o.box 039, 60549 Frankfurt am maintel.: +49 (0)69 269 56 720, 269 56 721Fax: +49 (0)69 269 56 730e-mail: [email protected]

adria airways airport ticket deskFrankfurt airport, terminal 1, Hall bsales desk 307P.o.box 039, 60549 Frankfurt am maintel. +49 (0)69 269 56 722

ISTANBULadria airwayse-mail: [email protected]

LONDON LUTON serviceair ticketing officedeparture areatel.: + 44 (0)1582 753377 int.356Fax.: +44 (0)1582 773388

MOSCOWadria airwaysderbenevskaja 4115 114 moscowtel.: +7 495 727 08 85, 727 08 87Fax: +7 495 727 08 88e-mail: [email protected]

adria airwayssheremetyevo airportticket office bohemia2nd floor of terminal Fticketing +7 903 5613645,e-mail: [email protected],fax +7 495 578 8197supervisor on duty +7 916 267 2395,e-mail: [email protected]

MUNICHProsimo, obrnite se na predstavništvov Frankfurtu.Please contact our office in Frankfurt.

PODGORICAadria airways, General sales agentoki air montenegroIvana vujoševića 4681000 Podgoricatel. & Fax: +382 20 201 201, 201 202, 241 154mobil: +382 67 24 11 54e-mail: [email protected], [email protected]

adria airways ticket officePodgorica airportoKI aIr montenegrotel. & Fax: +382 20 653074mobil: +382 67 24 11 54e-mail: [email protected]

PRISTINAadria representative office – town officePal Palucij 3, 38000 Pristinatel.: +381 (0)38 54 34 11tel. & Fax: +381 (0)38 54 32 85e-mail: [email protected] issue at the airporttel.: +381 (0) 38 548 437Fax: +381 (0) 38 548 437mobile: +377 44 501 241

SARAJEVOadria airwaysrepresentative and InformationFerhadija 2371000 sarajevotel.: +387 (0)33 23 21 25, 23 21 26Fax: +387 (0)33 23 36 92e-mail: [email protected]

adria airways airport ticket desksarajevo International airporttel. & Fax: +387 33 464 331

SKOPJEadria airwaysGeneral sales: agent aam dooelulica dame Gruev, Gradski zid, blok 4/81000 skopjetel.: +389 (0)2 31 17 009, 32 29 975Fax: +389 (0)2 31 65 531e-mail: [email protected]

adria airways airport ticket officeskopje airporttel. +389 (0)2 25 50 133

TEL AVIVadria airwaysmIrus servICes ltdel al buIldInG32 ben yehuda street8th Floor, room 822tel aviv 63432tel.: +972 (0)3 52 23 161Fax: +972 (0)3 52 40 895

adria airways ticket deskben Gurion airportlaufer aviation ltd.tel.: +972 (0)3 97 74 300Fax: +972 (0)3 97 12 022

TIRANAadria airways albaniaeuropian trade Centerstreet bajram Curi 19town officetel.: +355 4 227 4666tel. & Fax: +355 4 227 2666mobil off.: +355 6 94076614airporttel. & Fax: +355 4 238 1911mobil in rinas apt.: +355 6 94076611e-mail: [email protected]

VERONA aIrPort valerIo Catullo veronaairport ticketing office departure areatel.: +390 45 8619 006Fax.: +390 45 8095 711e-mail: [email protected]

VIENNAFligt directors lufttransportvermittlung Ges.m.b.Ha-1300 vienna airporttel.: +43 (1) 879 8705Fax: +43 (1) 876 045311e-mail: [email protected]@flightdirectors.at

ZAGREBadria airwaysPraška 910000 zagrebtel.: +385 (0)1 48 10 011, 48 10 016Fax: +385 (0)1 48 10 008e-mail: [email protected]

ZÜRICHadria airwaysloewenstrasse 54/II.8001 zürichtel.: +41 (0)44 212 63 93Fax: +41 (0)44 212 52 66e-mail: [email protected]

adria airways airport ticket officezürich airportterminal b-2-521tel.: +41 (0)43 81 64 437

KlICnI Center: +386 (0)1 36 91 010, 080 13 00e-maIl: [email protected]

Prodaja vozovnic in rezervacije - ticket offices and booking

Poslovalnice / Sales offices:

adrIa aIrwayszGornjI brnIK 130H4210 brnIK - aerodrom

130

Page 131: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012
Page 132: Adria Airways In-Flight Magazine April, May 2012

Emisije CO2: 105–108 g/km. Kombinirana poraba goriva: 4,5–4,7 l/100 km.

www.volkswagen.si

Majhen velikan. Novi Volkswagen up!Novi Volkswagen up! je resnično brez meja. To ne velja samo za njegovo prilagodljivo notranjost, ampak tudi za

njegovo bogato serijsko opremo. Prvi v svojem razredu je serijsko opremljen z mestno funkcijo samodejnega

zaviranja v sili, serijska oprema pa vključuje tudi elektronski stabilizacijski program (ESP), 4 zračne blazine,

klimatsko napravo ter radio s CD in MP3 predvajalnikom. Zaradi posebne konstrukcije boste kljub njegovim

majhnim zunanjim meram imeli v up! enak občutek prostornosti kot v velikih avtomobilih. Odlikuje ga najbolj

prostorna notranjost v njegovem razredu, saj je v njem več kot dovolj prostora za 4 osebe in 251 litrov prtljage.

Ni pa prostora za veliko porabo in visoko ceno – Volkswagen up! boste odpeljali že za 8.280 EUR!

Porsche Slovenija d.o.o., Bravničarjeva 5, 1000 Ljubljana. Slika je simbolna. Več informacij o specifični porabi goriva

in specifičnih emisijah CO2 pri novih osebnih vozilih najdete v priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO2, ki

ga lahko brezplačno dobite na prodajnem mestu in na spletni strani www.volkswagen.si.

SERIJSKA OPREMAMestna funkcija zaviranja v sili, ESP, klimatska naprava, radio s CD/MP3 predvajalnikom, 4 zračne blazine...

VWoglasUp!_230x285_Inflight.indd 1 3/6/12 9:10 AM