~AJ DELA ZVEZA • KAJ DELA ZVEZA· KA

Kako bo letos z gorivom?

Ker je začetek novega leta naj v imenu delovne skupnosti PS ZLOS zaželim vsem bralcem revije srečno novo leto, vsem aktivnim članom pa varno letenje. _

In kaj dela delovna skupnost? Na osnovi sklepov PS ZLOS o izhodiščih plana ter sklepov strokovnih komisij za posamezna področja letalskega športa pripravlja vse potrebno za leto 1982. Vse je namreč samoupravno dogoVorjeno na ravni republike. le strokovne plane bomo na osnovi izho­dišč PS ZLOS od 28 . dec. 1981 uSklajevali na seminarju upravnikov letalskih šol v januarju ter se operativ­no dogovarjali o realizaciji sprejetega programa ZLOS za leto 1982,ki ga bo dokončno oblikovala in sprejela skup­ščina ZLOS v februarju. Takrat bomo tudi volili novo vodstvo zveze.

Že sedaj lahko trdimo, da bo to leto težko tudi za naše organizacije in da se bo treba marsičemu, kar ni nujno in kar ni ekonomsko upraviče-

Naročn!na za XII. letnik KRIL v letu 1982

znaša

200. -dinarjev Vse, ki plačujejo naročnino sami nepo­

sredno na upravo revije na Lepempo~u v Ljubljani, prosimo naj nakažejo denil.r ta­koj, da bodo pravočasno prejel~prvo itevil-~. .

Prav tako pro,simovse klube, naj nemu­doma- sporočijo -<,vse spfemem~~ v .svoji~ seznamih 10 naslovih, da bodo nJihovI člani čimbolj redno prejemali revijo. Lep pozdrav

uprava KRIL

Tekoči račun ZLOS: 50101-678-51077

no odpovedati. Vse sile bo treba združiti in se tudi skrajno stabili­zacijsko obnašati, če hočemo uresni­čiti zastavljen program in zagotoviti sredstva 7.a proiito reprodukcijsko veri­go posameznih panog. Za razširjeno reprodukcijo v tem letu ni prostora. Vsakemu letaleu in padalcu moramo zagotoviti nalet ali število skokov po dogovoru na PS ZLOS. To pa ne bo lahko iz dveh razlogov: problem fi­nančnih sredstev za obveznosti, za anuitete, za socialno varnost zaposle­nih ter za realizacijo strokovnega in športnega programa in problem letal­skega goriva, ki ga za drage devize preko Petrola uvažamo iz Italije. De­vize bodo omejene 19. enoti SISEOT za 50 odst. v odnosu na kvoto iz leta 1981.

Preko 19. enote smo za leto 1982 planirali iz uvoza 250 ton goriva 100 LL, kar znaša 175.000 dolarjev za 8.000 ur motornega naleta. Za prosto reprodukcijo t . j. za revizije in rezer­vne dele pa smo planirali 100.000 dolarjev. Skupaj je to 275.000 dolar­jev, kar ni veliko, vendar je tudi to še vprašljivo, saj že presega 50 odst. lanskoletne ZLOS odobrene devizne kvote. Lažje bo, če bo rafinerija B<?­sanSkI Brod res pričela s proizvodnjo goriva 100 LL. Vzporedno s tem rešujemo to vprašanje tudi preko KVL. O morebitni pozitivni rešitvi vas bomo pismeno obvestili, da boste lahko pravočasno in.neposredno skle­nili pismeno pogodbo za odkup goriva z vojno pošto. V letu 1981 je tQ možnost izkoristil samo Alpski letal­ski center Lesce. Za uvoz goriva bomo zopet združevali sredstva pri ZLOS za odkup deviz in plačilo Petrolu. Uvože­no gorivo bomo delili po sprejetih normativih, ki jih je za leto 1982 sprejelo PS ZLOS 28 . decembra 81.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

naslovna

stran 4

stran 13

stran 16

revija letalcev in ljubiteljev letalstva

LETO XII. JANUAR ~:'82 ST. 1

Težko boste našli jadralca, ki ga takle pogled pod kril~ hitre bele ptice, ne vznemiri bolj, kot vsa druga krila na svetu ... Posnetek Skofjeločana Edvarda Šifrarja z jesenskega jadranja v Lescah objavljamo kot spodbudo za tiste, ki se predramijo iz zimskega spanja šele takrat, ko j im nad glavo drugi že j vljajo obrtne točke! Zdaj je namreč zadnji čas za teorijo, popravila kišt in štanco. -Sicer pa je obseg naše januarske številke, kot običajno, skromen in vrsta dobrih daljših prispevkov, ki čakajo na objavo, se je še podaljšala. Na žalost se z zalogo vesti iz klubov ne moremo pohvaliti. Že skoraj dva meseca nismo dobili niti ene, čeprav ste v pismih po anketi veliko obljubljali. Obeeanje - ludom radovanje! Pa brez zamere in lepo pozdravljeni!

Prvi polet .labe - 1" letalska pošta Anton Videnšek - Bloudkov nagrajenec Zlati -orel Antonu Videnšku Plaketa ZlOS-u-za obrambne uspehe Na nebu Turčije leta 1924 so začela izhajati "Naša Krila" ln memoriam Modelarji ZlOS 3. svetovno prvenstvo modelarjev F-3-B Vestnik

4 8

12 13 13 16 19 20 22 23

Izdaja Zveza letalskih organizacij Slovenije v Ljubljani . Lepi pot 6 • Revija izhaja vsak mesec. razen julija ir avgusta· Gradivo za objavo li KRILIH prispevajo ljubitelji letalstva brezplačno. Denarn9 nagrado prejme samo avtol fotografije. uporabljene, za naslovno stran: 500 din za barvni diapozitiv. 300 din za črnobeli pozitiv. Za točnost vsebinE svojih prispevkov odgovarjajo pisci sami. Vabimo vsakogar. naj sodeluje v reviji s poročili in slikami, ki obravnavale dejavnosti, kot: modelarstvo, jadralstvo. padalstvcQ, motorno letenje, raketarstvo. zmajarstvo in balonarstvo Uredništvo si pridržuje pravico skrajšati. dopolniti ali prilagoditi prispevke glede na prostorske in kakovostne zahteve v reviji· Uredniški odbor: Gustav Ajdič. Mirko Bitenc. Stane Bizilj . Janez Brezar.Jurij Franko. Dominik Gregl Belizar Keršič. Leon Mesarič. Franček Mordej. Marjan Moškon (glavni in odgovorni urednik) . Jože Perhavc . Sreče Petric (tehnični urednik) in Ciril Trček· Naslov uredništva: Marjan Moškon. poštni predal 33. 68001 Novo mesto ' Prispevki za naslednjo številko morajo biti v uredništvu najpozneje do 10. dne tekočega meseca - Rokopisov in sm ne vračamo, razen_barvnih diapozitivov in tujih knjig. če je priložena ovojnica s povratnim naslovom in potrebnim znamkami· Naslov uprave: Zveza letalskih organizacij Slovenije . Lepi pot 6. poštni predal 496. 61001 LJUBLJANA telefon (061) 222-504. tekoči račun pri ZLOS. štev. 50101-678-51077. Spremembo naslova sporočite upravi revij, 1er obvezno napiŠite stari in novi naslOv, upravi revije sporočite tudi, če revije ne prejemate redno· Letna na:ročnim 200 din, cena posamezne števifke 25 dIn· Lektoriranje rokopisov, grafična " priprava in tisk: Dolenjski informativni ir tiskarski center Novo mesto.

MODELARSTVO

Prvi polet "Žabe - 1" Z obiska pri mladih modelaJjih v

kranjski letalsko modelarski šoli. Na hodniku pred učilnico kranjske

letalsko modelarske šole je živahno. Do začetka pouka manjka §e nekaj minut. Mladi modelarji, kakih 20 jih je, nestrpno pričakujejo učitelja Mila­na Omej ca. Pod njegovim vodstvom

V... ni m0g06e dovolj nat11n6no razloiiti 'e z besedami, ...... kaJ Je treba tudi .. 11ati, da postane modelarjem razumljivejfe'

bodo prihodnje dve, tri ure izdelovali in p eizku§ali modele jadralnih letal.

Milan Omejc je inltruktor letal­skega modelarstva. V kranjski letalsko modelarski šoli poučuje že 19 let. Povabil nas je v učilnico in tako smo vse sobotno dopoldne lahko opazovali mode1arje pri delu, ob tem pa zvedeli marsikaj zanimivega o Ioli.

Takoj , ko so se odprla vrata uCilpi­ce, je zavladalo v prostoru pravo delovno Vidutje. Vsak ve, kaj mora napraviti. Učenci c)d.pirajO omare in predale, v katerih Jeshrllhjeno orodje in gradiVO za aestavlJanje modelOv. V~ poteka izredno hitro in kmalu 10 na vrsti prva opravila. Na mizo je treba pritrditi prJme!, pripraviti orod­je, lepUa, lake.bučike in čopiče ter poiskati desko, na kateri ~ pritljen delrio sestavljen model. Iri It so tu prva vpralanja in tef.ave. RObi te zlomU letvico in ",11 dobiti: ao~. SlavkO Je napačnO pritrdil kaWljl!ek za pripetje viJinskega stabilizatoJja Da trup modela. Mat~ je začel v naP,J&ti smeri izrezovati rebra iz plolče, filmi-

MODELARSTVO

jan pa ne najde papirja za prekrit je krila . Filip bi rad dobil načrt za nov model, ker je prejšnjega že do­končal. Sto in sto težav se zvrsti v treh urah pred mladimi modelaIji. Nekatere rešijo sami, pri drugih pa je še kako dobrodošla učiteljeva pomoč.

In kaj naj reče učitelj desetletnemu Alešu, ki prisopiha v šolo z enourno zamudo. Zaspal je, ker je prejšnji večer do enajste ure bral knjigo . Na­smešek na učiteljevem obrazu in boža--: joča roka v hipu razblinita zaskrblje­nost, ki je vso pot od doma do šole pest ila mladega zaspanca.

Fantje so se zatopili v svoje delo in tako smo učitelju Omejcu lahko za­stavili nekaj vprašanj.

Povejte, koliko časa že deluje letal­sko modelarska §Ola v Kranju?

ŠOla je bila u~tanovljena leia 1962. Z denaIjem , ki smo ga takrat dobili od zveznih organov smo opremili učilni­co, tekoče delo pa sedaj financira temeljna izobraževalna skupnost v Kranju. Del sredstev dobimo tudi z vpisnino .

Koliko učencev pa obiskuje §olo? Letos je vpisanih okoli 50 učencev

iz kranjskih šol. Razdeljeni so v več skupin. Najmlajši modelarji hodijo v 3. in 4. razred osnovne šole, nekateri starejši učenci pa že obiskujejo poklic-

rce'L4 5

ne šole . Letalsko modelarstvo je za učence izvenšolska dejavnost.

Kakšen je učni program? ŠOla traja tri leta. V prvem letu se

učenec nauči uporabljati orodje ter brati in risati načrte. Izdela tudi dva enostavna jadralna modela . Naslednje leto se loti zahtevnejših tekmovalnih modelov in se . udeležuje tekmovanj . l'retje leto se marsikateri že usmeri na gradnjo motornih, radijsko vodenih modelov in gumenjakov. Skupaj izdela v treh letih šest do osem modelov, ob delu pa spoznava zgodovino letalstva, lastnosti gradiv ter osnove. aerodinami­ke in meteorologije.

'. ln kje lahko kasneje nadaljuje z

modelarjenjem? Najvztrajnejši se lahko vpišejo v

kranjski Aero klub. Tam se ukvarjajo z zahtevnejširni modeli. Delovne na­vade , ki si jih pridobijo ob modelar­jenju , jim lahko koristijO pri kasnejši izbiri poklica. Povem lahko, da so tudi nekateri piloti naših potniških in vo­jaških letal začeli svojo letalsko pot prav pri nas.

Kaj menite o prihodnoSti vale §Ole?

V zadnjem času se osnovna šola na Planini srečuje s težavami zaradi po­manjkanja učilnic, zato se bojim, da

Damijan je natančen pri delu - njegova Žaba-1 je odlično presta la prvi polet

t:e'L,4 6

Pri zahtevnejših delih je dobrodošla učiteljeva pomoč

MODELARSTVO

bi morali našo učilnico preseliti dru­gam ali celo ustaviti delo v letalsko modelarski šoli. Upam, da do naj­hujše~ ne bo prišlo.

Sicer pa nas neprestane podražitve prav tako spravljajo v težak položaj. Dotacija temeljne izobraževalne skup­nosti in vpisnina komaj še zadoščata za normalno delo. Radi bi kupili nove stroje za obdelavo lesa in kovin," pa aparature za radijsko vodenje mo­delov, vendar za vse to nikoli ni dovolj sredstev . .Tudi izbira gradiv za sestav­ljanje modelov je pri nas dokaj pičla. Modelarji so prisiljeni po'gostokrat potovati v tujino po zahtevnejše dele za svoje izdelke. Kot vidite pa nam volje do dell!. kljub temu ne zmanjka.

pouk s.e je približal koncu. Fantje so pospravili orodje in zapustili učilni­co. Odšli so na travnik pred šolo. Tu so preizkusili svoje izdelke. Posebno zadovoljna sta bila Aleš in Damijan. Njuni žabi sta odlično prestali prvi ~let. Drugič bosta začela izdelovati "ŽABO - 2". Renato pa bo svojo ,,EVO" preizkusil šele popoldne. Iz­deloval jo je skoraj 5 mesecev. To je že njegov šesti model. Travnik pred šolo je premajhen zanjo . V zrak bo poletela na Zlatem polju. Tam bo še ne~aj njegovih prijateljev modelarjev.

Zelimo mu, da bi bil njen let miren in pristanek brez napak_e. '

BOZO MALOVRH

Lepljenje in lakiranje papirja zahtevata veliko mero potrpežljivosti. Damjanova sestra Nuša radovedno preizkuša, kako hitro se lak suši (Vse fotografije B. Malovrh)

MODELARSTVO

Od zgoraj navzdol: Odločitev za izde­lavo zahtevnejšega modela ni lahka, treba se je posveto­vati s starejšimi -Renatova EVA je prava mojstrovina, kar 5 mesecev jo je gradil - Učilnica letalsko modelar­ske šole je vsako­krat polno zasede­na. Skupaj delajo začetniki in tisti, ki so v modelarje­nju že pravi

mojstri - Prvi pre­izkus modela na­vadno opravi uči­telj Milan Omejc

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI Odgovor na anketo

Želje so eno, možnosti pa drugo! To je odgovor vsem tistim, ki so v anketi napisali o formatu revije, gmot­nem položaju letalcev, razmerju pri­spevkov, itd. Glede formata revije, je že odgovoril urednik. Glede ostalih vprašanj pa bom skušal jaz na kratko osvetliti nekatere probleme, ki jih obravnavamo na vseh sestankih ured­niškega odbora. Najprej o materi­alnem položaju revije. Revija je zasno­vana amatersko, plačamo pa samo papir, tisk, adremo, kuverte in mali honorar glavnemu in tehničnemu uredniku. Prispevkov ne honoriramo. Kljub temu bodo stroški revije za leto 1981 znašali približno 900.000 din.

Iz naročnine bomo prejeli 400.000 din, družbena pomoč od TKS Sloveni­je za leto 1981 znaša 60.000 din, razliko 440.000 din pa bo treba najti drugod. Že večkrat smo apelirali na članice ZLOS in člane naših društev, naj bi aktivno ' sodelovali pri iskanju reklamnih oglasov za revijo, toda ta akcija nam do danes še ni uspela. Za kto 1981 smo samo na zvezi zbrali za 33.000 din reklamnih oglasov, za 147.000 din pa so revijo Krila pogod­beno sofinancirala OZD. To pa je tudi vse. Ce to seštejemo ugotovimo, da bo deficit revije za leto 1981 znašal 260.000 din. Pokriti ga bo moralo PS ZLOS iz svojega proračuna. Pri tem se .nehote zastavi sledeče vprašanje: či­

gava je torej revija? Ali od DS pri PS ZLOS in nekaterih entuziastov iz uredniškega odbora ali pa od celot­nega članstva ZLOS? Ce bi vsi člani in članice ZLOS storile toliko za revijo kot DS pri PS ZLOS, bi revija ne imela izgube ampak dobiček. Ta­krat pa bi uredniški odbor lahko bolj smelo upošteval vse želje in pripombe bralcev revije.

O pripombah na vsebino in raz­merje posameznih tematik v posamez­ni številki revije pa sledeče: tudi uredniški odbor ima podobno mišljen­je, toda to ni problem uredniškega odbora, ampak problem članov in članic ZLOS, ki po dogovorih in obljubah ne dostavljajo prispevkov. Z več osebne odgovornosti članov in članic ZLOS do te skupne letalske

revije pa bo tudi ta problem odstran­jen z dnevnega reda.

Pričakujem, da se bo ta odnos v letu 1982 spremenil.

Sekretar PS ZLOS MIRKO BITENC

Slabe naslovnice Mislim, da je preveč sestavkov iz

poslovne in potniške aviacije. Več naj bi jih bilo iz klubov in naše športne dejavnosti. Zelo slabo so opremljene, razen redkih izjem, naslovne strani re­vije. Ali je mogoče, da bi izšla številka v tistem mesecu, kot je napisano, ne pa skoraj cel mesec pozneje, ker neka­tere teme potem že zastari jo. Želim vam še veliko uspeha pri nadaljnjem delu!

BRANKO HRAST Ljubljana - Šentvid

Z našimi naslovnicami tudi sami nismo zadovoljni, in čeprav se krušni oče naše revije, sekretar Mirko, vedno priduša, da bo našel denar celo za barvne ovitke - še črnobelih slik ne dobimo vedno takih, kot se spodobi. Še vedno velja obljuba, da bomo vsa­ko uporabno fotografijo za naslovnico nagradili s 300. - dinarji, vsak upo­raben barvni diapozitiv za naslovnico pa s 500.- dinarji! Ne domišljamo si, da je to kakšen "bajen honorar" -avtorju želimo vsaj delno povrniti gmotne stroške. Kot veste, mora biti motiv za naslovno sliko pokončen in seveda letalsko zanimiv, črnobela slika naj bo velika vsaj 18 x 24 cm, barvni diapozitiv pa 6 x 6 cm. Na žalost nam pošljete takih posnetkov na leto manj kot je prstov na eni roki . . .

Veni naslednjih številk bomo obja­vili napotke za snemanje letal v zraku - iz zraka. To namreč že fotografsko ni tako enostavna stvar, pa še nevarna zna biti! Do zda; še nismo dobili do­mačega tovrstnega posnetka, na kate­rem bi bilo, denimo, brez težav mogoče prepoznati pilota v jadralnem letalu!

Povedati moramo, da je primerno sliko za revijo takorekoč nemogoče dobiti celo od poklicnih ustanov in organizacij, ki se v Jugoslaviji bavijo z

8JA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

"Kar dobra" na­slovnica angleške revije od januarja 1969

letalstvom, pa naj bodo to potniška letalska podjetja, letališča, podjetja s kmetijskim letalstvom, poklicne pilot­ske šole ali pa vojaško letalstvo. Celo na zagrebškem velesejmu nas niso pustili fotografirati - niti tujih letal ne!

Poglejmo samo majhen primer: naša domača reakcijska letala iz Mostarja smo z dostojno naslovnico uspeli prvič predstaviti poleti 1978 -angleška revija je dobila mnogo boljše posnetke in natančne ter izčrpne po-datke že 10 ( !) let pred nami. ..

Urednik

Prvi dve strani (od šestih!). na katerih sta bila v isti številki te revije temeljito predstavljena naša ptiča Jastreb in Galeb

o grafični obliki Revija KRILA je nujno potrebna

slovenskim letalcem in ljubiteljem le­talstva. Zdi pa se mi, da bi bil marsika­teri članek lahko objavljen tudi v kak­šni drugi reviji zaradi večje populariza­cije med ostalimi ljudmi. Nekaj izvo­dov bi bilo lahko v prosti prodaji in prepričan sem, da bi jih prodali. Kot očitek pa tole: grafična oblika ni v redu. Sem zaposlen v tcp Delo kot meter revij in se vsaj malo spoznam na to. Lepo vas prosim, da vsaj ne mešate venem in istem članku pa tudi v celi reviji dveh ali več različnih vrst črk, ki čisto nič ne gredo skupaj. Odločite se za en tip črk in tega držite skozi celo revijo. Spreminjajte samo debelino in velikost črk, ne pa, da so naslov, uvod in vprašanja iz enega tipa črk, odgovo­ri in ostali tekst pa iz povsem drugega. Toliko za enkrat. Tovariški pozdrav,

BOŠTJAN VOVK Ljubljana

Uporabi črk istega reza v vsej reviji bi znal kak drug mojster očitati dolgo­časnost, morda celo staromodnost? Poglejte v gozd: bukve, jelke, bresti, gabri in borovci se družijo v najna­ravnejši ubranosti, ki nam vedri duha in nas privlači! Kako pust je v primer­javi z njimi še tako skrbno poravnan in očiščen smrekov nasad! Ortodoksni tipografiji, ki nas po soldaško strogo vodi od ene do druge sive vrste, od enega do drugega sivega s tolpca, smo skušali vsaj na ta način malce ubežati. V tem smislu si bomo še vnaprej priza­devali izboljšati videz KRIL in vsak nasvet nam bo dobrodošel.

(Oglejte si samo reprodukcijo dveh strani iz FLYINC REVIEW, v kateri so sicer vsa daljša besedila postavljena v Baskervillu z vmesnimi naslovčki iz ozke krepke Helvetice, pa boste verjeli, da se tudi starokopitni Angleži ne drže več tistih pravi/!)

Tehnični urednik

Pritisnite na strokovne komisijel

Na spremembo - na 6 številk na leto, bi lahko pristal predvsem, če bi spremenili format in kvaliteto papirja in lahko tudi ohranili 32 strani ob-

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI

""")

\ ,~

~U

\...'--\.~J) J') ,~ , J

sega. V sedanji obliki pa je bolje, če ostane pri 10 številkah. Glede prispev­kov: več strokovnih sestavkov, s kate­rimi bi širili obseg znanja vsem upo­rabnikom zračnega prostora, pred­vsem o najnovejšših dosežkih na vseh področjih, ker tovrstne literature pri nas ni. Za to bi lahko zadolžili stro­kovne komisije pri PS ZLOS in nanje tudi malo pritisnili.

JURIJ FRANKO Škofja Loka

Boljše je 10 številk Pri reviji KRILA me moti njen ča­

sovni zaostanek za dogajanjem. Zato sem tudi mnenja, da je bolje 10 številk letno, te pa s tekočo problematiko. Eno številko letno bi na primer lahko posvetili samo eni letalski šoli, ki bi jo podrobneje predstavili. Prispevek naj bi sestavili člani te letalske šole, kot so to naredili npr. v AK Ptuj. Tovariš­ki pozdrav!

SONJA VRŠIC Vitomarci

Več o bogati preteklosti našega letalstva

Revija KRILA je priljubljen časo­pis, čtivo pa je treba vsaj občasno pri­lagoditi tudi tistim, ki vsestransko de­lajo pri krepitvi in razvoju letalstva. Zanima nas tudi kaj se dogaja v letal­ski dejavnosti v Jugoslaviji in drugod po svetu. Naša letalska organizacija ima bogato preteklost tako pri osvaja­nju tehnike kot športnih rezultatov, da ne omenjam nekaj naših uspelih konstrukcij, kot so Jadran, Triglav, Udarnik, KB - 6, Libis itd., delo naših strokovnjakov amaterjev. Tudi kak dogodek iz NOB bi bil dobrodošel

Primjedba ...

ALOJZ GANZA Ptuj

Vaš sam dugogodišnji čitalac i imao bih primjedbu možda samo na dobi­vanje časopisa, kOJi ponekad kasni mjesec, dva . ..

STJEPAN PRIPni-JAŠ Zagreb

Tipi letal so mladini tabu Na prvi strani revije je mali indeks

važnejših prispevkov ilustriran s štiri­mi fotosi, ki se ponavljajo. Ker rel'ija nima toliko strani, se mi zdi dovolj naslov prispevka in stran. Omenjene štiri slike pa bi prenesli na zgornji pas zadnje strani ovitka, kjer bi objavljali makete vseh vrst letal s kratkimi opisi tipa in nemena, po možnosti v barvah. To bi hkrati propagiral o letalstvo in aktiviralo možnost zbiranja kolekcij. Mladina pozna vse tipe avtomobilov, motorjev, smučk, jadrnic itd. itd. ... tipi letal pa so jim tabu. Poleg tega se mi zdi zadnja stran ovitka zapostavlje­na, lahko pa bi postala izredno simpa­tična.

PAVLE ZAMAR - ZAPPA Piran

Radioamaterji, pozor! Bilo bi dobro, če bi v KRILIH obj­

avili tudi pričetke različnih tečajev v zvezi z letalstvom, saj je nedvomno mnogo naročnikov, ki bi radi postali piloti, jadraici ipd. Morda bi bilo tudi zanimivo napisati kakšen članek o vzpostavljanju radioamaterskih zvez iz letal, kar bi me kot verjetno ne edine­ga radioamaterja med piloti zelo zani­malo. Lep pozdrav

IVaNEMANIC Ljubljana

Cesa je preveč, česa primanjkuje ...

Preveč je prispevkov iz naše zgodo­vine, tako da je včasih videti, kot da drugih primanjkuje. V večini ob­ravnavajo dogodke, ki so bili, treba pa bi bilo več analiz, razprav in predlo­gov za našo dejavnost v neposredni prihodnosti: katera letala, jadralna le­tala, padala ipd. je pametno kupiti in zakaj, kako priti do boljših športnih rezultatov za manj denarja, kako in zakaj tako vzgajati nove kadre, tekmo­valce, kako delamo mi kako pa drugi in zakaj, povezava znanost (fakulteta) in šport, tekmovanja, tehnika, kaj po­meni telesna pripravljenost pri padal-

mA o LETALSKA POŠTA o PAR AVION o AIR 11AIL o VIA AEI cu, modelarju, jadralcu. .. Lep po­zdrav

AK CELJE Celje

Potrebno je večji broj tekstova za teoretsko usavršavanje u svim oblasti­ma sportskog vazduhoplovstva (pre­vodjenje interesantnih tema iz stranih časopisa).

MILELEKIC Novi Sad

Več kritičnih člankovf Pogrešamo kritične članke (imamo

svetovnega modelarskega prvaka - ni­mamo pa slovenske knjige za modelar­je), kako reševati težave, kaj je nareje­nega do sedaj, redno izhajanje. Kom­pliment za vaš trud!

IVAN SMOLCNIK Slovenjgradec

Barvni poster Drugih pripomb nimam, edino če

bi vsaj enkrat ali dvakrat na leto izdali v KRILIH barvni poster iz športnega letalstva ali kakšen koledar ob Novem letu, kar bi bralci lakto doplača li pri naročnini.

FELIKS MESARIC Murska Sobota

Sem za višjo naročnino Menim, da bi bila naročnina lahko

nekoliko višja, s tem, da bi se tudi vse­bina nekoliko obogatila. Še več delaj­te na razširitvi revije med mladino.

BRANKOPOLIMAC Crnomelj

Želeo bih biti dopisnik Želeo bih biti dopisnik vašeg lista i

mogao bih vam slati vesti iz naše orga­nizacije. Još jednom bi trebalo raz­motriti mogucnost izlaženja KRILA na srpshohrvatskom jeziku (ili bar je­dnog dela). Smatram, da bi u tom slu­čaju KRILA imala veCi broj pretplat­nika a samim tim i više uticala na po­pularisanje vazduhoplovstva.

BRANKO TEODOROVIC Valjevo

Redno izhajanjef Ce nam bo zagotovljeno, da bi revi­

ja vsaj redno izhajala, bo za vse sloven­ske letalce precej narejenega. Upam, da bo uredništvo imelo na voljo vedno več prispevkov od vse povsod, kakor tudi zagotovljen denar za uspešno de­lo revije. Želim vsam mnogo uspehov!

ANDREJBRATOŽ Postojna

DOBRE ZELJE

Svim članovima redakcije časopisa KRILA i svim članovima Zveze letal­skih organizacij Slovenije puno sreee, uspeha i veselja unovoj 1982. godini želi vaš čitaoc

MIODRAG ŽIKIC Branka Radičevica 2/2

19350 Knjaževac

Redakciji in reviji KRILA želim še več uspehov v novem 1982. letu.

ARPAD ŠALAMON Titovo Velenje

PONUDBA & POVPRAŠEVANJE

V tej rubriki brezplačno objavljamo oglase, ki niso daljši od 30 besed in naslova, ter sodijo po vsebini v letal­sko in modelarsko področje. Oglase pošiljajte na naslov: Matjan Mo§{on, p. p. 33,68001 NOVO MESTO.

* * * ZMAJA tip CONCORD prodam. Lahek za upravljanje , z njim dosežen najdaljši let 5 ur 26 minut! Izdelujem tudi pasove za letenje . Tone Svoljšak, Stara cesta Il, 64220 Škofja Loka, tel. (064) 61 - 716

* * * TRAŽIMO SKICE za izradu zmaja, sa odredjenim dimenzijama, težinama i specifikacij om materij ala , pa i šire objašnjenje ukoliko je to mogucno. Dušan Bojkovic, Podvrganjska 17, 26300 Vršac.

* * * KUPIM revijo KRILA letnike 1956, 1957 in 1958. Feliks Petric, Šegova 16 , 68000 Novo mesto .

"E!ri4 12 ODLIČJA

Anton Videnšek -Bloudkov nagrajenec

Lani pred Dnevom republike so v kulturnem domu v Novi Gorici podeli­li najvišja družbena priznanja za teles­nokutlurne dosežke v SR Sloveniji za leto 1981. Med sedmimi dobitniki Bloudkove nagrade je tudi naš mode­lar, svetovni prvak Anton Videnšek iz Ljubljane. Bludkove plakete pa je pre­jelo 6 organizacij in 24 posameznikov. Priznanja je dobitnikom podelil Miha Ravnik, predsednik skupščine Teles­nokutlurne skupnosti Slovenije.

Ob 22-letnici smrti zaslužnega pionirja slovenskega športa in tudi letalstva, inž. Stanka Bloudka je

počastila njegov spomin delegacija telesnokulturnih delavcev in položila venec na njegov grob na Žalah. V delegaciji je bil tudi Tone Videnšek.

Po razglasitvi dobitnikov Bloudko­vih priznanj so se udeleženci priredit­ve zbrali na tradicionalnem sprejemu v prostorih hotela Park v Novi Gorici.

Ponovimo še enkrat obrazložitev zakaj je žirija TKS podelila našemu modelarj u Bloudkovo nagrado :

Anton Videnšek je letos osvojil na­slov svetovnega prvaka v kategoriji jadralnih prostoletečih modelov (F - 1- A) na svetovnem prvenstvu v Burgusu v Španiji. To je bil njegov deseti nastop za jugoslovansko repre­zentanco. Doslej je tekmoval na štirih svetovnih in štirih evropskih prven­stvih ter na dveh balkanskill. Dvakrat je osvojil naslov balkanskega ter tri­krat evropskega ekipnega prvaka z visokim posameznim plasmajem. Za njegove športne uspehe so mu že leta 1976 podelili naslov zaslužnega šport­nika Jugoslavije.

Čestitkam tovarišu Tonetu za viso­ko športno priznanje se iskreno pri­družuje tudi naša z željo , da bi bil tudi v bodoče tako marljiv in uspešen.

M. M.

Plaketa ZlOS-u za obrambne uspehe

Zveza rezervnih vojaških starešin SR Slovenije je 21. decembra lani v stekleni dvorani Izvršnega sveta skup­ščine SR Slovenije podelila Zvezi le­talskih organizacij Slovenije Plaketo Zveze rezervnih vojaških starešin Jugoslavije.

Plaketo smo prejeli ob 40. obletnici Osvobodilne fronte slovenskega naro­da ter vstaje jugoslovanskih narodov in narodnosti za zasluge pri vsebinski in organizacijski rasti Zveze rezervnih

vojaških starešin. V obrazložitvi je tudi rečeno, da so naše dejavnosti po­membna prvina v sistemu splošne ljud­ske obrambe in družbene samozaščite , zlasti pa smo uspešno sodelovali s čla­ni in organizacijami Zveze rezervnih vojaških starešin.

Priznanje ZRVS nam bo nedvomno velika spodbuda za še boljše sodelova­nje z njenimi dejavniki in uspešnejše izpolnjevanje nalog s področja obrambe in zaščite.

NAJUSPEŠNEJŠI 1981 lCE!rL.4 13

Zlati orel Antonu Videnšku

Decembra 1981 je I ,etalska zveza Jugosla vije v Beograd urazglasila najbolj še športnike v vseh letalskih panogah. Zlati orel , najvišje jugoslovansko letalsko športno odličje , je za leto 1981 pripadlo Antonu Videnšku , modelarju iz AK Ljubljana in svetovnemu prvaku v kategoriji FlA.

Tone Videnšek na .. bojnem polju" (Foto: Srečo Petric)

Za osvojeno zlato medaljo v katego­riji jadralnih modelov _na svetovnem prvenstvu v Burgosu v Spaniji je pred­sedstvo konference LZJ na Il. seji 16. novembra 1981 v Beogradu sklenilo, da proglasi Antona Videnška za naj­uspešnejšega športnika v Letalski zvezi Jugoslavije v letu 1981. Njegove druge pomembne uvrstitve do zdaj so:

- član reprezentance, ki je v ekip­nem tekmovanju osvojila zlate me­dalje na evropskih prvenstvih 1974, 1976 in 1980,

- naslov balkanskega prvaka je osvojil leta 1975 in 1979 ,

- na svetovnem prvenstvu 1975 je osvojil 6 . mesto z maksimalnim števi­lom točk.

Letalska zveza Slovenije, od nje pa tudi naše uredništvo, je dobila sezna­me najboljših športnikov tako, kot so jih sprejele komisije LZJ. Po panogah so objave rezultatov različne, nekje s številom točk , nekje opisno - zato objavljamo iz vsake panoge imena prvih petih in izid uvrstitve. '. V LZJ so začeli postopek za nove načine ocenjevanja, ki naj bi začeli veljati v letu 1982. Uvrstitve v posa­meznih panogah naj bi bile potem pri­merljive, morda s točkami , dosti lažje pa bi bilo tudi izbirati najboljšega med nj imi.

Najuspešnejši športniki modelarji v letu 1981 LETALSKO MODELARSTVO

l.Anton Videnšek , inženir tehnolo­gije dela. Za reprezentanco SFRJ je do zdaj nastopil desetkrat. Njegov naj­večji uspeh je zlata medalja na svetov­nem prvenstvu.

2. Ivica Kajič, član AK Vareš , do

zdaj je nastopil za reprezentanco tri­krat. Uspehi :

- na evropskem prvenstvu je med posamezniki osvojil 5. mesto , z novim državnim rekordom 264 ,7 km/h, v ekipnem tekmovanju pa srebrno medaljo v kategoriji F2A,

- srebrna medalja med posamez­niki in zlata medalja v ekipnem tek-

ICE!fLIJ14

movanju na 4 . letalski balkaniadi, - zlata medalja na 22. državnem

prvenstvu v kategoriji F2A.

3. Oton Velunšek član AK Ptuj, do zdaj je nastopil za reprezentanco 22-krat . Uspehi :

- zlata medalja med posamezniki in v ekipnem tekmovanju na 4. letal­ski balkaniadi,

- srebrna medalja v ekipnem tek­movanju na evropskem prvenstvu v kategoriji F2A,

- zlata medalja na 3. Kurentovem pokalu v kategoriji F2A.

4. Marijan Ivanček, AK Trešnjevka Zagreb, do zdaj nastopil za reprezen­tanco l2-krat. Uspehi:

- srebrna medalja v ekipnem tek­movanju naevropskem prvenstvu v ka­tegoriji F2A,

- zlata medalja v ekipnem tekmo­vanju v kategoriji F2A na 4 . letalski balkaniadi,

- zlata medalja na 22 . državnem prvenstvu v kategoriji F2B.

5. Martin Klančišar, član modelar­skega kluba EMO Celje, prvič je nasto­pil za reprezentanco na 4. letalski bal­kaniadi . Uspehi:

- zlata medalja med posamezniki in v ekipnem tekmovanju v kategoriji F3B na 4. letalski balkaniadi ,

- prva mesta na 9 . Pomurskem po­kalu in Lenarškem pokalu v kategoriji F3B.

RAKETNO MODELARSTVO

1. Slobodan Stalll{Ovic član mode­larskega kluba "B. Mišic - Kamenko " ,

prvič je nastopil za reprezentanco na 4. letalski balkaniadi. Uspehi:

- srebrna medalja med posamezni­ki na 4 . letalski balkaniadi v kategoriji S4D,

- bronasti medalji na 17. državnem prvenstvu v kategorijiah S4D in IS6B,

- prvi mesti na Kupu Dneva ~ado­sti v kategorijah S5C in S6B,

- postavil je tri državne rekorde v kategorijah S4F, S6B in S6C od kate­rih je eden boljši od veljavnega svetov­nega rekorda.

2. Janko Mandelc, član modelarske­ga kluba Sevnica . Uspehi :

- zlati medalji v kategoriji S6B na 17. državnem prvenstvu in 3. memo­rialu "Miroslav Jambriško",

- bronasti medalji v ekipnem tek­movanju v kategorijah S4D in S4B na 4. letalski balkaniadi.

3, Zoran Jovanovic, član kluba "Feniks" iz Skopja. Uspehi :

- zlata in srebrna medalja na 17. državnem prvenstvu v kategorijah S5C in S7 ,

- bronasta medalja na 3. memo­rialu "Miroslav Jambriško" v katego­riji S5C.

4. Zvonko Hibik, AK Osijek. Uspe­hi:

- srebrna medalja na 17. državnem prvenstvu v kategoriji S7 ,

- srebrna in bronasta medalja na Kupu Dneva mladosti v kategorijah S5C in S7.

5 . Radoje Mosurovic , AK Kovin . Uspehi:

- l. mesto na evropskem kriteriju v ČSSR v kategoriji S3AI,

- državni rekord v kategoriji S6C.

Najuspešnejši športniki jadraici v letu 1981

1. Miodrag Gatolin ., AK Novi Sad. Uspehi (77 točk):

- 6. mesto na 4. let. balkaniadi (30 točk),

- 4 . mesto na državnem prvenstvu (27 točk),

- 1. mesto na pokrajinskem prven­stvu (20 točk).

2. Vojko Starovič, AK Celje. Uspe-

hi (76 točk) :

- 3. mesto na 4. let. balkaniadi (36 točk) ,

- 3. mesto na državnem prvenstvu (28 točk),

- 6 . mesto na republiškem prven­stvu (12 točk).

3. Ivan Filko, AK Novi Sad. Uspeh (61 točk):

NAJUSPEŠNEJši 1981 rce'L415

1.

,

3.

4.

5.

1. 2. 3. 4. 5.

- 4 . mesto na prvenstvu LR Madžarske (34 točk),

- 2. mesto na pokrajinskem prven­stvu (l9 točk) ,

- 10. mesto na državnem prvenstvu (8 točk) .

4. Djordje Stepanov AK Novi Sad. Uspehi (52 točk):

- 6 mesto na prvenstvu LR

Madžarske (30 točk) , - 6. mesto na državnem prvenstvu

(22 točk) . 5. Igor Kolarič, AK Ptuj . Uspehi

(46 točk): - l . mesto na državnem prvenstvu

(30 točk) , + - 5. mesto na republi em prven­

stvu (l6 točk) .

Najuspešnejši športniki padalci v letu 1981 Seniorji: točk 1. Dušan Intihar, ALe 1545 2. Janez Šafarič, ALe 1415 3. Roman Božič , ALe 916 4 .-5. Iztok Jug, ALe 910 4. - 5. Ljubiša Naurnovic , Paracin 910

Seniorke: l. Slavica Lučic , Vrbas 1530 2. Ljiljana Miloševic , N. Sad 1493

3. Svetlana Simic, Paracin 4 . Ana Jurica, N. Sad 5. Radmila Dimic , Sarajevo

Mladinci: 1. Roman Božič, ALe 2. Iztok Jug, ALe 3. Dušan Frank, ALe 4 . Benjamin Šmid , ALe 5. Slavko Klajic , N. Sad

1185 805 565

1200 990 730 545 415

Najuspešnejši motorni športniki v letu 1981

Trifunovie Sve to Zagreb Ban Mijo Osijek Ča va r Ivo Banja Luka Delie Nijaz Borovo Verba n čič Oto Maribor

Številke nad kolonami s točkami pomenijo naslednja tekmovanja:

l . jug. aerorally 2. rep. prvenstvo 3. Partizanski piloti

1 2 3 4 577.50 320.16

556 .80 369.08 336.88

478.98 373 AO 41 9.68

597.00 230.08 424.56

503.70 404 .64

Da je bil Trifunovic res najboljši motorni pilot v letu 1981, potrjujejo

Trifunovic Svetom ir Škrlec Matija Stevanovic Miladin Jeršan Zmago

Zagreb Ljubljana Smederevo Ljubljana Ljubljana

drž. prv. 396,84 339,54 239,28 461,22

Slana Jože 98 ,58

4 . Fizir pokal 5. Edvard Rusjan 6. Zagrebški piloti 7 . Branko Ivanuš 8. IV. balkaniada

6 7 8 skupaj 410.40 35 1.90 1659.96

351.90 16 14 .66

281 .88 1553.94

28 1.88 1533 .52

481 .12 1390.46

tudi njegove uvrstitve v akrobatskem letenju:

rep. prv. 483,18

369,88

IV. balk. 520,56 453,60

354,84

Skupaj 1.400,58

793,14 609,16 461,22 453,22

Pogled na letalski center, nad kate­rim se je odvijala IV. letalska balka­niada za jadralce (zgoraj), in na tek-movalce med briefingom (spo-daj)

Četrta letalska balkaniada v jadralnem letenju je bila od 17. do 26 . sepL 1981 v lnoeniju, turškem centru za jadralno letenje. Po S-dnevnih pri­pravah v Novem Sadu, od katerih smo leteli tri dni (en dan je pobral dež, en dan pa naša vrla administracija), je 14. septembra krenila na pot ekipa v sestavi : vodja ekip Radovan Korda, trener Miodrag Bugarčič , tekmovalca Vojka Starovič in Miodrag Gatolin ter pomočnika Boris Blažič in Ivan Filko, ki je bil obenem tudi rezerva. Od opreme smo imeli avtomobil Fiat 125 P, last AK Celje, Volvo last AK N.

Sad, jadralno letalo Cirrus 75 s tran­sportnim vozom last AK Celje , jad­ralno letalo DG - lOl last Elana in prikolico last Silva Orožima.

Dotrajan Volvo nas je seveda pustil na cedilu že v Sofiji, kjer so nam ob nezgodi tudi mimogrede ukradli re­zervno kolo in komplet orodja. Avto­mobila v Sofiji ni bilo mogoče popra­viti, niti najeti drugega vozila. Ker nam tudi jugoslovanska ambasada ni bila pripravljena nuditi nobene pomoči , smo se odločili , da gremo naprej samo z enim vozilom. S skraj­nimi napori smo z našim Fiatom 125 P, ki je bil dan in noč na poti v etapah Sofija - Jederne - Istanbul - Inoeni, po treh dneh vožnje in po neuspelem oboroženem ropu prispeli na cilj z enim transportom ob enih ponoči , z drugim pa ob dvanajstih zadnji dan pred pričetkom tekmovanja . Kljub temu smo ta dan še uspeli izvesti dva poleta za trening.

Ta uvod je bil potreben za razu­mevanje, kaj že pri sami poti pomeni amaterski pristop k organizaciji ude­ležbe državne ekipe na nekem tek­movanju. Udeležbo obeh tekmovalcev smo dejansko omogočili člani ekipe sami z velikim trudom in odrekanjem, med drugim tudi športnim dnevnicam, da smo uspeli najti še eno vozilo in

BALKANlADA

6000

Značilen barogram za vreme na plano­ti, kjer se je odvija­lo tekmova nje

6000

, -t-

. ~

~,~c c.:i ~- ,

-\--:\1;:::\ =~_

omogočiti to pot, ki smo jo duhovito poimenovali selitev v Turčijo.

Toda samo visoka zavest, volja in velika želja na tekmovanju ne more prinesti uspeha, saj ne more nado­mestiti pomanjkljivih priprav, za sta­ranih sredstev in ne nazadnje, fizične utrujenosti tekmovalcev.

Namen teh vrstic ni opravičevati rezultata, ki navsezadnje sploh ni slab, temveč povedati , da se državne repre­zentance držav na Balkanu, ki nikoli niso veliko pomenile v tem športu, neprimerno temeljiteje in resno pri­pravljajo za mednarodna tekmovanja.

Romuni, ki so bili prvi, in Bolgari kot drugi , so na to tekmovanje, ki je za razliko od drugih ekipno tek­movanje, poslali polnoštevilne ekipe s po dvema tekmovalcema v standardni klasi, odprti klasi in konkurenci žensk. Obe reprezentanci sta se pri­pravljali skozi vse leto, skupaj letijo tudi na svojih nacionalnih prvenstvih in po pripovedovanju nihče nima v letošnji sezoni manj kot 6000 km. Na tekmoval1je so prišli z novimi Jantarji Gantar 2B, kratkotrupi Jantar) s sodobnimi instrumenti in s številno zelo dobro opremljeno zemeljsko ekipo. Na prizorišče tekmovanja so prišli že mnogo prej, opremljeni tudi s specialkami, medtem ko naša ekipa do dneva tekmovanja ni imela niti kart niti osnovnih podatkov o terenu ali meteoroloških pogojih .

Tekmovanje se je odvijalo na 1000 m visoki planoti (30 km zahodno od Ankare), obdani z verigo

lCE!tL.4 17

6000 6000

--

gora, veliki kot Slovenija, toda ravni in obdelani kot Vojvodina, z odlič­nimi, za naše pojme neverjetnimi po­goji za letenje. Zadnji dan tekmovanja smo imeli bazo na 4000 m in dviganja v posameznih "stubih" v povprečju tudi 5 ml s. Pri tem je treba poudariti, da planota leži na 40° zemeljske širine in je dan na koncu septembra skoraj ravno tako kratek kot pri nas. Po pripovedovanju domačinov poleti baze na 5000 m niso nič neobičaj­nega. Prepričan sem da to tudi drži.

Sam center Inoeni, ki je sicer zelo lepo opremljen z odlično dvojno trav­nato pisto, je nekoliko nesrečno pos­tavljen, saj leži na nižjem delu na robu planote in je v nekakšni termični luknji, tako da smo se po suhi terrniki prekleto namučili do višine največ 800 - 1000 m, da- smo se skobacali 30 km proti Eskeseherju, kjer se je začelo pravo vreme in katerega smo v glavnem lovili za rep.

Imeli smo 5 tekmovalmih dni, v glavnem s kratkimi preleti do 150 km, le dva sta bila preko 200 km, eden 204, drugi 271 km.

Gotovo bi se, koljub kratkim dne­vom, dali narediti daljši preleti, toda organizator tekmovanja je pod vplivom romunskega predsednika ži­rije odrejal krajše discipline, cilj -povratek, v katerih je prihajala hitrost polnonaloženega jantarja v vetru , ki je vsak dan pihal od 30 do 40 km na UTO, do polnega izraza, saj smo na tako kratkih diSCiplinah koristili samo ~ico dnevnega vremena. Tako so 2.

J(efL,418

Razglasitev zmagovalcev v standardnem razredu: 1. Romuni­ja, 2. Bolgarija, 3. Jugoslavija

Razglasitev ekipnih zmagovalcev: 1. Romunija, 2. Bolgarija, 3. Jugoslavija

Jugoslovanska ekipa na zaključku balkaniade v Ankari

BALKANlADA

dan tekmovanja na 114 km dolgi disCiplini 4 jantarji postavili za 10 km večjo hitrost od moje, čeprav lahko trdim, da ta dan nisem naredil kake bistvene napake. Ko sem v nekem delu proti vetru planiral skupaj z jantarji se mi je zdelo, da pravzaprav pridobivajo na višini.

Organizacija je bila nasploh slaba, saj domačini nimajo izkušenj in so bili pod velikim vplivom Romunov, ki ,so jim posodili tudi štiri Vilge. Tako so celo en dan, takOj po odprti liniji, neregularno razveljavili, ker Romuni niso uspeli ostati v zraku, čeprav sva z Gatolinom naredila kvalifikacijo raz­dalje in sem sam celo obletel disci­plino. S pritožbo nismo uspeli in zato smo pritožbo posredovali naprej na FAI. Proti koncu tekmovanja smo z veliko truda le uspeli doseči, da so dali nekoliko daljše discipline v trikot­niku, tako da so bile možnosti glede na jadralna letala, vreme in veter bolj izenačene. Z Gatolinom sva tako na 204 km dolgem trikotniku uspela zasesti 1. in 2. mesto s 755 oz. 74 km na uro.

Na koncu sva v skupnem plasmanu za Romuni in Bolgari zasedla 3. mesto, pred domačini, enako v stan­dardnem razredu. Neuradno, ker posa­mičnih rezultatov niso razglasili , pa 3. in 6. mesto. Bila sva tudi druga v 244 km dolgi disciplini na tekmovanju za Ata-tuerkpokal ob 1 OO-letnici rojstva očeta Turčije.

Kljub vsem pripetijam smo TurČijo zapustili z dobrimi vtisi. Presenetila nas je razsežnost in obdelanost pokra­jine, odlični vremenski pogoji, prev­zela slikovitost mest in tudi prijaznost in gostoljubnost ljudi , tako da smo delno pozabili na neprijetnosti.

Za zaključek bi poudaril, da se je pravzaprav na tak način neodgovorno udeleževati mednarodnih tekmovanj. Čeprav je to samo balkansko prvenstvo, predstavljamo domovino in naše letalstvo. Prepričan sem, da se da s solidnejšo organizacijo, pripravami in opremo, če drugače ne gre , tudi z najemanjem enakovrednih letal, mnogo uspešnejše izkoristiti znanje in velik entuzijazem naših pilotov -športnikov.

V. STAROVIČ

ZGODOVINA ~~'L419

leta 1924 so začela izhajati "Naša krila"

---

V prvem polletju leta 1924 je v Beogradu začel izhajati edini časopis za aeronavtiko in propagando na po­dročju ustvarjanja močnega letalstva . Cilj časopisa z imenom "Naša krila" ni bil samo v tem, da je z objavljanjem problemov, ki so obravnavali obrambo pred zračnimi napadi ter opozarjal merodajne na dejstva, temveč je med najširšim slojem prebivalstva populari­ziral ustvarjanje našega letalstva.

" Naša krila" se niso zadrževala samo na objavah o življenju leta1cev na naših letališčih in v letalskih šolah, temveč so prio.bčevala tudi članek o

- - -

Klub letalcev Postojna organizira oziro­ma prireja 13. februarja 1982 od 20,00 dalje v motelu PROTEUS v Postojni

z bogatim srečolovom

igra ansambel AKORDI.

razvoju in napredovanju letalstva vse­ga sveta. Spremljala so vse njegove manifestacije, iznajdbe in rekorde.

Časopis je bil kot organ organizaci­je "Aerokluba Jugoslavije" najboljši pomočnik, pobornik in močno sred­stvo za uspešno in plodno delo ter razvoj nacionalnega letalstva.

Vsak naročnik časopisa je bil uve­den v glavno knjigo naročnikov, kjer je bil temu primerno finančno zadol­žen.

V začetku je glasilo objavljalo ogla­se samo na dveh straneh, kasneje pa jih je razširilo na 4 do 6 strani, kar je popravilo težko materialno stanje. Če­prav ni podatkov, koliko je bilo na-

, ročnikov na ta list , je ugotovljeno, da , se je število naročnikov povečalo

letno tudi za 300 članov.

Administracija časopisa je napravila tudi vse, da bi se vse čitalnice in občine naročile na časopis, aeroklube po državi pa je obvezala naj to storijo

~ vsi njihovi člani .

Uprava časopisa še do leta 1928 ni mogla samostojno pokrivati stroškov za izhajanje, temveč je do osamo­stalitve prejemala od komande vojne­ga letalstva podporo v višini 20.000 dinarjev.

~ Uredništvo je težilo za tem, da bi ~, izhajanje časopisa temeljilo na komer­~ ciaini zasnovi, da bi izplačeval samega

sebe. Letna naročnina na časopis je ~.-~~~~~~~"'~~....c:!~~~~~-~-~-~""'-~~_~ znašala 45,00 dinarjev . . ~ -- -- -

ICerL.4 20 INMEMORIAM

Ostal bo zapisan v na.~ih srcih

Kruta vest, da je v veliki letalski tragediji zadnji dan praznovanja dneva republike v skalnem grebenu Korzike za vselej prenehalo biti srce našega zvestega in dolgoletnega tovariša, člana predsedstva aero kluba ter uči­telja letenja Franca Terglava, nas je vse, ki smo ga poznali, z njim delali in ustvarjali , globoko prizadela.

Spominjamo se njegovih prvih srečanj v koroškem aero klubu , ko se je kot l8-letni fant pričel vključevati v klubsko delo in življenje. Letos je dopolnil 22. leto zvestobe klubu, ki mu je posvetil vse svoje moči, sposob­nosti, in samega sebe , saj je svojo usodo, delo in življenje za vselej za­pisal modrim sinjinam neba. Pošteni ljudje in vztrajni delavci si z življenj­skim delom zamejijo pot in postavijo spomenik. Zastavljajo si naloge in jih vztrajno uresničujejo s pogledom, uprtim v prihodnost . Iz vseh živ­ljenjskih virov srkajo moči ter jih spreminjajo v dela, ki ostajajo za njimi še po njihovi smrti.

Eden izmed takih je bil tudi po­kojni Franc Terglav. Premalo _mu je bilo delo na delovnem mestu . Cutil je voljo in moč , da se posveča letal­skemu športu in z vsem ža rom prenaša

izkušnje na tniade. Dolga je vrsta živih podob, ki }ili ima sleherni član aero kluba v očeh, ko se ozira v preteklost njegovega plemenitega dela in na­porov. In da bi bilo to plemenito delo kar najboljše, je pokojni Franc iskal novih poti in se znova in znova izpopolnjeval, nabiral izkušnje, učil druge, jih vodil v skrivnosti tehnike letenja ter opozarjal na najmanjše napake, ki bi lahko bile tudi usodne.

Franc Terglav se ni izobraževal in izpopolnjeval le zase, za svoje športne užitke in rekreacijo, pač pa je svoje bogato znanje in izkušnje z vso ljubez­nijo in nesebično prenašal na mlade rodove koroških leta1cev. Z gotovostjo lahko trdimo, da je s svojim znanjem in kvalitetnim delom usposobil mnogo naših jadralnih in motornih pilotov. To je bil lik človeka, dobrega prija­telja, ki je bil vedno tam, kjer smo ga potrebovali.

S svojim delom in vztrajnostjo je hitro napredoval. saj je že poleti leta 1961 uspešno položil izpit za jadral­nega pilota. Samo dve leti kasneje se je Franc vpisal med športne motorne pilote. 3. septembra 1963 je uspešno opravil tudi to preizkušnjo . Samo nekaj let kasneje je s svojo izredno

INMEMORIAM

vztrajnostjo in željo po novih spoz­nanjih v letalstvu uspešno opravil tudi izpit učitelja jadralnega in motornega letenja. Ob vsem tem pa ni bilo nobene klubske dejavnosti in aktiv­nosti, pri kateri se Franc ne bi z.vse­požrtvovalnost jo vključeval. Probleme koroškega aero kluba je sprejemal kot svoje probleme, vsak uspeh, ki ga je aero klub dosegel pa je bil povezan tudi z njegovim prispevkom. Ko je pred skoraj četrt stoletja prvič pres­topil zelene površine našega letališča, se je še kot mlad delavec železarskih Raven na Koroškem plaho oziral v nebo in občudoval lepote letalskega športa. V njem je že bila izoblikovana plemenita misel, da bo tudi on nekoč vodil jeklene ptice in svoje znanje prenašal na druge mlajše rodove. Občudovali smo tega, takrat še mla­dega moža in tovariša, ki je znal prav z njemu značilno skromnost jo pritegniti vsakogar. Nikdar ni omahoval. Vse naloge, ki so mu bile zaupane, je vestno in dosledno izvrševal. Prav zaradi takih osebnih kvalitet in spo­sobnosti so mu bila odprta vrata nadaljnjega izpopolnjevanja do poklic­nega opravljanja pilotskih dolžnosti. Od poletja 1974 pa do konca leta

1979 je bil Franc Terglav poklicni pilot pri TGO Gorenje Titovo Velenje. Od januarja 1980 pa do svoje tragične smrti je bil zaposlen pri letalskem podjetju INEX ADRIA AVIO PROMET, zaenkrat še kot kopilot na velikih potniških letalih. Čeprav je bil naš Franc, kakor smo ga imenovali, precej zaseden s svojimi delovnimi dolžnostmi, je vendar vsako pot domov k družini, kakor tudi sleherni možni čas, izkoristil za delo v našem aero klubu. Do svoje rane smrti je bil eden najbolj predanih klubskih delav­cev in funkCionarjev, zato je njegova smrt povzročila tudi v naši sredini globoko vrzel, ki je še dolgo ne bomo mogli nadoknaditi.

Franca Terglava ni več, ostalo paje njegovo bogato in plemenito delo, za katerega mu dolgujemo veliko hva­ležnosti in priznanja, ki bi mu ga morali žal že zdavnaj izreči. Zato pa bo ostalo njegovo delo in ime trajna last v zakladnici koroškega aero kluba in v srcih koroških letalcev in prija­teljev.

Predsedstvo koroškega aero kluba

Slovenj Gradec

Ra/ku Šolarju v spo1nin

Najhujša katastrofa v zgodovini jugoslovanskega in slovenskega potni­škega letalstva je iz vrst članov ALC Lesce Bled iz trgala tudi Rajka Šolar ja iz Radovljice. V meglenem decembr­skem dopoldne vu je skupaj z ženo tra­gično preminul na gori San Pietro da­leč od doma in tovarišev.

Ni bil dolgo med leškimi letalci. po­tem, ko je leta 1970 uspešno končal začetniški tečaj v jadralnem letenju, kjer je bil med najprizadevnejšimi, do lani ni prišel na letališče. Družinske obveznosti in gradnja hiše sta mu vzela ves prosti čas, čeprav je v srcu še vedno nosil skrito željo po letenju. Zato se je na pomlad ponovno pojavil na leškem letališču in se vključil med jadralce začetnike. Hitro je napredo-

val in hotel nadoknaditi to, kar mu v desetih letih trdega dela ni bilo mogoče doseči.

Kot da bi slutil bližnji konec, je hotel izkoristiti vsak prosti trenutek, da je poletel z Blanikom med oblake nad gorenjske vršace. Po letenju je vedno hitel domov, kjer sta ga čakala otroka in žena. Ljubil je letališče, a težko se je odtrgal od svoje družine, kateri je posvetil večino svojega pro­stega časa. Ljubezen do letenja in navezanost na ženo sta ga napeljala na to, da sta se skupaj odpravila na polet, s katerega se ne bosta nikoli vrnila . ..

Leški letalci bomo ohranili tovariša Rajka v trajnem spominu.

BOJAN KADUNC

rce'L422

Iz spomi'nskega albuma lanske sezone nam je tudi Radovan Korda poslal nekaj posnetkov: prva dva sta s starta jadralcev na IV. balkaniadi v Turčiji,spodnja dva pa z lanskega državnega prvenstva jadralcev , s katerega navzlic vsem prizadevanjem nismo mogli dobiti kaj več!

Zmagovalci v standardnem razredu: Igor Kolarič (Ptuj), Črtomir Rojnik (Celje) in Vojko Starovič (Celje)

Zmagovalci v odprtem razredu: Jože Keršič (Novo mesto), Predrag Miloševič (Valjevo) in Srečo Kotnik (Novo mesto)

Modelarji ZLOS V vseh samoupravnih organih naše

zveze zelo veliko govorimo in pišemo o pomenu letalskega modelarstva za razvoj nadgradnje letalstva nasploh. Prav tako veliko govorimo o usmerje­nem izobraževanju in motiviranjih otrok za razna področja našega gospo­darstva, zelo malo pa je govora o osnovnih materialih za tehnično vzgo­jo mladih, ki je prav tako sestavni del usmerjenega izobraževanja. Tega ma­teriala ni ali pa ga je v naših trgovinah zelo malo. Specializiranih trgovin za ta material, kot je to v drugih državah, pri nas ni. Za letalsko smer motivira­nih otrok je v naši republiki zelo veliko, toda kaj nam to pomaga, ko pa nimamo tem otrokom za njihov razvoj kaj nuditi.

Naši modelarski klubi so po številu članov zelo šibh Novih modelarjev ne sprejemajo, ker jim nimajo kaj nuditi. Prav zaradi tega stanja, smo se z Mladinsko knjigo in RIS lotili opera­tivne akcije, da bi to vprašanje pričeli reševati z domačimi organizacijami združenega dela. In prav zaradi tega, se preko revije Krila obračamo na vse modelar je, da na svojem področju preučijo možnosti združenega dela, da bi proizvajalo razne materiale za letal­sko modelarstvo (letvice, furnir, veza­ne plošče, lepila, papir itd.).

Prosimo, da stopite v stik s komer­cialnimi službami teh podjetij in se dogovorite o konkretnih možnostih, količinah in cenah, ter nam te podat­ke posredujete. Na osnovi teh bomo sklenili pogodbe za izdelavo materia­lov in jih posredovali trgovski mreži v prodajo.

Le s skupnimi napori in z akcijo vseh modelarjev bomo uspeli rešiti ta problem.

Sekretar PS ZLOS

MODELARSTVO ICe'L423

3. svetovno prvenstvo modelarjev F 3B

Na 3. svetovnem prvenstvu F3B od 12. do 17. julija 1981 v Sacramentu v Kaliforniji v ZDA je sodelovalo 66 tekmovalcev iz 22 držav. Jugoslavija na tem prvenstvu ni sodelovala.

Organizatorji prvenstva niso imeli kaj prida izkušenj, pa tudi teren in neznosna vročina do 43 stopinj Celzi­ja sta povzročala težave tekmovalcem in pomočnikom.

V vseh štirih tekmovalnih dnevih so izvedli samo štiri discipline, za kar je bila večina mnenja, da je za svetovno prvenstvo mnogo premalo.

Na tem srečanju je bilo 5 ali 6 modelov, ki so z lahkoto dosegli maksimum 6 minut, 12 preletov in hitrost pod 9 sekund, upoštevaje idealni štart in ostalo opremo. Najbolj zanimivi modeli so bili "stratos" (Schaeffer in Vauth) zgibljivim zadnjim delom krila, kot flapi in eleroni. Ta dva modela sta na treningu dosegla hitrost 8,3 sekunde, uradno pa 9,2 sekunde.

"Optima" (konstruktor ing. Decker) je v celoti iz plastike. ProfIl krila E 193, na koncu krila E 180, globina profIla 240, na koncu 155 mm, hitrost 10 sekund.

Švicarski konstruktor Binkert je konstruiral "spartakup" z razpetino 3,5 m, profIlom krila E 205 in pre­mičnim težiščem na daljinsko uprav­ljanje. Ta aparat je z lahkoto opravil po dva preleta v 25 sekundah. Pri tem ie imel presenetljivo hitrost 9 sekund. Svicarska ekipa je imela 12 enakih modelov, z malo več treninga in šport­ne sreče bi lahko posegla po prvih mestih. Močno puščičasti model "algebra"

Angleža Baunistra z razponom 3 m in profIlom krila E 193 je imel hitrost 8,8 sekund.

Amerikanec Holley je postal zma­govalec z modelom, ki je imel profIl E 201. Najhitrejši je bil Kanadčan Wright - 8,5 sekund.

Za štartanje so uporabljali elektro in motorne vit1e. Kanadčani so imeli zelo močno 24 V vit1o, s katero so prišli kakih 50 m visoko s hitrosjo okoli 200 km/h, direktno vleteli v linijo A in s tem dosegli najhitrejši čas.

Poglejmo še enkrat "optimo", ki je po mnenju avtorja prototip prihodno­sti : razpon krila 2790 mm, globina 240 na koncu 155 mm, funkcije ele ro­ni, flapi, smer, višina in daljinski iz­klop vrvi, obremenitev 31 do 47,7 g/dm2. Ta model je dosegel ne­verjetno višino.

V prihodnosti imajo aerodinamično izoblikovani modeli z razponom 2700 mm in površino krila 55 dm2 največ možnosti. Način gradnje ni po­memben. Na prihodnjem svetovnem prvenstvu pričakujejo največ od Veli­ke Britanije.

Uvrstitve: 1. Dwight Holley, ZDA, 2. Sean Baunister, Vel. Britanija, 3. Wilhelm Schaeffer, ZRN, 4. Rolf Decker, ZRN, 5. Werner Vauth, ZRN, 6. Andy Keil, Južna Afrika. Ekipno: 1. ZRN, 2. ZDA, 3 . 1. Afrika, 4 . Itali­ja itd.

TONE PERČIČ (po "Flug modell - technik")

~ LETALSKI VESTNIK

,

I , , i

i

, ,

Organizacijsko glasilo 10 ZLOS *številka 1. * leto VII. januar 1982

Realizacija strokovnega programa v letu 1981

o uresničitvi strokovnega programa v letošnjem letu vam posredujemo še nekatere po­datke za oceno dela posamezne dejavnosti. Analiza dela s tem resda ne bo celovita , vendar nam bo dala dovolj jasno sliko za oceno dela , na osnovi katere lahko zavzamemo stališča za načrtovanje programa in dela v naslednji letalski sezoni.

L~T~L.~\U.. o, ... bo .. ~" r--r- ,It !>OL.A. ;"1. ~. u;ol. g.

.~' ,.\et. .u.

A 7I>ovac.1I .. '" .. .. - 2- 1. ., CO - - -... '" ~ " G ALe.. 2 1. ., '5 '5 8 " .5 " ..

CJ;.l..::U:. • 1 2 .5 I

L::JUSl..::JA.IV, I " t. f. .. • .. IC 1. 2.

.~ It S 2. 5 MA.t!.I"aot!. 1, 'o - - IS"

Mio) IU.IU-, So80T,l • ., t. 4- ~ '7 ... - - li

4 .. f. f. .. I-lovo M~TO ,

" - - 2-

It .5 2. t .. :PO"TO":)I.IA. -,,- 4

.. - -2. - -

• .. • 7> .. :POt!."T"OQ.Ož. 5 - - --

II 6 .5 a s ~TIo)":J

5 Ir - .. I. 40 ... ... It " Sl.. c:. ~ ~t) Ec.. 4. 2 - ~ f-

JADRALNO LETENJE Procentualna realizacija

načrtovanega programa: - 103 ,7 odst. načrtovanega

naleta, - 118,6 odst. načrtovanih

preletenih kilometrov , - 40,1 odst. načrtovanih

višjih športnih značk , - 113 odst. je bilo uresniče­

no osnovno šolanje

ZLo l>.,.. .. ,· ... t'

IlU. "? ..... l .. "-.....;" 1.. ... .4.." .c.' lo .. \1 50. ,t.: IL .... , - - - - 5'14-0

- - - - 2."5~ 432-'1

2 • I , 4 2.0.000

.5 • CO ~. 4 38.'88 1.1>5'7

~ ~ li .5 .5 .n •. oco

- - - - 2.5.600 '6H 2- li t- I 1 4«'.000

- - • - - 1'7·"4-6 ".4-2. IS" ., - f. t ~'.fi:OO

- - - - - 11.5915" lIHG .. .5 2. 1. 2. ~. Soo

- - - - - .o.t.oc 1121

& f. - - - 010.000

4 ... I - - '11.'6'7 11'76

2 - - - - $.Soo

- - - - - 2.88 "sr - - - - - .5.600

- - - - - · 1..Uc 619

I. .. - - - -4'5.500

- - - - - 11.007 "'19 2 ~ ~ lo ~ -4a..ooo I. .. - 9 .... ~ ~'ol

- 85,2 odst. je bilo uresniče­nih načrtovanih novih dovoljenj

Načrtovani program te dejav­nosti je bil skoraj v celoti uresničen, razen pri osvajanju višjih športnih značk in šolanju za dovoljenja. Vzroke tega in analizo bo izdelala strokovna komisija te dejavnosti, vendar je že sedaj jasno, da niso za vse krivi meteorološki pogoji.

Il .. ~ ~\.O~ -Ij ""-t·. U1t. ,_la_. h·c. . ... I<o\ov ua "".,. .. ~

"'It & .. 60 "'- ... ~ ... ~ ut «.9 55 a5 ~ .. ~ . t.COQ flo 6t 82 r.&

1.·9 .. 9·0S" 18 "1 60 " .. """&0. , .(500 LA 1& ." aa ' .488·'" " u 08 Il U '0.00 It s5 , ... 19 1.1>46 u 18 aa .. ~·08

.. :a .. o ~ &0 ,. IOC.

1&9"·'" 4-0 4-0 «;

a6 'K

'750 '4 .. ff " 8.8· .... 14 Il II II It

'000 la .IS 51 II

.<15'1.0 SI" .55 .. ., ... ., &110 , .. ,. u '" 2.JJ ..... ~ .. •• U '1 ....... &&0 ., ,. II 8 ... ~ ..... 01</ It 21 It

, 414-0 '11 Ol, sr ~

to'10'58 Il s5 106 ., a ... '2.00 II .. , IOL •• '1~" to •• I.D Il t.l "" ...

:1 V~l..Ul:lL 5 ~ • :& t 4 l 1 l • 5·000 500 tJ t.o 10\ U

- - - - - - - - - L9&9 11"6 u.a· .... /1 1.4 t, tA ,.." i I .. ~&--~ - r-i eh.-.. .. ;jc. "TITO" 9"~ 9"· ... I.D - ~O -ll>l..b-I-I el BIt 68 24 35 44 28 2'1 AA Aj! H! Ae~.:!>40 A~ . 912.4- es,! .:5&1 "-58 ~9

hA.l..\ZA.C.17~ 8~ 95 58 fi ~5 29 4 7 e ~ ~ ~4!>.99.2. .17.365 ~2.368·44 25~ '&75 '-26 40' A9"45

Skupno je v letalski sezoni 1981 letelo 626 jadralnih pilo­tov:

- za došolanje iz leta 1980 smo imeli 173 učencev. V leto­~njem letu smo šolaH še 95 novih, izpit za dovoljenje pa je položilo samo 58 učencev, tako da imamo od skupnega števila pilotov še vedno 220 pilotov brez dovoljenj;

- za osvojitev dovoljenja ja­dralnega pilota sedaj potrebuje­mo 213 ur;

- povprečni nalet po pilotu je v letu 1981 znašal 19,45 ure, v letu 1980 pa je bil 16,22 ure;

- na PS ZLOS sprejeti normativ za leto 1981 je 20 ur na pilota

- pregled individualnega na­leta pilotov:

0d 0- 15 ur 286 ali 52,8 %

od 15- 30 ur 115 ali 21 ,2 %

od 30-100 ur 125 ali 23 %

preko 100 ur 14 ali 2,5 %

- za osvojitev Sr. C značke potrebujemo 426 ur letenja;

- za osvojitev ZI. C značke potrebujemo J .092 ur letenja;

- za vsako uro jadralnega letenja smo porabili 0,20 ure motornega vleka (računajoč samo letala PA - 18 in CH -10).

Materialna baza: - v letu 1981 je letelo 82

jadralnih letal, p<?vprečni nalet na letalu pa je znašal 151 ur. V letu 1980 je bilo to pov­prečje 119 ur.

Kadri : - v letu 1981 je delalo 12

poklicnih UČiteljev jadralnega letenja in 73 amaterskih uči­teljev jadralnega letenja .

Skupno je bilo 85 učite]jev ali trije učenci na jadralnega učitelja .

MOTORNO LETENJE Procentualna uresničitev

strokovnega programa: - 97,5 odst. načrtovanega

naleta - 70,8 odst. je bila realizaci­

ja načrtovanih novih dovoljenj, - 119,2 odst. je bilo realizi­

rano osnovno šolanje novih pilotov.

Realizacija dovoljenj in po­oblastil:

- 62,5 odst. načrtovanih športnih dovoljenj,

- 87,5 odst. načrtovanih po­klicnih dovoljenj,

- 28,5 odst. načrtovanih po­oblastil za učitelja motornega letenja,

- 10,5 odst. načrtovanih po­oblastil za akro-letenje

Realizacija načrtovanega na­leta po namenu:

jemo 207 ur motornega naleta ; - povprečni nalet na pilota v

letu 1981 je znašal 21 ur, v letu 1980 pa je bil ~7 ,35 ure;

- na PS ZLOS sprejet nor­mdtiv za leto 1981 je 20 ur na pilota

- pregled individualnega na­leta pilotov:

od 0-15 ur 135 ali 39,7 % od 15-20 ur 50 ali 14,7 %

od 20- 30 ur 50 ali 14,7 %

od 30- 100 ur 87 ali 25,5 %

preko 100 ur 17 ,5 %

Načrtovano od skupnega naleta za leto 1981

Realizirano od skupnega

- šolanje - trenaža - vlek in metanje

padalcev - poslovno letenje

37 %

33 % 30,%

Ker je program te dejavnosti ozko vezan na programe jadral­ne in padalske dejavnosti, je tudi realizacija odvisna od dela teh dveh področij. Z odbitkom teh "uslug" pa vidimo , da reali­zacija programa te dejavnosti t. j . nalet , ni 97,5 odst. temveč 121 odst. ali z drugimi besed­ami - motorna dejavnost je v

. porastu . Skupno je v letalski sezoni

1981 letalo 363 motornih pilo­tov:

- za došolanje iz leta 1980 smo imeli 49 učencev , a v letu 1981 smo šolah še 31 novih učencev. Izpit za dovoljenje športnega pilota je položilo sa­mo 20 učencev in tako imamo od skupnega števila piljl.Wv še vedno 63 pilotov --t5fez do­voljenj ;

- za osvojitev dovoljenja športnega pilota sedaj potrebu-

za leto 1981 46 %

34,2 % 19,8 %

Materialna baza: - v letu 1981 smo imeli 70

motornih letal. Povprečni nalet na letalo je znašal 128 ur, v letu 1980 pa je bil ta nalet 128,50 ure.

Ob tem ne smemo prezreti dejstva , da smo v letu 1981 samo na letalih PA - 38 porabi­li 1690 ur, hkrati pa smo pustili neizkoriščenih 500 ur na letalih "Aero - 3", katerim je v toku · leta pretekla časovna živlJenjska doba. Na teh letalih imamo razpoložljivih še 800 ur vprašlji ­vo je če bomo v letu 1982 to izrabili, saj gredo ta letala v časovni odpis .

Kadri : - v letu 1981 je delalo 11

poklicnih učiteljev letenja in 39 amaterskih učiteljev letenja .

Skupno 50 uČiteljev ali 1,6 učenca na učitelja.

" ~..f i.oI.'i~- 'ltc.k. - ... e.\. ~~lo_ ~. ~.ILT~s.~ Il\ .. st- ~ 't ... t.lIuta\ ~.\\. Ikot. Abe 4-.-..... .. -..L. Ie.--ie. .L .. 4o,", U2- ~'-. ul. pl .... ........ ~-, ~IOI-O., ~,,% s.~", \JR. UR. UR. .. tol,"""

A.::J DCV Šoč., J..&A. - S- t. - - 2S4 foOD 400 ",. ic> 10 30 t.S r- --- "'So .. t. 4- - - 398'olt 2.Q'l& 1+f.·oY :34~0 '706'a9 8 10 18 ti.

Ale.. s ~ 4- .. .. 4-00 alOO 15"c>0 "tlro It 44 So 411 , S .5 - "'0~'1o ~ 2.85' S091t ""'74'10 4 " 46 I+f. ~9'to -- ~ , 3 to t40 45"0 '-o .,20 4 40 ~, 44

c..E:.1.. ::}l:~. :- -.-40 ~"40 - 1 Jo - '",·rt. 1.94'., ""6"8 2."'74 5"04'., 3 Ite 4s

L~UBL:J~HA. ,.. s 2. t. i. 4Ito f.ao 500 4&~O 4t 4(, se St ,.. e. t. ~'O' 2.6At !Z.32'B 4,.7., ~t99'ol. U 5"0 '" 5'4 IJ - -

MAoR-IBOR. 5 .5 - 2. - aa6 1.'10 8 '1"'" , tJ &2. 1"

1,.U'4I! 4{,4· .rlt 49~" 88ft.·~ a tS" 1$ "'4'1 , .5 - 2. - - 5'1

MU2&~ Sct,c't' - 1. - 2. t. tf.o 4'-0 ~O ~ 5" 40 45 42 !lit-

2. - - - - ~44'&' 1.45 - 2."'~ 108<7' 24 2. '1. 44- 42

\.10"0 M~S.TO 4- t f- I. - too &00 (oo ,"OO 4( (~ n 4~

:5 &75'45 '541;G. 'lat ·lts 'It 'It te " t,..n

.5 - - - ~ "5"0

lbSTo::n.aA J t. - .. 4 2.50 &o '2.0 35"0 5" fi 41. 9 r--- - .. --_. _ .... _. ., .tE.1to s - - - - 4 at· ... n'" a'!Co 4405 ~.,:, 8 U· 9

1'0 "~' - - - - - .(000 "000 - f. ...L 2 1tT~" ' ... - - - - - '7.2.-~ 2.446 '1'2.'" f- / 2- 2-

:P01tTOQOŽ - OJ..e.. f- 4- 2- f. f. Ik>o Vo (oo 4"10 'IZ. 40 U (It

2.4"" 405'45 .e5 40 23 ~'N' 3 s - - - UT'4l 8C. ,,1- 40

PTU::J 1- - - - 4 440 l5-IK> 2.00 4000 !. 3S" .,. sr ~-

4 t5'1to .. - - - - 410 '4'1 302.·.S ?t.'ce 2.986" ~IOCI 55 34 )5

~OV.UO~~c. 1. 4 4

"" ~ 25'0 t!So' 411'0 '-50 5 to u 1.1

- ~ , ,

3"'~' tJ>fI'4'!1 SHS"" IOSS'O\- S ~,. lo to 3t'46 - -tu .t • 1 1. l.. ~OO Loo - Soo " 4~ .et. ~t

V~l-E.IoJ::JE _. 44 t4'~

o\- 4 L • - ~8S.4Jt 44'25 - .{2.S7 31.'1'0" It- ~S"" It.

:pLA. .... - 8i " :5! .(& ~~ 49 ~.lt~7 3.055 2.'158 9,2~o '15 282 351 3f~

~C.1JA· 81 34 2.0 ~4 (. 2 lt-J40'!iO ~,o'78'ea ",7So'2E1 39.856 8,m'44- ~ UIt ~3 300 ~.

PADALSTVO Procen tualn~ realizacija stro­

kovnega programa: - 103,77 odst. načrtovanih

padalskih skokov, - 64,5 od st. načrtovanih

višjih športnih značk, - 40,6 odst. je bilo realizira­

no osnovno šolanje padalcev, - 12 odst. je realizacija

načrtovanih novih dovoljenj pa­dalca.

Načrtovani program te dejav­nosti je bil realiziran samo v številu skokov, vendar moramo takoj pripomniti, da je tako visoka realizacija dosežena sa­mo zahvaljujoč uspešnemu delu

letalske šole ALC Lesce, ki je svoj program realizirala z 219 odstotki . Vzroke stagnacije v tej dejavnosti in analizo bo iz­delala strokovna komisija, ven­dar je že sedaj jasno , da so na to vplivali dve katastrofi padalcev v pričetku letalske sezone 1981.

Skl:lpno je v letalski sezoni 1981 skakalo 129 padalcev, v letu 1980 pa jih je bilo 181:

- izpit za dovoljenje padalca so položili samo štirje padalci od načrtovanih 33 . Vzroka sta vsekakor dolga prepoved ska­kanja -- šolanja in prepoved uporabe šolskih padal za na-

NALET UPRAVNIKOV LETALSKIH ŠOL V LETU 1981

Let. šola upravnik

AJDOVŠCINA Lorencon E. ALC Lesce Kadunc B. CEDE Karner P. DUBUANA Pirc M. MARIBOR Erjavec R. MURSKA SOBOTA

POSTOJNA PORTOROŽ PTUJ VELENJE NOVO MESTO

Petrovič S. Golob R. Ličer B. Cuček l. Leskovšek M. Kos S.

mot. nalet v % njegovega naleta letu 1981 v sku pnem naletu

šole 45 6,8 %

195 21,9 % 130 29,8 % 145 13,5 % 72 8,1 %

104 21,3 % 50 21,1 %

196 57,4% 97 13,2 % 50 15,2 %

154 40,0 %

daljevaino šolanje (velja še se­daj).

- povprečno število skokov po padalcu v letu 1981 je 57, v letu 1980 pa je bilo 45.

- povprečje skokov v posa­meznih letalskih šolah:

ALC Lesce Ptuj Murska Sobota Maribor Portorož Celje

172 62 38 36

9 6

- za realizacijo programa je bilo porabljenih 476 ur motor­nega letenja na naših letalih (za leto AN - 2, ki je bilo zelo uporabljeno, nimamo po­datkov).

Materialna baza: - v letu 1981 smo imeli xU7

padal za šolanje; povprečj/sk~­kov na padalo je bilo 18;

- padal za šolanje smo imeli 94, izkoriščenost padal v tem letu pa je bila -75,5 skoka na padalo.

Kadri: - v letu 1981 je delalo: l

poklicni učitelj padalstva in 15 amaterskih uČiteljev padalstva.

Skupno 16 uČiteljev ali trije učen.ci na enega uČitelja padal­stva.

Opomba:

- v naletu šole ni upoštevano poslovno-turistično letenje in če ima upravnik dovoljenje poklicnega pilota je ta nalet odštet tudi od njegovega naleta.

PADAL!STVQ 1981

D'· elf s, ~ o "O V '3" "'et Uet ~laSPAJ l>o ... ~. 1\" .... 1.. &TAL.S~A. Ds--· ])0..,. Utit ''R. ZL- I---., i.olua. ........ (!''' t.," 1 lt m l>~o.~o A. v4o .... eti.

~ I(.U.,A.:J te'-lu ,,~ ..... lc.. z.c.."z ~\e_" !tOLA.. ~ ocl .. ,_ .. \& ocl .. ;--'it .. .,..4 •

" •

t-..'JDOVŠČU..tA. 5' 3 4 .( - , ~'10 l' fi 4& &

- - - - - 6 8 ~ S 6 a- ol

ALe .e. l' .f 4 f.. • 2.2.00 .tA. 55 45' 57 ~.-.- --- A'!1. , & .( 6' 2 2. 4-.'154- "4- 4.828 '1 24 28 iJt.

C.~L:l.E 4 4- " 1+ -1 35b 9 ~ .(S" ",o

3 - - - - 4" &t 'le " 4- ~e 4-,.

M1\R.1802 -lo 3 2- 2- Jl. 3 ..f 2. 4-0 ·U ~ :5 .. t.3

It .f r. • c. 6~'1 684- 4 .ta 49 '8 3& - :5 ro'T

MulUt~ 5oSOTh '1 4 - - - - 9'To 4 20 ~ 2A-2- ~ - 44.8 ,1. S2.0 7 9 '(D 9

35 - - -~OVO ME.!>TO

s- 4 - 2. 2.00 "o 5 .(5 , SL U. 'o 2- .ff.. 4-

~ - - - - -5 2- - - -'- 2.00 40 2. 4t. 4-

POS,TO:::J"'~ - ., - V 2- 2. ol ~ - - - - -POR.TOR.O%

5 - - - - 295' 9 2- «. 2. ~- 40

5 - - - -to!. .. 4- "'6 .. o !. .f2. J.

PTU':J '1 4- S :s 2- 4- "2.S0 44 .fit. ts" -t8 4- - - - - .. C. 98" '"

4058 4- "3 "7 .t!> ~f.

VELElJ:JJ:. 4 .. - - - ".(0 5 .. co ~ .. - - - f.4. - U. .. ol 2. '"

At -OP.L A"" - 8" ~ 33 8 "6 '1 8 '1.08S' 67 .408 "95" A,:S7

i

~tZAc.IJ~-8~ 2.6 4- .. '1 3 5 5 G.986 36~ 7.349 5l. "ItO .f2.9 8!> 51

Druga skupščina letalskih veteranov

PO šestih letih neformalnega obstoja je bila 21 . novembra letos v Ljubljani druga skupšči­na kluba letalcev Slovenije. Udeležilo se je je nad 70 čla­nov.

V tem obdobju je klub delo­val, čeprav ni dobil potrebnega družbenopolitičnega priznanja, ki bi mu omogočilo , da bi pridobil pravico do registracije. Predsedstvo ZLOS je uvidelo težave letalskih veteranov v zve­zi z registracijo, zato je predlo­žilo iniciativnemu odboru, da uskladi svoja pravila s statutom ZLOS ter se včlani v ZLOS . Potem, ko so uskladili pravila in se včlanili v ZLOS , je klub dobil politično verifikacijo, ki mu je omogočila, da je sedaj registriran pri UNZ mesta Ljub­ljane. S tem pa je bila omogoče­na ureditev vseh vprašanj za pravno delovanje kluba.

Zbrane člane skupščine, ka­teri pa žal ni prisostvoval noben uradni predstavnik ZLOS, je pozdravil sedanji predsednik Franc Golobič, ki je tudi poro­čal o delu in problematiki KLS v obdobju od novembra 1975 do novembra 1981.

Med drugim je poudaril , da je odbor kluba , čeprav je tako rekoč deloval "ilegalno", svojo dejavnost usmeril v uresničitev nalog, sprejetih na 1. skupščini. Tako so med drugim zbrani podatki o skoraj vseh upokojen­cih in drugih letaleih oziroma pripadnikih letalstva, ki živijo na ozemlju SR Slovenije. Veči­na je včlanjenih v KLS, ki je postal močna organizacija, saj šteje že 340 članov . Le nekaj nekdanjih pripadnikov letalstva je še zunaj te organizacije, pri­dobitev teh pa bo naloga nove­ga odbora.

Tovariš Golobič je z zado­voljstvom povedal, da je bilo v

omenjenem obodbju sedem to­variških srečanj (po eno vsako leto) . Za to obliko društvene aktivnosti se člani vedno bolj zanimajO, na vsakem srečanju pa je bilo povprečno okoli 200 članov in njihovih svojcev.

Odbor kluba je pripravil tudi štiri izlete za člane in njihove družine. Zadnjega izleta in obiska "hiše cvetja" v Beogra­du, za katerega je bilo izjemno zanimanje, žal ni bilo , najver­jetneje zaradi stabilizacijskih ukrepov v KVL, ki je za ta izlet obljubila prevoz od Ljubljane do Beograda s svojim letalom. Za to vrstne izlete pa bo po­trebno, po mišljenju pred­sednika, pridobiti še več udele­žencev, se pravi članov kluba , tembolj, če bo cilj izletov obisk kulturno- zgodovinskih sp<>me­nikov · iz NOB in socialistične revolUcije tudi zunaj SR Slove­nije.

Uspešnost delovanja odbora dokazuje tudi nad štirideset sestankov, na katerih so raz­pravljali o problematiki tova­riških srečanj oziroma izletov ter o družbenopolitičnih mani­festacijah članov kluba v posa­meznih krajih.

Odbor je posebno skrbel za obolele člane kluba; člani od­bora so jih obiskovali doma ali v bolnišnici. Tudi pogrebov umrlih članov so se udeleževali, če je bil odbor pravočasno ob­veščen o smrti . Tudi v pri­hodnje, je poudaril predsednik, ne gre pozabiti na tovrstno de­javnost.

Ko je govoril o članstvu klu­ba v ZLOS je dejal, da samo članstvo bistveno ne obre­menjuje člane kluba , da pa nudi idealne možnosti , da se posa­mezni člani, ki to želijO, aktiv­no vključijo v zanje primerno dejavnost. Tu bi s svojim zna-

njem in izkušnjami lahko mno­go pomagali mlajšim kolegom v letalskih organizacijah. Da bi bila glede tega boljša povezava je predlagal, naj skupščina izbe­re člane delegacije za ZLOS.

Posebno je predsednik Golo­hič poudaril sodelovanje članov kluba z uredništvom edine letal­ske revije Krila, ki jo pri ZLOS urejuje amaterski uredniški od­bor. Po mišljenju predsednika ima večina članov kluba dovolj strokovnega znanja in dragoce­nih ~'zkuŠenj , še posebej s po­droč dela in vzgoje letalskih kadro , in njihovo sodelovanje bi lahko popestrilo vsebino revi­je. Pozval je navzoče, naj se vključijo s svojimi prispevki in s predlogi v oblikovanje revije. Zlasti so zaželeni in cenjeni prispevki o osebnih doživetjih, ki so za mlade letalee še po­sebno zanimivi. Izbrali so tov. Medena za povezavo med KLS in uredništvom revije Krila . Skupščina je sprejela tudi pred­log, da postanejo vsi člani kluba z !lovim letom naročniki revije Krila .

Predsednik Golobič je ob­vestil skupščino tudi o akciji, s pomočjo katere bi zbrali čim­več zgodovinskega gradiva, po­trebnega za izdajo knjige z na­slovom: "Slovenci in letalstvo'? Zaprosil je navzoče , da se tudi v to akcijo . vključi čimveč čla­nov, ki bi lahko prispevali pisa­no ali slikovno gradivo, ali pa bi lahko s svojimi izjavami poma­gali uredniškemu odboru , da bo lahko čimbolj objektivno obde­lal posamezna področja in ob­dobja .

Omenil je tudi druga vpraša­nja, na katera naj bi odgovorili na skupščini , med drugim: viši­na članarine, način organizacije prihodnjih srečanj , izletov itd . Poudaril je, da bi o aktivnosti

kluba lahko še nadrobneje spre­govorili, omeniti pa )e. treb~ tudi dejstvo, da števllm člam kluba aktivno delujejo v SLO, v KS, v šolskih odborih in drugi~ organih od občine do republi­ke, številni člani kluba pa so aktivni še v drugih društvih. Skratka: vse to tudi potrjuje, da je KLS opravičil obstoj.

Na koncu svojega poročila je tov. Golobič obvestil skupšči­no, da so bile v omenjenem obdobju tudi kadrovske spre­membe v odboru, kajti nekateri člani so se preselili iz Ljubljane. V teh primerih so v skladu s pravilnikom kluba na izpraznje­no mesto izbrali drugega člana. S tem je bilo doseženo normalno delovanje odbora. Ta -ko je bil na lastno željo 2. februarja ~tos razrešen pred­sedniškega položaja tov. Javo~, ki je vse d tedaj uspešno vodil odbor kluba. Na njegovo mesto je bil izbran tov. Golobič. V zvezi s tem je predsednik zapro­sil skupšč ino, da potrdi pravil­nost opravljenih kadrovskih sprememb ter za soglasje na predloženo število članov bodo­čega odbora, ki naj ima od Il do 21 funkcionarjev.

Velja še omeniti predlog, ki pa je dobil že tudi potrebno družbenQ potrditev. Namreč, da se ob 40-letnici JVL pripra­vi osrednja proslava. S sodelova­njem vojnega in civilnega letal­stva ter organizacij iz ZLOS naj bi ta bila maja leta 1982 na letališču Brnik. Proslava bi imela dva dela. V prvem delu, ki naj bi trajal šest dni, bi bila razstava letal in letalskih pri­pomočkov, v drugem delu pa bi

bil velik letalski miting. S tem v zvezi bi tudi nam, kot bivšim pripadnikom JVL, pripadel del odgovornosti za uspešno izvedbo predvidenega pro­grama.

Po izčrpnem predsed-nikovem poročilu so razprav­ljalci soglašali spredloženimi rešitvami glede priprave pri­hodnjih tovariških srečanj in izletov. Po mišljenju enega iz­med razpravljalcev bi moral od­bor še enkrat pripraviti obisk "hiše cvetja" v Beogradu. Če to ne bi bilo mogoče varanžmaju s KVL, naj bi ta obisk pripravili s pomočjo IAA.

Razprava je pokazala, da je upravičena potreba, da bi s svojimi prispevki sodelovalo v reviji Krila čimveč članov, a tudi, da po svojih močeh poma­gajo zbirati zgodovinsko gradi­vo za knjigo: "Slovenci in letal­stvo" .

Janez Žirovc, član ALe, je omenil, da so tudi v drugih državah podobni klubi letalskih veteranov, in da je imel z enim od teh osebne stike. Po njego­vem mišljenju bi veljalo raz­misliti o morebitnem sodelova­nju s kakim od takšnih klubov, kar bi vsekakor zanesljivo ustva­rilo prijateljske zveze med obo­ževalci letalstva različnih narod­nosti.

Iz blagajniškega poročila, ki ga je dal Milan Drnovšek, je razvidno, da je imel klub v preteklem obdobju prihodek v znesku 125.762,25 din, od­hodki so znašali 65.737,00 din, saldo v blagajni paje 60.025,25 dinarjev.

Iz poročila nadzornega odbo­ra o finančnem poslovanju klu-

ba, ki ga je dal Milenko Šijakov, je razvidno, da je bilo finančno oziroma denarno poslovanje pravilno. Dokumentacija je vo­dena ažurno in dobro ter v skladu s predpisi. Vsi odhodki so dokumentirani s potrebnimi računi in potrdili, zato je nad­zorni odbor predlagal razrešni-co dosedanjemu odboru. .

Po sprejetju vseh poročil je skupščina najprej potrdila pra­vilnost kadrovskih spememb v odboru, nato pa dala razrešnico dosedanjim funkcionarjem klu­ba. Dogovorjeno je bilo, koliko članov bo imel bodoči odbor, določena je višina članarine (100,00 din), predlagali pa so tudi, da vsak član kluba postane z novim letom na­ročnik revije Krila. Da bo omo­gočeno plačanje obeh prispev­kov, bo tajnik kluba pismeno obvestil vsakega člana o števil­kah žiro računov.

Delovno predsedstvo je obja­vilo listo kandidatov za bodoči odbor, soglasno pa je skupščina potrdila, da volijo z javnim gla­sovanjem. Ker ni bilo nobenih dopolnilnih predlogov niti pro­tipredloga na listo kandidatov, je skupščina enoglasno potrdila , predložene kandidate za člane novega odbora kluba. Izbrano je 17 članov: Franc Golobič, Ivan Javor, Tone Borin, Milan Drnovšek, Franc Peternel, Jo·že Golorej , Matevž Ganter , Tomaž Mislej, Dušan Prašnikar, Jože Meden, Slavko Zupančič, Joško Klarič, Milorad Miškovič, Pavel Demšar, Milan Komadina, Andrej Zajec in Gustav Ajdič. Skupščina je za predsednika od­bora ponovno izbrala Franca Golobiča .

V isti dvorani je bilo kasneje osmo srečanje veteranov letal­stva. To pot sicer ni bilo pri­pravljeno tako kot prejšnja, ampak bolj stabilizacijsko. Ob koncu velja poudariti: klub le­talcev Slovenije je tudi for­malno postal organizacija, ki bo s svojo aktivnostjo dokazala upravičenost obstoja.

GUSTAV AJDIČ

Dejavnost kluba letalcev Slovenije . Novo izvoljeni odbor KLS je Imel 10. decembra 1981 prvi sestanek. Od sedemnajstih se je sestanka udeležilo štirinajst čla­nov, ki so razpravljali o bodo­čem delu in nalogah, sprejetih na drugi skupščini kluba.

Da bi se planirane naloge pravočasno in organizirano iz­polnjevale, je bilo na odboru pustavljeno nekoliko komisij, ki se bodo ukvarj~ s posa­mičnimi problemi. l:ako je iz­b;rana tričlanska komisija, ki naj hi izdelala program izletov, na­čin organizacije ter mesta in datum izletov. Dogovorjeno je, da se izberejo take oblike, ki bi bile bolj ekonomične in tako dostopne za vse člane. Zaželje­rto je, da bi izbirali mesta, ki so znane z vidika NOB ali tudi Sicer zgodovinsko zanimiva.

Glede organizacije bodočih družabnih srečanj je bilo skle­nje!1o, naj bi tudi vnaprej bila enkrat letno 'in to obvezno v jeseni, sicer pa naj bi obdržala dosedanjo obliko.

Za sodelovanje članov KLS z ZLOS je odbor izbral tričlansko

delegacijo, ki bo v razgovoru s sekretarjem ZLOS ugotovila, na kakšen način in na katerih po­ljih delovanja bi člani KLS lahko pomagali letalskim orga­nizacijam.

Ustanovljena je tudi komisi­ja, ki bo izdelala program dejav­nosti in teze, po katerih bi se člani KLS lahko vključili v pro­slavo 40- letnice ustanovitve vojnega letalstva. Clani kluba, ki bi pristali na sodelovanje v tej akciji, bi predavali po šolah, ki bi za to pokazale zanimanje.

Odbor je sklenil, da je treba posvetiti več skrbi grobovom padlih leta1cev na območju SR Slovenije, S tem v zvezi bo zaprošen organ KVL , da posre­duje odboru podatke o pokopa­nih leta1cih v Sloveniji, V to akcijo naj se vključijo tudi osta­li člani KLS, ki naj poizveduje­jo, ali je v njihovem mestu bil kdaj pokopan kakšen letalec, Na podlagi zbranih podatkov bi odbor izdelal razpored in način obiskovanja grobov.

Sklenjeno je, naj vse ustanov­ljene komisije izdelajo svoje

programe do lS.januarja 1982, ko bi jih na seji odbora tudi lahko verificirali.

Predsednik Golobič je ob­vestil člane odbora o tem, da je blagajnik Matevž Ganter v redu prevzel blagajniške posle od prejšnjega blagajnika. V krat­kem bo odprt žiro račun kluba, številka in pa številko računa revije Krila, pa bo tajnik Andrej Zajec posredoval članom pisme­no. Poleg blagajnika sta kot podpisnika žiro računa kluba potrjena še Golobič in Zajec.

Vsem članom kluba bo po­slano tudi priporočilo skupšči­ne KLS, da po možnosti od novega leta vsak član postane tudi naročnik revije Krila ter da prispeva vsaj en članek iz svoje letalske preteklosti.

-V bodoče bodo člani odbora in ostali člani obveščeni pisme­no. Vso pošto v bodoče naslo­vite na naslov: KLS, 61117 Ljubljana-Dravlje, p. p. 29.

Sk1enjeno je, da morajo vsi , ki želijo ostati člani KLS, pla-, čati članarino do l . marca 1982. GUSTAV AlDIC