O B L I G A C I J S K O P R A V O

(IZKLJUÈNO ZAPISKI S PREDAVANJ IN VAJ)

OBLIGACIJA je razmerje med upnikom in dolžnikom, pri èemer je lahko v praksi ena stranka tako UPNIK kot DOLžNIK v eni osebi.

Obligacije razvršèamo po razliènih kriterijih (globalna delitev), in sicer na:

1. NEPOSLOVNE OBLIGACIJE ==> te obligacije nastajajo po ZAKONU, njihov temelj predpisuje zakonodajalec in ne nastajajo na podlagi PRAVNEGA POSLA strank. Stranke do nastanka obligacije niso v medsebojni povezavi, pri njih ni prisotne izjave volje, obligacija nastane le na podlagi zakona (primer deliktna in odškodninska odgovornost pri prom. nezgodah).

2. POSLOVNE OBLIGACIJE ==> Pri prvem stiku pravnika z obligacijo je VAžNO, da ugotovimo, ali je obligacija poslovna ali neposlovna. Ta pomembnost je važna predvsem pri ugotavljanju odškodninske odgovornosti.

Po Dr. KOCBEKU je pomembna delitev obligacij po naslednjih kriterijih:

1. KONTRAKTI :

To so predvsem pogodbe, torej obligacije, ki so nastale na podlagi pogodbe dveh ali veè strank, lahko pa so to tudi ENOSTRANSKI (napišek èek, kdor ga vzame, je moj upnik) ali DVOSTRANSKI (dva izjavita voljo za sklenitev obligacije, pri èemer izjava volje uèinkuje in ima doloèene pravne posledice) pravni posli.

2. KVAZI KONTRAKTI: (pri vseh kvazi kontraktih gre za t.i. neupravièno obogatitev oz. na drugi strani prikrajšanje premoženja)

A/KONDIKCIJE : Èe je pogodba nastala, pa se je kasneje razvezala, je za vzpostavitev v prejšnje stanje potreben KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK, pri èemer je pomembno, da je pogodba žE OBSTAJALA. (PRIMER: nakup vozila, pri èemer se opravi tudi tradicija denarja in vozila, na poti domov se vozilo pokvari in ga noèemo veè, zato zahtevamo vrnitev v prejšnje stanje - vrnitev vozila in denarja - KONDIKCIJSKI ZAHTEVEK je posledica razveljavitve pogodbe).

B/ GESTIJE : (PRIMER: zobozdravnik ti pri boleèinah pomotoma popravi 3 namesto 1 zoba, namesto navadne ti vgradi zlato plombo, nato pa zahteva povraèilo za višjo stopnjo storitve- gre za poslovodstvo brez naroèila).

C/ VERZIJE : Obligacijski zahtevek ima tisti, ki je bil prikrajšan pri premoženju in je njegovo premoženje prešlo na drugega. V tem primeru seštevamo + in -. Premik premoženja ima zakonsko doloèbo o vrnitvenem zahtevku in je zakonska obligacija –

OBOGATITVENI ZAHTEVKI oz. zahtevki iz neupravièene pridobitve premoženja.3. DELIKTI:

Tu gre za obligacije na temelju ZAKONA, tu ni pravnega posla, odškodninska odgovornost pa je posledica nekega deliktnega dejanja (ravnanja) - SUBJEKTIVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST. Pri deliktih je odgovornost le subjektivna, le krivec je odgovoren, vendar pa se lahko DELIKT izvrši tako pri poslovnih kot tudi neposleovnih obligacijah.

4. KVAZI DELIKTI:

V teh primerih nima odškodninska odgovornost temelj v deliktu, vendar pa mora dolžnik zaradi OBJEKTIVNE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI povrniti škodo. Pri tej vrsti odškodninske odgovornosti ni krivdne odgovornosti povzroèitelja škode. Ta vrste objektivne odškodninske odgovornosti je le izjema na podroèju poslovnih obligacij.

1

AVTONOMIJA VOLJE

Avtonomen - samosvoj --> avto - svoj, lastenVolja --> sposobnost hotenja

Volja je osebna sposobnost subjekta: - pravna sposobnost - voljna sposobnostVoljna sposobnost: - poslovna - deliktnaAvtonomija volje se v pravnih poslih upošteva.

Poslovna sposobnost--> pomanjkanje volje ==> posli so naèeloma nièni --> napake volje ==> izpodbojniNavidezni posli - simulacije: - relativni --> veljavni v okviru volje - absolutni --> nièni

Pri sili ni volje.

Napake volje (izpodbojni razlog):- grožnja (strah utemeljen, nasprotna stranka, ravnanje nedopustno)- zmota (bistvena) --> teorija izjave --> teorija volje - prevara (naklepno spravljanje v bistveno zmoto s strani druge stranke)

POGOJA ZA ODŠKODNINSKO ODGOVORNOST sta 2:1. KRIVDA --> odvisno od osebka, deliktna sposobnost in poseg v tuje podroèje)2. NEDOPUSTNO RAVNANJE --> voljno

VIRI OBLIGACIJSKEGA PRAVA

V našem pravu je sprejeto naèelo MONIZMA glede urejanja civilnih pogodb, medtem ko imajo v primerjalnem pravu veèinoma sprejeto naèelo DUALIZMA (to pomeni, da je materialno civilno pravo urejeno v veè zakonikih). Pri nas je materialno civilno obligacijsko pravo urejeno v ZOR, ki velja tudi za gospodarske pogodbe.

ZOR --> je najpomembnejši vir našega obligacijskega prava. Splošni del se nanaša na vse obligacije (kako nastane obligacija, uèinki, prenehanje... Posebni del ZOR ureja posamezne obligacijske pogodbe.

ZAKONI --> številni drugi zakoni urejajo materialno obligacijsko pravo (stanovanjski zakon ureja najemno, podnajemno pogodbo, Zakon o trgu vrednostnih papirjev, Zakon o bankah ureja banène posle in posle v zvezi z vrednostnimi papirji...).

PRAVNA PRAVILA --> avstrijski ODZ se uporablja kot pravno pravilo, sodnik ne more izreèi, da se nekaj zavrne ali dosodi na temelju doloèila iz ODZ, ampak lahko to navede le v obrazložitvi. Societetna - družbeniška pogodba (pri d.n.o.) - tu se uporablja ODZ (tudi za darilno pogodbo, ki je razlika o darilne obljube). Tudi komodat ureja ODZ.

UZANCE --> so kodificirani POSLOVNI obièaji (KODEKS - predpis, ki celovito ureja doloèeno pravno podroèje), so pomembne, ker so vir prava. Po èl. 21. ZOR se poslovanje med strankami deli na DOBRE POSLOVNE OBIÈAJE (18. èl. ZOR) in UZANCE.

SODNA PRAKSA --> je zelo pomembna (str. 15), sploh v sedanjem èasu, ko se spreminjajo pogoji poslovanja, sistem ...

PRAVNA ZNANOST -> upošteva se pri sojenju in pravni praksi ter pri sestavi zakonov.

OBVEZNO NAŠTUDIRAJ RAZLIKO MED: - Dobri poslovni obièaji - Morala - Pravna naèela - Pravni standardi - Uzance - Naèelo vestnosti inpoštenja

2

- Naèelo praviènosti

PRAVNA NAÈELA --> naèelo vestnosti in poštenja, naèelo praviènosti

DOBRI POSLOVNI OBIÈAJI --> pojem DOBRO je v smislu družbeno normalnega. Je vprašanje vrednotenja, daje dober videz, družba je to na splošno sprejela, stranke jih morajo upoštevati.

Po èl. 1107 ZOR (prehodne in konène doloèbe) je uporaba uzanc vprašljiva, kajti uzance niso pravni, ampak dejanski problem pri ugotavljanju doloèenega stanja.

POMEMBNO --> 3. odstavek 1107. ZOR kaže na to, da uzance niso niè drugega kot POSLOVNI OBIÈAJI (napotila doloèenih družb, sekcij, panog poslovanja...)

Èe je doloèba Zakona KOGENTNA, uzanca ne velja, èe pa je v Zakonu doloèba DISPOZITIVNA ali sploh ni doloèbe, je pa uzanca, ali èe je kogentna doloèba, jo pa uzanca dopolnjuje - POTEM velja stališèe, (dr. IVANJKO) èe ima uzanca neko doloèbo, potem velja, ker poslovni obièaj velja, ker je poslovni obièaj norma, ki velja - stališèe tudi dr. KOCBEK.

INTERPRETACIJA POGODB --> pogodba se naj razlaga tako, KOT JE NAPISANO. problem je pri SPORU - ko nekdo trdi drugaèe - sporne doloèbe razlagamo po naèelu, da ni treba pogodbe gledati dobesedno, kar piše, ampak izhajamo iz namena pogodbenih strank, kakšen namen sta imeli s pogodbo (SUBJEKTIVNI ELEMENT). ZOR to ureja v skladu z obligacijskimi naèeli. Tu se postavlja vprašanje, kaj èe namen pogodbe ni bil v skladu z obligacijskimi naèeli? Tu v doloèenem primeru lahko zakon izrecno doloèa v nasprotju z namenom strank --> 105/2 ZOR doloèa izjemo, pri èemer je pri tem potrebno iskati skupen namen strank.

SUBJEKTIVNI ELEMENT - ni absoluten, ZOR zahteva Naèelo obligacijskega prava. Subjektivni elemenet je treba objektivizirati, namen objektiviziramo po naèelih obligacijskega prava. Èe namen ni v skladu z naèeli obligacijskega prava, kombiniramo, iz naèel izhajamo (KOCBEK daje prednost SUBJEKTIVNEMU ELEMENTU, katerega obravnavamo v okviru naèel obligacijskega prava). Možno je, da ZOR zahteva doloèeno interpretacijo pogodbe (èl. 105. ZOR) in v nasprotju z voljo stranke. Pri interpretaciji ugotavljamo skupen namen obeh strank v luèi naèel obligacijskega prava.

IZJEME OD INTERPRETACIJE POGODB:

1. Naèelo IN DUBIO CONTRA STIPULATOREN --> pomeni, èe se je pogodba sklenila tako, da je ena stranka vnaprej pripravila vsebino pogodbe, katera je vsebinsko slabša za drugo stranko (glej SPLOŠNI POGOJI POGODBE PO ZOR èl. 142. do 144.), se šteje, da v dvomu sodišèe odloèa v korist stranke, katera je bila prisiljena sprejeti diktirano pogodbo.

2. NEODPLAÈNA - NEONEROZNA POGODBA --> pri tej pogodbi ni protiobveznosti druge stanke, zato tudi ni prav, da bi pogodbo interpretirali v SLABO tistega, ki daje doloèeno stvar po pogodbi. Moramo interpretirati pogodbo v korist tistega, ki DAJE.

VZAJEMNO ODPLAÈNE POGODBE ---> Pri njih izhajamo iz naèel EKVIVALENCE - obe stranki sta v PRAVIÈNEM RAZMERJU.

IZVENSODNA PORAVNAVA --> stranki se dogovorita, da nekdo tretji razsodi o razlagi pogodbe (èl. 99 do 102. ZOR).

PROBLEM CAUSE:

Obligacije delimo na KAVZALNE in NEKAVZALE, pri èemer je problem CAUSE ugotoviti podlago za sklenitev pogodbe - GLEJ 51-53. ZOR (tudi nagib-motiv èl. 53. ZOR).

PRAVNI POSEL je veljaven, èe ima VOLJO, OBLIKO, MOžNOST, DOPUSTNOST, potrebna pa je še prisotnost CAUSE - VOLJE, PODLAGE.

OBJEKTIVNA KONCEPCIJA CAUSE --> že iz same pogodbe je razvidno, kakšna je CAUSE - odvisno je od vrste posla - OBJEKTIVNA CAUSE, katera spremlja pogodbo (darilna, prodajna...).

3

SUBJEKTIVNA KONCEPCIJA CAUSE --> je razviden iz tega, kaj so stranke hotele s sklenitvijo pogodbe .

Pri nas je stališèe TEORIJE o OBJEKTIVNO-SUBJEKTIVNI presoji CAUSE, kljub temu, da je po nekaterih teoretikih CAUSE brezsmiselna. Naše pravo zahteva CAUSE za pravne posle, èe CAUSE ni, je pravni posel nedopusten in nièen.

CAUSA je pomembna pri INSTITUTIH (pri ugotavljanju spremenjenih okolišèin - po dr. KOCBEK). Okolišèine po sklenitvi pogodbe so se tako spremenile, da je treba pogodbo spremeniti - tu nastopi problem, pri èemer moramo gledati CAUSAE pri sklenitvi pogodbe (kako sta si stranki razdelili riziko...).

Od CAUSE moramo loèiti MOTIV - to ni CAUSE, je lahko element, ki se upošteva pri ZMOTI.

Pri neodplaènih pogodbah je MOTIV DVIGNJEN NA NIVO CAUSE - to je prisotno le tu in nikjer drugje, (darilna pogodba...) - èl. 53. ZOR. Prav tako je pri neodplaènih poslih cela vrsta posebnosti za razliko od odplaènih pravnih poslov - obligacij (primer ZMOTA v CAUSE in ZMOTA v MOTIVU).

PRAVNA DEJSTVA --> iz življenskega problema izloèimo in izvzamemo okolišèine, ki jih pravo povzdigne na nivo pravnih dejstev, zato ker jim pravo daje pravne uèinke. Pravna dejstva povzroèajo pravne posledice. Pravna dejstva delimo na:

1. DOGODKE==> (udar strele, neurje, ostali naravni pojavi, rojstvo otroka, smrt) - to so pravna dejstva.

2. ÈLOVEŠKA DEJANJA==> to je posledica èlovekovega ravnanja in rezultat dela ljudi. Ta dejanja delimo:

A/ DOPUSTNA --> zopet DELIMO NA: ---REALNO DEJANJE (ni volje, pravo pa na njih veže pravne uèinke -najdem denar v parku, samopomoè, silobran, skrajna sila...)

---PRAVNE POSLE (gre za izraz volje). Delimo jih na: * ENOSTRANSKE pravne posle- * DVOSTRANSKE pravne posle-

Za oba je pomemben in prisoten element VOLJE. Razlikovalni znak je ŠTEVILO IZJAVLJENIH VOLJ.

Razlika med njima element VOLJA !!!

B/ NEDOPUSTNA --> to so delikti, kvazikontrakti, kršitev osebnostnih pravic.

DARILNA POGODBA je dvostranski pravni posel, OPOROKA je enostranski pravni posel.

Izraz volje ene osebe že povzroèi pravno posledico - pri enostranskih pravnih poslih.

Pogodbe so dvostranski pravni posli. Delimo jih (kljub dikciji dvostranski) na: a/ DVOSTRANSKE --> pogodba o hrambi, posojilna pogodba - praviloma so neodplaène

b/ ENOSTRANSKE --> so vzajemne pogodbe - izpolnitveno dejanje mora biti takšne narave, da obe stranki nekaj prejmeta. Vzajemne pogodbe so pravilmo odplaène.

Med vzajemnostjo in odplaènostjo NE MOREMO postaviti enaèaja - NI PRAVILO. Prav tako je vloga strank pri teh pogodbah RAZLIKOVALNI ZNAK. Pri dvostranski pogodbi je v eni osebi tako upnik kot tudi dolžnik, pri enostrankih pa NE.

NEODPLAÈNI PRAVNI POSLI ==> v pravu so v bistvu bolj ranljivi, CAUSE je NAGIB-MOTIV (nagib pri neodplaènih pravnih poslih je del CAUSAE, izjalovljen nagib pomeni, da je CAUSE “padla”, kar je razlog za razveljavitev pravnega posla. (primer: kot profesor se mi ena uèenka dopade, zato jo povabim v kabinet in ji poklonil zlati prstan. Ona ga vzame, se zahvali in odide. Jaz se “troštam” najboljšega, nakar jo èez 3 dni vidim v objemu “silaka od 2 m”, zaradi èesar se mi podrejo vsa upanja. V trem primeru gre za zmoto o CAUSE, kar je razlog za razveljavitev pravnega posla).

ODPLAÈNI PRAVNI POSLI ==> tu je CAUSE izraèena v neki obliki, ki jo obe stranki sprejmeta (za prstan dobim kolikor toliko realno plaèilo - tu je CAUSA - NAGIB irelevanten)

4

OBLIGACIJSKA RAZMERJA so RELATIVNA (UPNIK-DOLžNIK), v ta njun medsebojni položaj se lahko mešajo tretje osebe, to ravnanje pa ne velja proti tretjim osebam. ABSOLUTNO pa je to, da se relativna pravica vpiše v zemljiško knjigo - ta vpis ima uèinek proti tretjim osebam. ABSOLUTNOST je znaèaj STVARNIH PRAVIC --> to se kaže v uporabi, razpolaganju, odtujitvi.

ABSOLUTNOST RELATIVNIH pravic se kaže primeru, da lahko dedièi po smrti zapustnika dedujejo njegov UP.

Terjatev je DEL PREMOžENJA in tudi PRAVICA - to je možnost, da tretja oseba v moje premoženje tudi poseže. Relativne pravice so tudi objekt jamèevanja.

Obligacije nadalje delimo na:

- CIVILNE (iztožljive) OBLIGACIJE --> v doloèenih primerih obveznost izpolni, vendar upnik nima pravice do tožbe (zastaralni roki onemogoèajo upniku neskonèno èasa za izterljivost terjatve);

- NATURALNE OBLIGACIJE --> (že zastarane) so lahko tudi tiste, ko za nastanek obveze sodišèe ne bo dalo pozitivne odloèitve (obveznosti od iger na sreèo; upnik oprosti dolg glavnemu dolžniku, ne odpusti pa ga poroku...). Naturalna obligacija ne pomeni, da obveznosti ni, ampak samo to, da sodišèe ne bo dalo svoje moèi - obveznost obstaja še naprej. Dolžnik kasneje sicer lahko svoj dolg, za katerega ve, da obstoji, poravna, vendar ne more od upnika zahtevati dolg nazaj (èeš saj nisem bil veè zaradi zastaranja dolžan plaèati, zato zahtevam stvar ali plaèilo nazaj).

- NEOMEJENE OBLIGACIJE --> v naèelu velja, da so obligacije NEOMEJENE.

- OMEJENE OBLIGACIJE --> v nasprotju z gornjim naèelom so lahko prisotne omejitve iz razliènih razlogov (na podlagi zakona pri odškodninskih odgovornostih sodišèe lahko odloèi, da prizna odškodnino za ves izgubljeni dobièek, vendar najveæ do višine škode, ki jo je kršitelj pogodbe lahko prièakoval ali bi jo moral prièakovati - enako pri prevoznih pogodbah...). Pri omejitvi odgovornosti ni tako pomembna omejitev po ZNESKU, ampak, na KAKŠEN NAÈIN ODGOVARJA:

- jamstvo PRO VIRIBUS;- jamstvo KUM VIRIBUS (primer ministra TAJNIKARJA, ali odgovarja

samo za dolgove ali so tu vštete tudi obresti, drugi stroški...).

- OBLIGACIJE Z OBLIGACIJSKIM JAMSTVOM --> èe ni zaveze med strankama, ni jamstva; èe gremo za poroka, sicer jamèimo za tuj dolg, smo pa z dolžnikom v zavezi (pogodba z dolžnikom o poroštvu);

- OBLIGACIJE S STVARNO-PRAVNIM JAMSTVOM --> ni nujno, da je zaveza, pa je lahko jamstvo (npr. hipoteko ali roèno zastavo - pignus lahko damo za zavarovanje svojega ali tretjega dolga).

Pri izpolnitvi obligacije je doloèeno izpolnitveno ravnanje (po naèinu, po èasu...):- PO NAÈINU - je razlièno, razlikujemo:

- dajatve ( pri dajatvi se naknadna subjektivna možnost izpolnitve ne upošteva (prodam ti uro, avto ... - to se razlikuje od tega, èe reèem zveèer ti pridem peti...); pri dajatvi je pravica upnika drugaèna kot pri storitvi.

- storitve

- POZITIVNE OBLIGACIJE --> dolžnik mora nekaj storiti;

- NEGATIVNE OBLIGACIJE --> dolžnik mora nekaj opustiti. (to razlikovanje med pozitivno in negativno obligacijo je pomebno pri odškodninskih zahtevkih - zahtevek je lahko restitucijski ali institucijski).

- PRIMARNA OBLIGACIJA - doloèena ravnanja, katera mora storiti upnik;

- SEKUNDARNA OBLIGACIJA - ravnanja, ki jih mora storiti upnik poleg primarnih ravnanj -obveznosti (sklene pogodbo o izdobavi izdelka, dolžnik mora poleg predmeta dati tudi navodilo o uporabi, skice... --> sekundarna ravnanja se lahko iztožijo samo skupaj s primarnimi).

5

Obligacije po ÈASU so:a/ enkratne - prodam hišo, uro - prodajna pogodba;b/ trajne - najemna pogodba (dlje èasa trajajoèa obveznost). Najemnikovo ravnanje je trajno, ampak

pretrgano (najemnina vsak mesec), najemodajalèevo pa nepretrgano (trajen najem). To vprašanje je pomembno zaradi prenehanja obveznosti.

ENKRATNA OBLIGACIJA preneha navadno z izpolnitvijo, TRAJNA OBLIGACIJA pa je trajno izpolnjevanje in ni nikoli prenehano (ali je prekinitev opredeljena z rokom ali ne, omejena na doloèen ali nedoloèen èas). Ravnanje za: - doloèen èas - obligacijsko razmerje preneha s potekom roka avtomatièno, pred tem rokom ni možno prenehanje samo z voljo ene stranke, ampak le z dogovorom (iz èistega miru ni dovoljeno prekiniti obligacijsko razmerje, ampak le , èe so izpolnjeni doloèeni pogoji - kršitev miru, hišnega reda, stalna kontrola s strani najemodajalca...); - nedoloèen èas - za prenehanje je nujno potrebna volja 1 stranke (odpoved). Obligacijsko razmerje za nedoloèen èas lahko preneha na podlagi proste presoje zgolj ene stranke, pri tem obligacijskem razmerju ni potrebno dokazovati nièesar (motenje)

- GLAVNE (samostojne) OBLIGACIJE

- ODVISNE OBLIGACIJE

Upnik in dolžnik sta v obligacijskem razmerju. Dolžnik si lahko dobi poroka, ki je hkrati poleg dolžnika dolžnik napram upniku. Ta pogodba ne more obstajati, èe ni glavne obveznosti med upnikom in dolžnikom. Odvisna obligacija ne more biti veèja od glavne, prav tako èe glavna obligacija preneha, preneha tudi odvisna (stranska) obligacija. Izjema od tega je, èe se porok zaveže za veè kot dolžnik. Akcesorne (stranske)obligacije delijo usodo glavne obligacije.

ŠTUDIRAJ PO KNJIGI IN ZOR !!! Delitev obligacij glede na PREDMET spolnitve obligacin --> s èim izpolnjuje dolžnik. (ali je predmet doloèen individualno ali generièno. Vpraèanje je, kaj pomeni izpolnitev obligacije - ali si prost obveznosti ali ne...):

- SPECIES --> gre samo za 1 individualni predmet, èe predmet preneha, izpolnitev ni veè mogoèa in ni veè obveznosti;

- GENUS --> vse dokler na svetu obstoji kakšna enak ali podobna stvar, ni konec obligacije.

Kaj èe je predmet doloèen tako razlièno, da je treba dati eno ALI drugo ali eno IN drugo, obveznost je eno, upnik pa lahko da nekaj drugega.

Obligacija je lahko:- ALTERNATIVNA --> vprašanje je, kdo laho odloèi, katero stvar bo dal, ali si lahko upnik premisli glede

stvari, kdo ima pravico izbire...- KUMULATIVNA --> obligacija zavezuje tako za eno kot tudi za drugo stran.

Kdor je kriv, mora trpeti posledice svoje neizpolnitve (nasprotna stran ima možnost, da odstopi od pogodbe ali da se zadovolji z nastalo situacijo.

PRENEHANJE OBLIGACIJ

ENKRATNE OBLIGACIJE --> prenehajo z izpolnitvijo.

TRAJNO OBLIGACIJSKO RAZMERJE --> izpolnjevanje ni nikoli izpolnjeno, pri èemer je lahko obligacijsko razmerje sklenjeno za doloèen (pred tem rokom prenehanje obligacije ni mogoèe po volji samo ene od strank, lahko pa po volji obeh strank --> izjema od tega je, èe bi ena od strank kršila pogodbo) ali nedoloèen èas (tu se obligacija prekine po prosti presoji ene stranke in ni potrebno dokazovati nièesar).

Izpolnitev je lahko MATERIALNO (nesem ti kovèke) ali PRAVNO (gospodaril bom s tvojo hišo, ko tebe ne bo) dejanje.

PREDPOSTAVKE PRAVNIH POSLOV

To so okolišèine, ki so tako pomembne, da MORAJO biti podane, da je lahko pravni posel sklenjen. Ne moremo jih zmeraj in povsod enaèiti s sestavinami pravnih poslov. Sestavine delimo na razliène kategorije (bistvene sestavine pravnega posla). Njihova posebnost je v tem, da razlièni tipi pogodb razlièno doloèajo razliène

6

sestavine in jih omenjajo kot bistvene sestavine. Tiste, brez katere ena ali celo obe pogodbe ne bi sklenili. Pogodba nastane, ko se volja stran ujema o bistvenih sestavinah pogodbe.

1. SPOSOBNOST --> to je sociološki pojem , mi pa govorimo o pravni terminologiji sposobnosti:

A/ PRAVNA SPOSOBNOST ==> to je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti v pravnem življenju (gre pravnemu subjektu). Pravno sposobnost delimo na:

- splošno pravno sposobnost - na splošno nosilci vseh pravic in obveznosti (nastane z rojstvom in vpisom v sodni register (za firme);

- specialna pravna sposobnost - je nekaj ožjega, morajo biti podane druge predpostavke, npr. sposobnost testiranja (za oporoko 15 let...);

B/ POSLOVNA SPOSOBNOST ==> je sposobnost subjekta, da z LASTNO VOLJO vstopa v pravice in prevzema obveznosti (npr. otrok, star 13 let podeduje 500.000 SIT, denar vzame materi in si kupi vespo, jo pripelje domov ter se v èasu, ko matere ni doma, vozi. 1 mesec mati sploh ne ve za motor, nakar sin pade z motorjem , ga povsem poškoduje in se še sam LTP - kaj je s pravnim poslom? --> npr. otrok, star 8 let nakupuje v trgovini po nalogu matere kruh, mleko ipr...). ZOR ne pozna gradacije starosti, ampak jo opredeljuje posebni predpisi:

- pod 15 let --> poslovno nesposobni (ZZZDR daje v svojih èlenih tudi poslovno nesposobnim osebam dovoljenje za opravljanje pogodb iz vsakodnevnega življenja (nakup živil, avtobusne vozovnice...); te poslovno nesposobne osebe NE SMEJO opravljati NOBENIH drugih pravnih poslov, (po mnenju teoretikov) niti sprejemati daril, kajti nimajo potrebne VOLJE.

- 15-18 let --> omejeno poslovno sposobni (ti mladoletniki in tudi njihovi zastopniki lahko sklepajo tiste pravne posle, s katerimi mladoletniki samo pridobivajo);

- nad 18 let poslovno sposobni.

ZOR ne daje v svojih èlenih neposredne opore za interpretacijo poslovne sposobnosti (glej èl. 56, 57, 58, 59, 103/1, 107).

Glede na DENARNE OBVEZNOSTI so obligacije takrat, èe je dolžnik dolžan nekaj izpolniti, obveznost pa je DENAR. Pri tem je pri teh obligacijah najveè posebnosti glede na druge premete izpolnitve.

DENAR je: - plaèilno in - menjalno sredstvo

To je pomembno pri tehtanju vrednosti enega ali drugega - mera vrednosti). S tem ne mislimo na denar kot blago (numizmatika), ampak kot plaèilno sredstvo. Pri tem se poraja vprašanje, kaj pomeni doloèena kolièina denarja v doloèenem obdobju. Poleg inflacije so možne tudi druge vrste sprememb (valutna razmerja se spremenijo) --> v pravu je najveèji problem izravnava najrazliènejših razmerij. Iz tega razloga se v obligacije vnaša cela vrsta klavzul, s katerimi se poizkuša anticipirati te spremembe.

Z denarjem je zelo povezano vprašanje obrestnih mer. Pri tem velja princip, da je treba vrniti tisto kolièino denarja, ki je bila posojena, drugo pa je stvar obresti (to so civilni plodovi in plaèilo za rabo denarja) (npr. 100 je denarna obveznost, plaèilo je prav tako 100, ostalo do npr. 120, kar moramo vrniti upniku, so obresti in drugi stroški). Obresti NE izravnavajo obveznosti.

V gospodarstvu imajo subjekti neko konstanto zaradi fiksnosti. Èe se spreminja konstanta, težje sledimo izpolnjevanju obveznosti. Iz tega izhaja naèelo MONETARNEGA NOMINALIZMA --> dolžnik plaèa tisto ceno, ki je bila ob sklenitvi pogodbe doloèena oz. dogovorjena. To naèelo je v svojih doloèilih sprejel tudi ZOR. (èl. 394-402 ZOR). Èe je predmet obligacije vsota denarja, mora dolžnik plaèati tisto denarno obligacijo, na katero se nanaša pogodba (ta èlen pa odpove v èasu velike inflacije). Ta problem rešujejo pogodbeni subjekti s klavzulami (devizno, valutno, blagovno, zlato ...). Pri tem se postavlja vprašanje, kaj sta stranki v tem èasu v pogodbi hoteli s tem dogovorom (ali so zavarovale naèelo ekvivalentnosti). Po ZOR je prepovedana valutna klavzula (èl. 395 ZOR) - vendar pa je ta doloèba v nasprotju z bivšim zveznim zakonom - monetarni zakon, ki izrecno dovoljuje dovoljuje valutno klavzulo pri poslih s tujino.

7

INDEKSNA KLAVZULA --> nièna je doloèba, da se obveznost indeksira glede na spremembo cen - èe pa je sprememba cen v neki zvezi z izpolnitvijo obveznosti (èe nima znakov špekulacije), pa se lahko.

DRSNA LESTVICA --> dovoljena je v gradbenih pogodbah in pogodbah o delu, kjer se cena spreminja, v kolikor se spreminja cena vgradnih elementov, ki smo jih v objekt vgradili.

DANES --> še naprej velja naèelo monetarnega nominalizma, slovenski monetarni zakon pa dovoljuje valutno klavzulo, vendar pa ne izpolnitev obveznosti v tuji valuti.

Indeksna klavzula in drsna lestvica veljata po ZOR.

Pri NATURALNIH obligacijah velja naèelo, da dolžnik ne more nekaj vnaprej plaèati oz. vnaprej izpolniti obveznost (npr. dobava avtomobila pred dogovorjenim rokom - upnik ima možnost, da ga ne sprejme - še nima garaže); pri DENARNIH obligacijah pa velja naèelo, da dolžnik lahko obveznost izpolni predèasno --> NIÈNO je izrecno pogodbeno doloèilo, s katerim bi se dolžnik odpovedal tej predèasni izpolnitvi.

Stranka, ki daje proizvode v promet, pa èe vnaprej pogojuje plaèilo in kasneje izdobavi proizvode, mora za ta denar plaèati obresti. (Zakon o deviznem poslovanju , Zakon o varstvu potrošnikov).

OBRESTI ==> so civilni plodovi in obenem plaèilo za rabo denarja. Pri obrestih je pomembno naèelo AKCESORNOSTI - obresti so akcesorne samo v svojem nastanku (ne morejo nastati brez glavne

stvari), potem pa zaènejo teèi svoje življenje in so lahko kasneje predmet samostojne izpolnitve. Èe ni denarne obveznosti, ni obresti. Vedno se raèunajo v isti obliki kot glavna stvar (tudi v naturalni obliki - dolžen 10 zabojev krompirja, obresti sta 2 zaboja krompirja...). Z obrestmi nekdo nekaj zasluži, in se ne korigira z njimi to, ali je

nekdo dobil veè ali manj. Pri obrestih sta zastopani 2 naèeli:- ANATOCIZEM - prepoved raèunanja obresti od obresti (èl. 400 ZOR); to pa

ne velja za banène posle in za procesne obresti (lahko tožimo obresti na zamudne obresti, od trenutka vložitve tožbe lahko glavnico in obresti seštejemo --> kapitaliziramo ter to svoto tožimo z zakonitimi zamudnimi obrestmi )--> to je dopusten anatocizem.

- ULTRA ALTERUM TANTUM - obresti so dovoljene, vendar nehajo teèi, ko dosežejo glavnico (401 ZOR - pri nas ni veè te prepovedi, ta èlen ZOR je razveljavljen).

POGODBENE OBRESTI --> so civilni plodovi (stranki se dogovorita o plaèilu za rabo denarja in so s pogodbo dogovorjene - 394 do 402 ZOR);

ZAMUDNE OBRESTI --> èe dolžnik ne bo plaèal neke obligacije, bo od tedaj naprej, ko bo v zamudi, plaèeval zamudne obresti (277 do 279 ZOR). Ni treba, da so zamudne obresti sploh posebej dogovorjene. Tu gre za neko obliko kazni, teèejo pa od dneva zamude naprej, ne glede na to, ali so dogovorjene ali ne - teèejo po zakonu. So razliène glede na to, ali gre za civilne ali gospodarske pogodbe. ZOR to ureditev napotuje na poseben zakon (ZOR s preèišèenim besedilom) - pomembne so hranilne vloge na vpogled, kjer so lahko dogovorjene take obresti, kot v kraju banke. Za gospodarske pogodbe pa za sedaj do sprejema novega zakona ni omejitev, ampak so zamudne obresti take, ko jih dogovorijo stranke. Pri zamudnih obrestih tudi ZOR doloèa razliène višine obresti za civilne in gospodarske pogodbe (Zakon o temeljni obresti meri).

Po roku plaèila teèejo samo zamudne ali samo dogovorjene obresti, èe so veèje od zamudnih (nikakor ne oboje skupaj). Prav tako od zamudnih obresti ni obresti, RAZEN kadar te obresti kapitaliziramo (to velja tako za pogodbene kot zamudne obresti) - velja od dneva vložitve tožbe.

Kaj se najprej poplaèa - glej 313 ZOR (najprej stroški, nato obresti in šele nato glavnica).

Revalorizacijske obresti se ne štejejo kot prave obresti (valutna klavzula - revalorizira se glavnica).

Prepovedan je anatocizem v pogodbi, možen pa je dogovor - èe boš v zamudi, boš plaèal višje obresti (ta prepoved anatocizma pa ne velja za banke).

Zamudne obresti so kazen (tudi èe upnik ne utrpi škode, je dolžnik dolžan plaèati zamudne obresti - èe pa ima upnik škodo, lahko poleg zamudnih obresti uveljavlja tudi odškodninski in deliktni zahtevek).

RAZMERJA MED STRANKAMI

Obligacijska razmerja so relativna - uèinkujejo samo med strankami v razmerju (INTER PARTES).

8

POGODBE V KORIST TRETJIH OSEB ==> poleg strank je v razmerju še tretja oseba, stranki se dogovorita, da bo izpolnitev speljana v dobro tretje osebe (upravièenec - BENEFICIAR, obljubi - PROMITENT, izpolnilec dolga - PROMISOR).

KAVZALNO RAZMERJE - med promitentom in beneficiarjem je v tem, da AKCIO DIREKTA dobi takoj - vendar pod razveznim ali odložnim pogojem (pri nas je vstop možen takoj, ko je pogodba sklenjena, vendar pa mora beneficiar vstopiti v razmerje - èe ne vstopi, ostane pogodba med strankama (zavarovalna pogodba, prevozna pogodba, pogodba o izroæitvi premoženja za èasa življenja...). Èe v pogodbi ni nièesar doloèenega, lahko tretji sprejme kadarkoli. Promitent ima v razmerju do tretjega VSE UGOVORE iz pogodbe (pogoj, zmota...), kot èe bi s tretjim on sklepal pogodbo. V razmerju med njima pa je, kar se tièe ugovorov, vezan na pogodbo s promisorjem, pa tega ne more uveljaviti (ugovor, vezan na kompenzacijo). romitent ima ugovor samo v zvezi konkretne pogodbe, nasproti beneficiarju pa tudi druge ugovore.

POGODBE V BREME TRETJEGA ==> te pogodbe (v škodo, breme tretjega) NISO MOžNE ( 149 do 153 ZOR). Ni možno, da se nekdo s pogodbo zaveže nasprotni pogodbeni stranki in z njo zaveže tretjega, da bo obveznost izpolnil namesto njega. V zvezi tega poznamo 2 varianti:1. Nekdo obljubi dejanje tretjega in se sam zaveže, da bo tretji to dejanje dejansko storil

(garancijska pogodba - èe on ne bo storil, bom to storil jaz);2. Promitent se zaveže, da si bo prizadeval, da bo tretji obveznost izpolnil (obveznosti

PRIZADEVANJA --> DILIGENCE).

NAPAKE VOLJE

MISELNI PRIDRžEK --> izjavlja nekaj, misli nekaj drugega.

1. NAPAKE VOLJE:

A/ GROžNJA==> (60 ZOR), pri èemer mora biti strah utemeljen. Stranka lahko zahteva RAZVELJAVITEV pogodbe. Utemeljen sum straha je odvisen od subjektivnih in objektivnih okolišèin.

B/ PREVARA ali ZVIJAÈA ==> (65 ZOR), stranka lahko zahteva povrnitev škode. Škodo lahko povzroèi tudi tretja oseba.

C/ ZMOTA ==> (61 ZOR), je nesoglasje med mislimi in izjavljeno voljo. Pri odplaènih poslih se upošteva samo bistvena zmota, pri neodplaènih poslih pa tudi zmota v nagibu (zmota o vzrokih). Je tudi zmota v osebi, predmetu... Razlikujemo:

- Pravna zmota --> je zmota o vsebini pravnega posla;- Dejanska zmota --> zmota o doloèenem dejstvu;

D/ NESPORAZUM ==> tu ni izpodbijanja, pri èemer pri obojestranski zmoti, nesporazumu pogodba sploh ne nastane.

2. NAVIDEZNA POGODBA (SIMULACIJA)

Razlikujemo:- Relativna --> je prikrit pravni posel (obvelja);- Absolutna- Fiduciarni pravni posli --> so posli na zaupanje, uèinke prvega posla omejita stranki s

pogodbo;- Imaginarni pravni posli --> stranki tu nièesar ne prikrivata (primer: 3-krat stranka proda

svojega sina prijatelju).

3. POMANJKANJE POSLOVNE VOLJE

A/ IZPODBOJNOST ==> tu se zahteva vrnitev stvari, èe to ni možno, pa se vrne denarno nadomestilo po ceni sedaj oz. ob izdaji sodne odloèbe.

B/ NESPORAZUM ==> ne spada med napake volje. Tu gre za pogodbo, katere ni in zato ne more biti napake volje.

C/ BISTVENA ZMOTA ==> mora biti opravièljiva. Zmota v nagibu ne vpliva na pravni posel,

9

razen èe gre za neodplaène pravne posle. STRANKE IN ZASTOPNIK

Oseba CP je drug pojem kot civilno-pravne osebe. Oseba CP je oseba obligacijskega prava, bodisi fizièna ali pravna oseba.

Pravna oseba je neka fiktivna tvorba, ustanovilo jo je pravo. Sestavljena je iz :- personalnega (osebe, substrata) in- materialnega - realnega (premoženje) elementa.

SOCIETAS ==> je civilna družbeniška pogodba, pri kateri se fiziène osebe združujejo zaradi doloèenih razmerij med njimi in kateri ustvarjajo uèinke do tretjih oseb. Naslednja stopnja societe je pravna oseba.

Nekim osebam, ki so medsebojno povezane v povezavi z nekim premoženjem, se da pravni položaj. Gre za neke osebe, ki so skrite v okviru te pravne osebe. Fizièni uèinki se nanašajo na to novo pravno osebo in ne na te skrite osebe. V pravni osebi morata biti zastopana oba substrata - èe ni obeh, ni pravne osebe. Pravna oseba je neka organizacija personalnega in materialnega substrata, nad katerima pa dominira neki cilj.

PERSONIFIKACIJA KAPITALA --> kapital (premoženje) dobi položaj v okviru pravne osebe.

Pravna sposobnost --> je sposobnost biti nosilec pravic in obveznosti.

Poslovna sposobnost --> pomeni, da imaš sposobnost (voljo) za uresnièevanje teh pravic in dolžnosti.

Pri pravnih osebah se pojavlja vprašanje sposobnosti, glede tega, da je pravna oseba lahko subjekt pravic in obveznosti, obstojata 2 teoriji:

- teorija specialne in- teorija splošne pravne sposobnosti.

Trend v svetu je teorija splošne pravne sposobnosti - cilj je èimveèje poenotenje s fizièno osebo.54. ZOR ureja pravne sposobnosti pravnih oseb - v bistvu danes tega ni veè (èlen še velja, treba pa ga je prilagajati sodobnim konceptom).

Pri društvu ni pomebno premoženje, društva pa se tudi ne smejo ukvarjati z gospodarsko dejavnostjo.

KOCBEK se zavzema za èimveèjo izenaèitev pravne s fiziènimi osebami. Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) je šel v to smer, razveljavljati sumljive pravne posle pa se da z drugimi instrumenti.

POSLOVNA SPOSOBNOST PRAVNIH OSEB --> je še bolj sporna kot pravna sposobnost pravnih oseb. Pravna oseba nima možganov, ima pa svojo poslovno sposobnost, ima svoje organe, preko katerih uresnièuje svojo poslovno sposobnost. Poslovno sposobnost pravnih oseb merimo po sposobnostih fiziènih oseb, ki izjavljajo voljo za pravno osebo. Ko zastopnik pravne osebe nekaj reèe tretji osebi, je to izjava volje in je posel sklenjen - ni potrebnih še dodatnih doglasij koga drugega kot prej v družbeni lastnini.

Zakon o fondacijah --> je pomemben z vidika klasifikacije pravnih oseb, prav tako pa glej podrobnejšo klasifikacijo Verice TRSTENJAK v reviji Podjetje in delo.

Pravne osebe javnega prava tudi vstopajo enakopravno vcivilno pravo (npr. država kupi zemljišèe...).

KLASIFIKACIJA PRAVNIH OSEB--> - javne - zasebne:* kapitalske (skladi)* korporacijske

Stranke svojo voljo izjavljajo same ali po kom drugem - zastopniku (v anglosaksonskem pravu AGENCY). Loèimo:

- indirektno zastopanje ( zastopnik zastopa v svojem imenu in za drugo osebo);- direktno zastopanje (nastopa v tujem imenu za tujo osebo in za tuj raèun).

TEORIJE FIDUCIE - instituta --> (fiduciarni posli):- beneficia (premoženje tretje osebe se da trastiju, ki upravlja s tem premoženjem)

10

- trastiMožna je (fiducia) pri Cesiji.

Pri zastopanju gre za zastopanega, katerega zastopa nekdo drugi na podlagi:- zakona- odloèbe državnega organa- pravnega posla - je lahko pogodba (mandatna, družbeniška), pooblastilo za zastop pa

je lahko dano tudi z enostranskim pravnim poslom in v tem primeru ni pogodbenega razmerja.

Pooblastilo je abstrakten (NE kavzalen) pravni posel. Èim se zaveže za zastopanje, je to pooblastilo pogodba - zaveza pogodbenika, da bo zastopal.

Razlika med pooblastitvijo in pooblastilom:- Pooblastitev je notranje razmerje, ki še ni navzven povdarjeno - je razmerje med zastopanim in

zastopnikom;- Pooblastilo je razmerje med pooblašèencem in zastopanim, ki je javno objavljeno - enostranski

pravni posel.

Mandatna pogodba je lahko pooblastilna, vendar pa to ni nujno.

Pooblastilo se lahko vsak trenutek preklièe (tudi zoži), tudi pri pooblastilni pogodbi (AD MINUS AD MAJORI). Èe pa je pooblastilna pogodba dvostransko obveznostna pogodba, kjer je razlika, saj se je poleg obveze zastopa zastopnik obvezal tudi za izpolnitev obligacije - to ni samo upravièenje do tretjega, ampak tudi za zastopanega - se lahko preklièe pooblastilo z vidika tretje sebe, medtem ko je zastopani tudi odškodninsko odgovoren.

Samo pooblastilo še nima dolžnosti, pri pogodbi pa so že obveznosti - pri pogodbi je zastopani zavezan. S preklicem pogodbe je zastopani odškodninsko odgovoren zastopniku, v odnosu do tretje osebe pa pogodba ne velja z dnem preklica. Odgovoren je zastopani na podlagi medsebojnega odnosa med zastopnikom in zastopanim. To so posebna, zaupna - notranja razmerja.

Ali lahko zastopnik da naprej pooblastilo nekomu tretjemu? - naèeloma ne, razen èe je to dogovorjeno ali èe okolišèine v to silijo (èe posla ni mogel sam zastopnik opraviti).

OBLIÈNOST POOBLASTILA --> pooblastilo naèeloma ni pismeno, izjeme pa so v tem, da mora biti podano v takšni obliki, kot se zahteva obliènost v poslu, ki se sklepa - èe je pogodba o nakupu nepremiènine pismena, mora biti tudi pooblastilo podano v pismeni obliki. NI PA OBLIÈNOSTI pri PREKLICU ali ZOžITVI --> morata biti navzven tako podana, da za preklic ali zožitev izve tretja oseba - èe ta za preklic ali zožitev ni vedela, potem ne gre za preklic ali zožitev.

Kaj se zgodi, èe zastopnik prekoraèi pooblastila ali èe se dela, da je zastopnik?1. Prekoraèitev pooblastila - posel v obeh primerih ne velja, pogodba ni sklenjena, možna

pa je odobritev - èe je odobritev podana, potem posel velja. odobritev je možna. zakon šèiti tretjo osebo - v primeru FALSUS PROKURATOR...?

2. Pri prekoraèitvi tako zastopnik kot zastopani nosita odgovornost do tretje osebe - zastopani odgovarja odškodninsko skupaj z zastopnikom (solidarno). Èe pa zastopnik NI imel pooblastila, za škodo odgovarja odškodninsko samo zastopnik - tretja oseba ne more dobiti odškodnine, èe je vedel (dobra vera), da ni šlo za FALSUS PROKURATOR.

Pooblastilo je:- splošno- specialno- poslovno- trgovski potnik- pooblašèenec po zaposlitvi

VEÈOSEBNA RAZMERJA

Imamo veè takšnih razmerij:- 1 upnik, ki je hkrati tudi dolžnik- veè strank, (3 upniki, 1 dolžnik)- 1 upnik, 3 dolžniki

11

- 3 upniki, 3 dolžniki- iste stranke so hkrati upniki in dolžniki nasproti drugim strankam, ki so tudi hkrati upniki in

dolžniki.....

Pri tem se sreèamo s problemom, kakšne pravne uèinke v teh situacijah imajo dejanja teh oseb. V zvezi tega je pravilo, da imamo 3 vrste razmerij:

- deljena- solidarna- nedeljena ali skupnostna razmerja.

Naèeloma so obligacijska razmerja deljena --> èe je veè strank, vedno poizkušamo razdeliti obligacijo in tako ugotovimo, koliko je teh razmerij in koliko je strank.

1. SOLIDARNOSTNA RAZMERJA

Tu razmerja ne moremo razdeliti, solidarnost je lahko tako na upniški kot tudi na dolžniški strani:- pri gospodarskih pogodbah se solidarnost na dolžniški strani (ne na upniški) predpostavlja;- pri ostalih obligacijah je problem v naravi stvari.

Dolžniška solidarnost --> Imamo 1 upnika in 3 dolžnike, ki so solidarno odgovorni. Vsi upniki so solidarno odgovorni po naèelu vsi za enega, eden za vse, kar pomeni, da èe 1 dolžnik plaèa vso obveznost, sta ostala dva prosta obveznosti.

Upniška solidarnost --> èe 1 upnik izterja, sterja za vse upnike. Prav tako èe izpolni, izpolni za vse.

Pri kolektivnih skupnostnih razmerjih pa velja VSI ZA VSE --> vežejo se za neko skupno lastnino (ne na solastnino).

Kako uèinkuje ravnanje enega do drugih:- veže njegovo ravnanje samo na njega (parcialno uèinkovanje);- generalno - veže za vse;- omejeno generalno - njegovo ravnanje ima uèinek na drugega, vendar samoa do višine,

kolikor imajo višino zneska v regresnem razmerju.

ZOR praviloma izhaja iz sistema omejenega generalnega uèinkovanja.

O solidarnosti glej èl. 414 --> 435 ZOR !!!

RAZVRSTITEV POGODB

Ta razvrstitev je pomembna z vidika obligacijskega prava, kajti obligacij iz pogodb je nešteto. Pogodba je pravni posel, ki bodisi ustanovi, spremeni ali ukine obligacijo, pravico ali obligacijsko razmerje.

KONTRAKT JE TISTA POGODBA, KI USTANOVI OBLIGACIJO (pomembno). Pri kontraktih vedno mislimo na pogodbe, ki ustanovijo pogodbo.

Pri pogodbi pravo veže doloèeno posledico, vendar pa ni nujno, da je vsaka pogodba obveznostna pogodba, kateri pravo daje doloèene uèinke.

Pogodba je tipièna institucija civilno-pravnih razmerij. To niso samo sistem obligacijskega prava, ampak imamo pogodbe tudi na drugih civilno-pravnih podroèjih (stvarno pravo - tradicijska pogodba, dedno pravo - dedno pravna pogodba...) in tudi na drugih podroèjih izven civilnega prava (upravno pravo --> država vstopi v razmerje z drugim subjektom CP, pri èemer ni nujno, da gre pri tem vedno za upravno-pravno razmerje. Za Upravno pravno razmerje gre tedaj, kadar gre za hierarhièno - oblastveno linijo - država nastopa v drugaèni vlogi kot druga pogodbena stranka). V upravnem pravu gre vèasih za obe enaèitvi - lahko se država pojavlja tako kot oblastnik in kot enakopraven partner - stranka v obligacijskem razmerju --> koncesijska pogodba, kjer država kot oblastnik poda koncesijo doloèeni pogodbeni stranki, nato pa se kot enakopraven partner z njo pogovarja kot pogodbena stranka - sklepa z njo pravne posle.

Daleè najveè je obligacijskih pogodb. Te pogodbe delimo na:a/ IMENSKE (nominatne) - npr. prodajna pogodba (kupec, prodajalec, predmet), skozi

zgodovino so se tako standardizirale, da imajo stalno vsebino, stranke vedo, za kaj gre.

12

b/ NEIMENSKE (inominatne) --> so predvsem nove vrste pogodb, pri katerih ne vemo, za kaj gre. Niso urejene v zakonu, zato je zanje težko predvideti pravne posledice.

Kriterij med imenskimi in neimenskimi je:- ali je ali ni urejena v zakonu (v ZOR nekaterh pogodb ni urejenih - darilna, posodbena,

societetna - le-ta zaradi bivših pristojnosti republik in AP v SFRJ);- da ima ime (vendar ni važno, kako jo stranki imenujeta - pri nominatni gre za stilizirano

pogodbo). Pri tem je važno, da vemo, ali je pogodba urejena v zakonu.

VAžNO !!! V posebnem delu - institucije obligacij SE NAUÈI KAZALO !!!!! - RAZDELITEV NOMINATNIH POGODB!!!!!!!

Za nas je pomembna vrsta inominatnih pogodb, prevsem nove pogodbe (lizing, franšizing...), ki niso opredeljene v ZOR in je pri njih težko doloèati pravne posledice.

Naslednje vprašanje je vprašanje obliènosti:- neobliène (konsenzualne) - obe stranki se strinjata, njuna izjava volje ne rabi oklike -

veèina pravnih poslov je neobliènih, oba pa se morata strinjati. Zaradi varstva dokazov volje pa je v življenju veèina pogodb pismenih;

- obliène- imamo 3 razloge za obliènost:a/ zaradi dokazab/ zaradi tega, ker zakon zahteva obliènost kot pogoj obstoja pogodbe -->

zakon zahteva obliènost zaradi: * interesa države (evidence...) * varstva strank - hitro se zmenimo in dogovorimo, èe pa sedemo in

moramo podpisati pogodbo, si premislimo (vèasih zakon zavaruje obe ali pa samo eno pogodbeno stranko.

c/ ali sta stranki hoteli spraviti obliènost na nivo POGOJA obstoja pogodbe.

- realne pogodbe (kontrakti) - varstvo države v zakonu gre tako daleè, da zakon doloèa, da sta zaveza in izpolnitev soèasni - REALNA POGODBA. Tu je pogodba sklenjena takrat, kadar pristaneš in hkrati tudi izpolniš (darilna pogodba, od katerih razlikujejo 2 vrsti:

x/ darilna obljuba (konsenzualni kontrakt)x/ darilna pogodba (realni kontrakt)x/ ara (realni kontrakt)x/ posodbena pogodbax/ vse vrste zastavne pravice - ni realni kontrakt

Med obliènostjo in realnim kontraktom je vèasih nekaj vmes /npr. pri obliènosti ni nujno, da je pisnost pogoj, lahko je drugaèn aizjava volje ene od strank - npr. pred sodnikom podpišeš, pred notarjem, na sveèanem mestu nekaj glasno poveš...).

Od tega moramo loèiti FORMA AD SOLEMITATEN ( pisna pogodba o prodaji nepremiènine ) - poleg tega, da mora lastnik potrebovati pravni naslov (t.j. vpis v zemljiško knjigo), potrebuje tudi INTABULACIJSKO KLAVZULO (dovolitev lastnika, da se v ZK vknjiži novi lastnik). Intabulacijska klavzula mora biti overovljena pri notarju --> to je forma ad solemitatem. èe pogodba ni overovljena, ne bi bila veljavna.

Ena najpomembnejših delitev pogodb je na:- enostransko obveznostne pogodbe (KONTRAKTO UNILATERALEN) --> od teh poslov

je potrebno loèiti enostranske pravne posle, pri katerih imamo samo eno stranko (opomin, ponudba...) - voljo izjavlja le ena stranka. Pri unrilateralnih kontraktih pa sta vedno prisotni 2 stranki, ki izražata voljo, ena stranka je dolžnik, druga stranka pa upnik. Teh pogodb je zelo malo (posojilna pogodba, kjer ni prisotna posojilna obljuba).

- dvo ali veèstransko obveznostne pogodbe (KONTRAKTO BILATERALEN ALI MULTILATERALEN):

* vzajemne (ikvales) - ena stranka je tako upnik in dolžnik, druga stranka je tako upnik in dolžnik, èe so to vzajemne obveznosti, je izpolnitev ene stranke predpogoj za izpolnitev druge stranke (prodajna pogodba, pogodba o delu, najemna pogodba...). ZOR ne uporablja teh izrazov,sinonim za te pogodbe po ZOR pa je dvostranska pogodba. V zvezi tega so pomembni 3 ugovori:

x/ ugovor soèasne izpolnitvex/ ugovor soèasne pravilne izpolnitve

13

x/ ugovor ogroženosti (tista stranka, ki bi morala prva izpolniti, lahko zahteva od druge stranke, da naj zavaruje izpolnitev --> npr. dogovor, da bo prva stranka kupila hišo èez 2 leti, druga stranka jo èaka, medtem pa prva stranka zapravlja premoženje - druga stranka je v skrbeh glede plaèila kupnine, zato lahko zahteva, da prva stranka položi zaradi zavarovanja plaèila denar na raèun druge stranke...); UGOVOR --> EXCEPCIJA - z njim se dolžnik brani zoper upnika, AKCIO --> je zahtevek, ki ga upnik uveljavlja proti dolžniku - tožba, zahtevek... Oba se vèasih dajeta med njima, èe pa se ne moreta dogovoriti, gre pravda na sodišèe. Poleg teh ugovorov (materialno dejanje - ne v procesu) je še eno pravilo --> naknadna nezmožnost izpolnitve - pri tem nosita obe stranki RIZIKO.

* nevzajemne - potrebno je plaèati stroške (druga stranka plaèa stroške, prva stranka pa izpolni obligacijo, vendar pa plaèilo stroškov ni pogoj za izpolnitev pogodbe (npr. depozitna pogodba - èe jaz shranim plašè v garderobi gledališèa v hrambo za èas predstave, mi morajo plašè vrniti ne glede na to, ali jaz plaèam stroške hrambe ali ne, imajo pa možnost regresnega zahtevka zoper mene).

Nadaljnja delitev obligacij je na:- odplaène (onerozne) - to so vse vzajemne pogodbe, vendar pa vse odplaène pogodbe

niso vse vzajemne - plaèilo stroškov se šteje kot plaèilo, vendar pa za to posel ni odplaèen (dam ti darilo, ti lahko imaš stroške s predmetom darila, ampak je to še vedno darilo in ne odplaèen pravni posel).

- neodplaène - tu so posledice: *zmota v nagibu, causae... *ni niènosti, ampak izpodbojnost;

- aleatoriène (tvegane) - stranka toèno ne ve za svojo obveznost iz pogodbe (prodaja sreèke, darilna pogodba za èas zapustnikovega življenja...);

- kumutativne - iz pogodbe je razvidna obveznost obeh strank.- individualne pogodbe- kolektivne pogodbe (predvsem v delovnem pravu, ko sindikat v imenu delavcev z vlado

in delodajalcem sprejema pogodbo - tu ni samo obligacijsko razmerje, ampak tudi stvarno-pravno razmerje ERGA OMNES).

ZLOžENE POGODBE --> sklenemo veè pogodb, ki so med seboj odvisne tako, da je ena pogodba odvisna od druge --> nakup OA, hkrati pa najamem garažo - avto se mi zaradi stvarnih napak pokvari, ga dam nazaj in zahtevam vraèilo kupnine - nisem dolžan obdržati najema garaže vnaprej - glede tega je ena pogodba odvisna od druge).

V primerih zloženih pogodb pogodbe delimo, na kolikor delov se to le da - nato pa:- gremo v definicijo zložene pogodbe;- èe to ne gre, gremo v teorijo absorbcije (po tistem kriteriju, ki ima najveèjo težo,

absorbiramo in prilagajamo ostale pogodbe);- šele nato (po Cigoju) teorija kreacije - sodnik po svojem preprièanju postavi novo

pravno normo in z njo interpretira posamezno pravno razmerje.

FIDUCIARNI PRAVNI POSLI --> glej knjigo, sedaj so dovoljeni...

DEJANSKO PRAVNO RAZMERJE --> dva se obnašata, kot da je pogodba sklenjena, pogodbe med njima pa sloh ni bilo (velja naèelo, ali se obnašaš v nekem trenutku v skladu z dejstvi, kot jih prikazuješ).

SKLENITEV POGODBE NA ZAHTEVO ZAKONA --> npr. bivši stanovanjski zakon glede nakupa stanovanja - zakon doloèi neka razmerja, nato pa stranke nadaljujeta svoja ravnanja po dispozitivni volji strank.

KONTRAHIRNE POGODBE --> npr. pogodba za avtobusni, železniški prevoz... - to so drugaène pogodbe kot pogodbe na zahtevo zakona.

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNIH POSLOV

Te predpostavke so:

14

1. SPOSOBNOST2. PRAVA VOLJA3. MOžNOST IN DOPUSTNOST4. OBLIÈNOST5. CAUSAE

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV POGODBE --> (vseh pravnih poslov): - doloèenost in doloèljivost predmeta- zmožnost in dopustnost- kavza (52 ZOR)- izroèitev (pri realnih pravnih poslih)- oblika (pri specialnih zakonih)- predkupna pravica- nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljišèe - zašèiteno kmetijo)

Gre za predpostavke (CONDICTIO SINE QUA NON), ki morajo biti sklenjene v fazi STIPULACIJE.

Pri volji lahko pride do napake volje (zmota, grožnja, prevara).

Èe ni ene izmed teh predpostavk, je pravni posel neveljaven, pri èemer je:- ABSOLUTNA NEVELJAVNOST ==> posel je NIÈEN- RELATIVNA NEVELJAVNOST ==> posel je izpodbojen

Razlika med njima je v tem, da niènost nikoli ne zastara, izpodbojnost pa se lahko dokazuje le v doloèenem roku:

- SUBJEKTIVNI ROK==> ponavadi je 1 leto, stranka, ki izpodbija, ima rok 1 leto, odkar je izvedela za razlog izpodbojnosti;

- OBJEKTIVNI ROK ==> 3 leta, odkar je bila pogodba sklenjena.

Izpodbija lahko tista stranka, ki je v zakonu zapisana, da lahko izpodbija. Niènost lahko dokazuje vsaka stranka, ki ima pravni interes. Stranka v pravdi dokazuje niènost. Tožba, s katero se ugotavlja niènost, je UGOTOVITVENA TOžBA. Ta tožba pa ni mogoèa, èe gre za dajatvene zahtevke. (104 in 113 ZOR)

Zahtevek, èe je bila pogodba nièna ali razveljavljena, se imenuje KONDIKCIJA (povrnitveni zahtevek). Kodikcijski zahtevek je zahtevek iz naslova neupravièene obogatitve. To je zakonski zahtevek.

Èe gre za niènost, pogodba preneha EX TUNC (kot da nikoli ni bilo pogodbe). Èe gre za izpodbojnost, se pogodba razveljavi vèasih EX TUNC, vèasih EX NUNC - odvisno od situacije.

Zakon lahko tudi prepove kondikcijo, èe je ta posel nièen zaradi morale (npr. pri prodaji otrok - posel je nièen, treba je vrniti otroka, denar od prodaje pa obdrži država). --> stranka, ki je nepoštena, ne dobi nazaj !!! (104/2 ZOR).

POSEL, KI JE V NASPROTJU S PRISILNIMI NORMAMI (USTAVO, ZAKONI), JE NIÈEN !!! Posledica niènost je kondikcija, razen v èl. 104/2 ZOR.!!!

a/ èe ni sposobnosti --> izpodbojen pravni poselb/ èe ni prave volje --> izpodbojen pravni posel c/ èe ni možnosti in dopustnosti --> nièen pravni poseld/ èe ni oblike --> nièen pravni posele/ èe ni causae --> nièen pravni posel

Pri volji gre za neobstojen pravni posel ali DISENZUM --> NESOGLASJE.

DOPUSTNOST pravnega posla se nanaša na to, ali je dopustne posel po ustavi, zakonu ali morali. Možnost ob trenutku sklenitve posla - gre za možnost ali nezmožnost posla (po knjigi).

NESPORAZUM --> pogodbe v tem primeru sploh ni, ne gre za napako volje ne glede na doloèbe ZOR, ki nesporazum uvršèa med napake volje. Nesporazum pokriva dejanski stan NEOBSTOJEÈEGA PRAVNEGA POSLA - NEPOSEL.

ZMOTA --> pogoj za bistveno zmoto - èe bi moral ali mogel vedeti. Zmota mora biti opravièljiva,

15

kriterij je, da naèeloma pri odplaènih pravnih poslih zmote v nagibu ni. Nagib je posredni cilj, ki praviloma ne vpliva na odloèitev pravnega posla - razen pri neodplaènih pravnih poslih.

Dejanski stan bistvene zmote je širši - glej CAUSE in ZMOTO !!!

ZMOTA --> gre za napako volj. Pri nas je relevantna le BISTVENA ZMOTA in OPRAVIÈLJIVA ZMOTA. Nebistvena zmota ne pripelje do izpodbijanja pogodbe. Èe je zmota bistvena ali opravièljiva, je sankcija za to izpodbijanje pogodbe. Izpodbija lako tista stranka, ki je v zmoti. Tretja stranka - dobroverni, ima odškodninski zahtevek.

KVALIFICIRANA ZMOTA --> ZVIJAÈA, PREVARA --> stranka, ki je v zmoti zaradi prevare, lahko izpodbija pogodbo. Stranka je v taki zmoti, èe jo je druga stranka v tako zmoto prisilila ali pa jo je pustila v zmoti.

GROžNJA --> je napaka v volji zaradi sile, grožnje. grožnja je prav tako razlog za izpodbijanje pravnega posla.

DELNA NIÈNOST --> èe je v pogodbi nièen 1 èlen, ni nièna cela pogodba, razen èe je ta èlen najpomembnejši oz. ta pogodba nima smisla brez tega èlena.

KASNEJŠA NIÈNOST POGODBE --> èe je sklenjena nièna pogodba, kasneje pa je niènost zbrisana, je ta pogodba vseeno nièna.

KONVALIDACIJA --> niènost se popravi. Èe je bila prepoved manjšega pomena in je bila pogodba izpolnjena. (107/2 ZOR).

ODERUŠTVO --> ena stranka ve za stisko drugega, vendar ga vseeno odre. Tu gre za subjektivni kriterij in NI EKVIVALENCE. Tu je pogodba nièna, vendar ima stranka 5 let èasa za prilagoditev zahtevka.

ÈEZMERNO PRIKRAJŠANJE - LAESIO ENORMIS) --> gre za to, da terjatvi bistveno odstopata oz. je med njima bistveno nesorazmerje. Lahko se uveljavlja v 1 letu po sklenitvi pogodbe. Tu gre za to, da druga stranka ni vedela za pravo vrednost.

DELIKTI

Nikomur škodovati (NEMINEM LAEDERE) - to je pravilo odškodninske odgovornosti. Odškodninska obveznost je obligacija - vsebina nje je povrniti škodo, ker je povzroèitelj odškodninsko odgovoren.

16. èl. ZOR govori o NAÈELU PREPOVEDI POVZROÈANJA ŠKODE. Tu gre za odgovornost zaradi povzroèitve škode drugi osebi --> sankcija je plaèilo odškodnine. Odškodninsko odgovornost delimo glede na:

1. TEMELJ: * Po zakonu (odgovornost EX LEGE)* Poslovna odgovornost (odgovornost EX CONTRACTU)

2. KRIVDO: * Subjektivna odgovornost* Objektivna odgovornost

3. OBSEG: * Omejena (PRO VIRIBUS)* Neomejena (CUM VIRIBUS)

Razvoj odškodninskega prava:- Sumerska kultura;- Hamurabijev zakonik (1700 pr.n.š.)- Rimsko pravo (polna - povraèilo)- Èas klasikov (tožbe že imajo odškodninski zahtevek)- Fevdalizem- Kapitalizem (Code Napoleon 1804, ODZ 1811),

ZOR: - 154/1 --> krivdna odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom;- 156/3 --> samo ravnanje je dovoljeno;- 157 --> nadomestilo za definicijo krivde;

Po èl. 18 KZ RS imamo veè stopenj malomarnosti, in sicer CULPA LEVIS, CULPA BETA, CULPA VISIMA. Stopnja krivde na splošno nima vpliva na višino odškodnine (265, 266 ZOR). Èl. 177 navaja ekskulpacijske razloge, èl. 173 ZOR pa elemente objektivne odgovornosti. Èl. 156/3 ZOR

16

navaja dovoljena ravnanja z nedovoljeno posledico.

Odškodninsko odgovoren si, èe si:- KRIV (subjektivna odgovornost);- ZAKON tako doloèa (objektivna odgovornost).

Naèeloma je odgovornost vedno SUBJEKTIVNA. OBJEKTIVNA odgovornost se v novejšem svetu ŠIRI.

ŠKODA

ŠKODA je v bistvu kršitev pravnega interesa posameznega subjekta. Pravno priznana škoda in vrste te škode, za katere zakon doloèa odškodnino. Naèeloma je škoda vedno SUBJEKTIVNA, objektivna odgovornost pa je le tedaj, kadar jo kot tako doloèa zakon. Škoda je tudi to, kar bi lahko imeli, pa nimamo in pomeni kršitev slehernega pravno zavarovanega interesa doloèenega subjekta (pravne ali fiziène osebe). Delikti so zakonske obligacije.

Poznamo POSLOVNO in NEPOSLOVNO odškodninsko odgovornost.

Poslovna odškodninska odgovornost --> je škoda, ki jo je nekdo povzroèil drugemu pri poslu (nepravilno izpolnil, ni izpolnil, izpolnitev z zamudo...). Lahko pa pride tudi do nadaljnje škode (kupim TV, ki mi zgori, pri tem pa mi zgori tudi stanovanje). V zvezi tega poznamo 2 teoriji, in sicer teorijo dualizma in teorijo monizma. Naš zakon je glede odgovornosti sprejel naèelo MONIZMA (1 škoda, 1 odškodnina --> ne 2 odškodnini).

NEPOSLOVNA (splošna) ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST --> je urejena v ZOR od 154 do 209 èl.

POSLOVNA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST je v ZOR v èl. 262 do 269 in še posebe pri posameznih vrstah pogodb. V kolikor ta odgovornost ni urejena v teh èlenih, se uporabljajo doloèila iz splošne odškodninske odgovornosti.

Kazenska in odškodninska odgovornost sta vedno skupaj, povezani. Namen kazenske odgovornosti je represija, namen civilne, odškodninske odgovornost pa je RESTITUCIJA (povrnitev). Treba je ugotoviti, ali obstoja zveza med civilno in kazensko odgovornostjo:

- èe si drugemu nalašè naredil škodo s kaznivim dejanjem, pride v poštev PRETIO OFFECONIS. Tu je zveza med kazenskim in civilnim.

- drugi primer so zastaralni roki, ki so po navadi v civilistiki krajši kot v kazenskem pravu. Èe je dokazano, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, se ti zastaralni roki urejajo po kazenskem pravu.

Civilno sodišèe ni vezano na kazensko sodbo, èe je ta oprostilna. Èe je sodba obsodilna, je civilno sodišèe vezano na kazensko sodbo glede dejanja in kazenske odgovornosti.

PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE OBVEZNOSTI

1. Škodljivo dejstvo2. Škoda3. Vzroèna zveza4. Odgovornost

Dogodek in dejanje morata biti nedopustna. Izjema od tega je SAMOPOMOÈ in SILOBRAN, NI PA TO SKRAJNA SILA (v skrajni sili SI odškodninsko odgovoren).

VZROÈNA ZVEZA pomeni, da mora biti zveza med škodo in škodnim dejstvom. Pravo pove, kaj je vzrok. Hipotetièna vzroènost v glavnem ne šteje. ŠKODO DELIMO na:

- navadno škodo- izgubljen dobièek

Premoženjska škoda je zmanjšanje premoženja, nepremoženjska škoda pa se kaže na nepremoženjskem podroèju.

VOLENTI NON FIT INIURIA --> privolitev v povzroèitev škode, praviloma pomeni izkljuèitev odgovornosti, èeprav ne vedno.

17

IZGUBLJEN DOBIÈEK --> je posredna škoda, prepreèitev poveèanja premoženja. Èe je ta izgubljeni dobièek povezan z osebo, govorimo o izgubljenem zaslužku.

NEPREMOžENJSKA ŠKODA --> je kršitev nekega pravno zavarovanega interesa in se kaže kot posledica na nepremoženjskem podroèju (npr. izgubljeni ugled...). Poznamo naslednje vrste odškodnin:a/ RESTITUCIJA --> povrnitev v prejšnje stanjeb/ EKVIVALENCA --> za avto daš denar (obe pod a/ in b/ ne pride v poštev pri

nepremoženjski škodi)c/ Kot odškodnino se pri nepremoženjski škodi uporablja SATISFAKCIJA (zadošèenje).

Naš zakon je restriktiven pri priznavanju odškodnine glede nepremoženjske škode. Ta satisfakcija je lahko v obliki denarja ali pa v drugih oblikah (javno opravilo ...). Da dobiš denar za nepremoženjsko škodo, zakon doloèa tri primere (154 in 200 ZOR):

- psihiène boleèine- fiziène boleèine- strah. (VAžNO ZA IZPIT!!!!!!)

POVRNITEV ŠKODE --> tu velja naèelo popolne odškodnine - vzpostaviti je treba tako stanje, kot da škodnega dogodka sploh ne bi bilo. To je možno z:

- restitucijo- ekvivalenco

ODGOVORNOST pomeni, da je nekdo kriv za škodo. Govorimo o subjektivni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. Tisti, ki zatrjuje, tudi vedno dokazuje, razen v primeru z obrnjenim dokaznim bremenom (storilec dokazuje, da ni kriv).

Huda malomarnost --> je podana, èe ne ravnaš tako, kot ravnajo ostale podobne osebe v enakih primerih.

Mala malomarnost --> knjiga

OBJEKTIVNA ODGOVORNOST --> je povezana s tremi primeri:- nosilec nevarnega obrata???- odgovornost za drugega- èe zakon tako doloèa

PREDPOSTAVKA za odškodninsko odgovornost:- škodljivo dejstvo (dogodek ali ravnanje);- škoda- vzroèna zveza- odgovornost.

Civilno sodišèe lahko odloèa tudi o vprašanju v posameznem primeru, ki je v pristojnosti kazenskega sodišèa, vendar le v PREDHODNEM VPRAŠANJU. Èe je predhodno vprašanje nepravilno rešeno, je to razlog za obnovo postopka.

TRENUTEK NASTANKA POGODB

Ko je storjen zadnji (poslednji) akt volje, ki vodi k skupnemu soglasju, JE POGODBA SKLENJENA. Tako doloèa veèina evropskih pravnih redov.

Pravilo je SOGLASJE VOLJ. Èe je èas oddaje in sprejema ponudbe oz. izjave o sprejemu ponudbe zelo kratek, se šteje 26. Èlen ZOR.

Med nenavzoèimi osebami, kjer je med obema aktoma volje daljši èas oz. Obdobje, se upoštevajo4 teorije:

a/ TEORIJA IZJAVE --> ko se prejemnik ponudbe izjavi o ponudbi (v praksi se ne uporablja veè);

b/ TEORIJA ODDAJE --> svojo izjavo mora prejemnik ponudbe oddati, predati pošti (v našem pravu ne pride v poštev);

c/ TEORIJA PREJEMA --> velja zaradi boljšega dokazovanja kot v teoriji seznanitve (to teorijo uporablja veèina kontinentalnih sistemov);

d/ TEORIJA SEZNANITVE --> v popolnem sozvoèju s tem našelom (Španija, Belgija,

18

Italija).

OBJEKTIVNA ODGOVORNOST

To je odgovornost za:- nevarno stvar, nevarno dejavnost- odgovornost za drugega (naèeloma je lahko subjektivna odgovornost);- èe zakon tako doloèa

Odgovornost za škodo na produktu (producentska odgovornost in škoda). To je odgovornost po zakonu, sem štejemo tudi odgovornost prevoznika.

Med vrste objektivne odgovornosti štejemo tudi:

a/ odgovornost staršev za škodo, ki jo povzroèijo otroci;b/ odgovornost za škodo, ki jo povzroèi delavec v zvezi z delom tretji osebi ---> odgovarja

organizacija (ACTIO DIRECTA), to tožbo ima tretji nasproti delavcu. Firma se lahko krivde ekskulpira, èe dokaže, da je delavec ravnal pravilno. Èe firma dela nevarno dejavnost, se lahko ekskulpira pod posebnimi pogoji.

Zastopani za zastopnika odgovarja objektivno:- izvajalec --> podizvajalec;- gostilnièar --> gosti, prtljaga;- knjižnica za garderobo --> samo èe piše, da je potrebno obvezno odložiti garderobo;

Pri objektivni odgovornosti se odgovornost predpostavlja in je ni potrebno dokazovati. Poznamo 3 vrste ekskulpacijskih razlogov:

1/ VIŠJA SILA --> zunanjost vzroka in element kvalificiranega nakljuèja (nepredvidljivost, neodvrljivost, neprièakovanost);

2/ DEJANJE TRETJE OSEBE 3/ DEJANJE žRTVE (obe zadnji morata imeti elemente kvalificiranega nakljuèja).

ENOSTRANSKI PRAVNI POSLI

Da je pravni posel enostranski, mora biti podana izjava volje samo ene stranke, na to njeno izjavo pa se vežejo tudi pravne posledice. Take pravne posle poznamo tudi v:

- Dednem pravu (testament);- Stvarnem pravu (okupacija);- Obligacijskem pravu (zelo veliko primerov.

Obligacija nastane, ko stranka izjavi svojo voljo. Dolg nastane prej, kot nastane terjatev. Upnika še ni, terjatev še sploh ni nastala (ne gre za nedospelost terjatve).

JAVNA OBLJUBA

Je Enostranski pravni posel, stranka javno izjavi, da nekaj (korist) obljublja. Ta korist je lahko premoženjska ali nepremoženjska. (Nekdo obljublja nagradno tekmovanje in nagrado zmagovalcu). Pri tem odloèa o zmagovalcu:

a/ tisti, ki obljublja, doloèi zmagovalca vnaprej;b/ tisti, ki obljublja, sproti spreminja pravila;c/ tisti, ki obljublja, vnaprej doloèi postopek.

Tisti, ki nagrado obljublja, lahko to tudi preklièe. Èe je doloèen rok, obljubovalca veže rok in ne more spreminjati roka. Pri nagradnem tekmovanju je rok obvezen. Oseba ima odškodninski zahtevek ali zahtevek za povrnitev stroškov, èe roka ni bilo.

VREDNOSTNI PAPIRJI

Osnove sodijo v obligacijsko pravo. To so listine,ki vsebujejo izjavo izdajatelja, da bo imetniku te listine izpolnil doloèeno denarno obveznost. To so delnice, obveznice, hibridne obveznice, menica, èek, konosament, skladišènica... Njihova ekonomska funkcija je v cirkulativnosti, v pravnem prometu.

Pri obligacijah obravnavamo pravico, ne stvar. Pri obligacijah vrednostni papirji uèinkujejo INTER

19

PARTES. Problem je pri prenosu pravic:- s cesijo --> pogodba (IUSTUS TITULUS) o prenosu (MODUS ADQUIERENDI)- s tradicijo --> po stvarnem pravu, napišeš pravico na papir (tu je vez med obligacijskim

in stvarnim pravom)To je skupna znaèilnost vseh vrednostnih papirjev.

DEMATERIALIZACIJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV --> prenašali naj bi se s pomoèjo elektronskih medijev in ne veè v naravi.

POPOLNI VREDNOSTNI PAPIRJI ==> Terjatev se poveže (INKORPORIRA - utelesi) z papirjem. Terjatev se ne more uveljaviti, spremeniti, prenehati brez vrednostnega papirja, torej je stopnja inkorporacije 100 %. To so imetniški vrednostni papirji in nekateri orderski. Pri vrednostnih papirjih ni enoznaènosti.

NEPOPOLNI VREDNOSTNI PAPIRJI ==> stopnja inkorporacije je manj kot 100 %.

NASTANEK VREDNOSTNIH PAPIRJEV ==> poznamo naslednje teorije:1/ Kreacijska teorija --> po njej nastane v trenutku, ko izdajatelj napiše vrednostni papir;2/ Emisijska teorija --> vrednostni papir mora biti še izroèen kupcu;3/ Tradicijska teorija --> pogodbena teorija.

Pri nas velja emisijska teorija, razen za imetniške vrednostne papirje, kjer velja kreacijska teorija.

DENAR ni vrednostni papir, ker ne vsebuje nobene obveznosti.

Poznamo naslednje vrednostne papirje:a/ Imenske - imajo oznako upravièenca. Nimajo veè ekonomske funkcije in niso namenjeni

prenosu, možno pa je obveznost iz imenskega papirja prenesti S CESIJO. Izjema od tega je, da se po doloèbah zakona imenski papirji prenašajo tudi z indosamentom, kar velja v primeru delnic.

b/ Imetniške - oz. prinosniški, vsak imetnik je upravièenec, prenašajo se s tradicijo;c/ Orderske - po odredbi, prenašajo se z indosamentom.

Vrednostni papirji so: - ABSTRAKTNI --> obstoj vrednostnega papirja ni odvisen od kvalitete posla. - KAVZALEN --> to je vozni list, konosament, skladišènica...- DISKRETEN --> menica, èek;- INDISKRETEN --> vidi se, zakaj so bili izdani;- KORPORACIJSKI --> delnice- OBLIGACIJSKI- STVARNOPRAVNI--> upravièencu dajejo stvarnopravne zahtevke (tovorni list, po

katerem imaš pravico terjati blago)- TRADICIJSKI --> skladišènica, imaš zastavno pravico na blagu, blago se tudi prenaša.

AMORTIZACIJA VREDNOSTNIH PAPIRJEV --> samo tisti vrednostni papirji se amortizirajo, kateri niso na prinostnika.

PERSONALNA SUBROGACIJA

REALNA SUBROGACIJA --> spremeni se predmet terjatve.

PERSONALNA SUBROGACIJA --> spremeni se oseba terjatve (samo upnik, samo dolžnik).

CESIJA --> prevzem dolga - potrebna je pogodba kot MODUS AQUIERENDI - pridobitni naèin terjatve (kot velja pri stvarni pravici, ni dovolj samo tradicija), prisoten mora biti pravni temelj - pogodba. S cesijo se spremeni UPNIK - odstop terjatve novemu upniku, stari upnik prenese svojo terjatev na novega upnika BREZ SODELOVANJA dolžnika. Cesija NI odvzem dolga. Cesija je pogodba in hkrati pridobitni naèin. S cesijo stari upnik prenese terjatev na novega upnika, in sicer brez sodelovanja dolžnika.

Dolžnik izpolnjuje upniku, ki ima pravico zahtevati. S prenosom - CESIJO se terjatev v tistem trenutku prenese iz sfere premoženja starega upnika v premoženje novega upnika.

PACTUM NON CEDENTO --> je dogovor med strankama, da terjatve ne bodo cedirali (to je obièajno).

20

VELJA NAÈELO, da nihèe ne more prenesti na drugega veè pravic, kot jih ima sam - položaj CEDUSA (dolžnika) se ne spremeni (cesija je personalna subrogacija). VALONTACIJA - prostovoljna cesija.

NESESARIJE IN LEGIS --> zakonita cesija, cesija po zakonu; v doloèenem trenutku nekdo ni veè upnik, ampak je upnik drugi --> prehod terjatve na podlagi zakona - 300 ZOR), npr. Pri mandatni in tudi pri komisijski pogodbi.

AKCESORJI --> stranske terjatve (obresti, poroki...) pri cesiji ostanejo. To so odvisne, postranske obveznosti, ki se prenašajo skupaj s terjatvijo. Èe cedent prenaša terjatve, mora poleg cesije prenašati tudi stvarno-pravno vse. VELJA NAÈELO, da pri delni cesiji cedent ne more priti v slabši položaj kot v prvem primeru (celotna cesija). Npr. Cedent ne izvrši hkrati prenosa vrednostnega papirja, ampak opravi prepis lastništva. Pri delni izpolnitvi (dolguje 100, plaèa samo 50) je problem akcesorij. Pri delni cesiji akcesorije ne gredo zraven, ampak ostanejo cedentu (VAžNO ZA IZPIT !!!!)

POSEBNI PRIMERI CESIJE:- cesija v iknaso (cedent odstopi cesionarju terjatev samo zaèasno - FIDUCIA CUM

AMICO CONTRACTO)- cesija namesto v paèilo (solucijska pogodba) - cesija v zavarovanje (FIDUCIA CUM CREDITORE CONTRACTU)

Pri cesiji je bistven ÈAS - TRENUTEK cesije, in sicer kdaj pride iz premoženja starega v premoženje novega dolžnika, torej kdaj postane cezus dolžnik cesionarja. Èas je trenutek obvestila cezusa o cesiji. Od tega trenutka lahko cezus izpolni drugemu cesionarju. Važen je trenutek obvestila in uèinkuje le od tega trenutka, s samo pogodbo o cesiji pa je terjatev že dejansko prešla, vendar pa še ne uèinkuje.

Doloèbe ZOR:- 299 (izpolnitev s subrogacijo)- 300 (cesija legis)- 436 (cesija), 436/1 (prostovoljna cesija), 436/2 (pogodba o necediranju)- 437 do 452 --> doloèbe o cesiji, obvestilu, jamèevanju ....)

KVAZI KONTRAKTI OZ. OBOGATITVENI ZAHTEVKI

Bistvo tega instituta obligacij je, ne obogateti na raèun drugega oz. ne prikrajšati drugega. Po našem pravu sta skupaj urejena verzija in kondikcija, v rimskem pravu pa so se pojavljali posamezni specialni zahtevki. Pri obogatitvenih zahtevkih je eno osrednjih vprašanj vprašanje temelja obligacije - ali gre za enotne ali razliène temelje. Kondikcija in verzija sta pri nas enotno urejeni, medtem ko je poslovodstvo brez naroèila urejeno posebej.

KONDIKCIJA

Kondikcija je urejena od èl. 210 ZOR dalje, poleg tega pa je posebej potrebno paziti v vseh ostalih poglavjih ZOR, kjer je urejena parcialno in specifièno glede na posamezne primere. SPECIALNE kondikcije so urejene še posebej (kondiciranje zaradi niènosti, izpodbojnosti, neizpolnitve, nepravilne izpolnitve in zaradi drugih razlogov.

VAžNO je razmerje med splošnimi in posebnimi doloèbami v primeru kondiciranja --> vedno najprej uporabimo specialna doloèila in jih nato poizkušamo identificirati v luèi splošne ureditve kondikcije po ZOR.

PRIMER: Firma je prodala stanovanje fizièni osebi, ki je nato izvedela, da na tem stanovanju nekdo uveljavlja denacionalizaciojski zahtevek. V zvezi tega se pojavlja naslednje vprašanje:

- vprašanje razmerja med kondikcijama;- èl. 103 ZOR --> niènost - uveljavljala jo bo 3. Stranka (denac. Upravièenec) in ne tista, ki

21

je posel sklenila;- tretja oseba mora uveljavljati niènost --> da podjetje dobi nazaj stanovanje, kupec pa s

kondikcijo denar nazaj --> predmeta obligacije se povratno izmenjata;- 104. ZOR je specialna doloèba kondiciranja za primer niènosti;- vprašanje vrnitve stropkov in vrnitve plodov (214 ZOR); (plodovi iz tega primera so:

a/ obresti od denarjab/ najemnina /pri najemni pogodbi/), npr. 100 denarnih enot + obresti + zamudne

obresti (èe je firmna za stanovanje kupila robo za nadaljno prodajo, ne plaèa obresti, ker jih od denarja ni imela, ampak plaèa koristi, ki jih je imela z nakupom robe - razlika v ceni, vendar ne veè. Tudi èe je razlika v ceni manjša kot obresti. Èl. 104/1 ZOR izravnava denarna nadomestila v èasu IZDAJE SODNE ODLOÈBE, kar je rešitev pri kondiciranju (ne toliko denarja, kot ga je dal, ampak po vrednosti nad izdajo sodne odloèbe).

S kondikcijo se ne sme vzpostaviti novega obogatitvenega stanja v korist drugega, ampak je cilj izravnava obveznosti.

ACCIPIENS je tisti, ki je dobil, SOLVENS pa tisti, ki je izvrševal.

VPRAŠANJA, ki so pomembna pri kondikciji:- gre za to, da solvens zahteva nekaj nazaj od accipienta, ker je nekaj preveè plaèal;- niènost- razdrtje pogodbe- pravnega temelja sploh ni bilo - pogodba je bila sklenjena, vendar sta v pogodbi navedena suspenzivni ali devolutivni

pogoj- ena stranka je storila nedocoljeno dejanje in zahteva to nazaj, kar je z nedovoljenim

dejanjem dobila- konverzija FURTIVA --> pridobitelj je nepošten (v trenutku pridobitve, gre za deliktni

in odškodninski zahtevek - žrtev zahteva poleg obogatitvenega tudi odškodninski zahtevek --> CASUS MIXUS)

Koristi --> so premoženjske ali nepremoženjske, treba je vrniti stvar ali koristi --> so tudi odtegnitev zmanjšanja premoženja v tistem trenutku - mora pa biti prisoten PRIDOBITNI NAMEN. Pri tem je treba upoštevati naèelo, da zavestno plaèilo nedolga NE vzpostavlja kondikcijskega zahtevka, razen èe si plaèal zaradi vrnitve stvari pri neupravièeni retenciji in si hkrati pridržal ZAHTEVEK DO UGOVORA. Plodovi se vraèajo, pri zamudnih obrestih pa je vraèilo odvisno od poštenja. Plodovi pri denarnih obligacijah so obresti (pri najemni pogodbi najemnina). Normalne obresti se vraèajo - denar je dal v banko, èe pa je kupil stvar, mora vrniti koristi, ki jih je pridobil s to stvarjo. Zamudne obresti se vraèajo, èe je pošten od dneva zahtevka, èe pa ni pošten, pa od dneva prejema. Pri koristih je pomemben pridobitni namen. (Npr. kupim sreèko, ki zadene glavni dobitek. S tem denarjem si kupim karto za potovanje okoli sveta, ko pridem nazaj, mi sporoèijo, da je bila napaka in da moja sreèka ni zadela, obenem zahtevajo denar nazaj. Nazaj mi ga ni potrebno vrniti, razen èe sem potovanje vnaprej naèrtoval in rezerviral).

GESTIJA

Imamo redke situacije gestij zaradi naèela NE VMEŠAVAJ SE V TUJE POSLE --> do gestij pride v povezavi s pogodbami (nekdo prekoraèi to, kar je bilo v pogodbi sklenjeno). Gestor misli, da opravlja posel, ki je dogovorjen in krit s pogodbo.

Razlike v praksi:- GESTIJE--> najveè dobi tisti, ki ima gestijski zahtevek;- KONDIKCIJE --> v glavnem gre za izravnavo glede neupravièene obogatitve- VERZIJE --> predpogoj sta + in - ==> izenaèenje je avtomatièno enako, nihèe se ne sme

obogatiti, v primeru verzij najmanj dobimo.

Poznamo vrste gestij:- nujna- koristna- prepovedana

22

Nujna in koristna gestija sta dovoljeni z ZOR, pri èemer mora biti KORIST subjektivno relativna.Pri pristni gestiji gestor dela tuij posel in ve, da je posel tuj, medtem ko pri nepristni gestiji dela gestor tuj posel in misli, da opravlja svoj posel (nekdo naroèi posel zase, korist od tega posla pa predstavlja za drugega).

Primer:Nekdo ima v zakupu stanovanje, naroèi investicijsko vzdrževanje. Gradbinec izvede storitev, naroènik pa potem noèe plaèati, èeš naj se gradbinec o plaèilu pogovori z lastnikom stanovanja (to je lahko ob pogoju, da naroènik noèe ali ne more plaèati, nakar terja gradbinec od gospodarja).

PREPOVEDANE GESTIJE --> v teh primerih gestij gestor ne dobi niè, je celo odškodninsko odgovoren. Èe pa je prepoved nemoralna, ZOR izrecno dovoljuje, da se prepoved ne upošteva (npr. starši varuški izrecno prepovedo, da bi za njihovega otroka nudila zdravstveno varstvo ob bolezni otroka...).

POSLOODSTVO BREZ NAROÈILA --> gestor ni gospodar. Ta pogodba je zelo podobna mandatni pogodbi. Nekdo prekoraèi nekaj, kar je v pogodbi dogovorjeno. Lahko pa imamo kvazikontraktno razmerje, ki se spremeni, ko ga dominus odobri, v kontraktno razmerje.

Èe je bil dominus obogaten, gre za obogatitvene zahtevke, ki so širši pojem od vrnitvenih (reparacijskih) zahtevkov. Imamo primere, ko je lahko eden bolj obogatel, kot je bil drugi prikrajšan, lahko pa je eden bolj prikrajšan, kot je drugi obogatel.

Zahtevki iz sfere NUJNIH in KORISTNIH gestij --> imamo na razpolago:- ACTIO NEGOTIORUM QUESTORUM DIRECTA in- ACTIO NEGOTIORUM QUESTORUM CONTRARIA

Pri tem je standard takšen, kot mandatarjev. Mora notificirati, hkrati pa ima nadaljevalno dolžnost ter edicijsko dolžnost, kajti koristi, ki jih je pridobil, mora prenesti na DOMINUSA:

- dominus ima pri ediciji dolžnost prevzeti in osvoboditi gestorja obveznosti;- gestor mora delati po navodlilih dominusa;- delati mora gestor s skrbnostjo, kot se od njega prièakuje, hkrati pa odgovarja za nastalo

škodo (delati moraš kot v lastnih zadevah);

GESTOR lahko zahteva povraèilo stroškov, ki jih je imel pri poslovodstvu brez naroèila (izdatki, raztrgana obleka je odškodnina...). To so NUJNO in POTREBNI STROŠKI, NEPOTREBNE STROŠKE pa gestor ne more dobiti. Glede OLEPŠEVALNIH STROŠKOV gestor nima pravice do vrnitve, lahko pa odnese rezultate dela teh stroškov, èe se dajo loèiti od celote brez škode.

DOMINUS ima pravico, da obdrži olepševalne stroške, èe jih plaèa gestorju, vendar pa ni dolžan plaèati veè, kot ti stroški znašajo (Primer: gestor nariše sliko, vendar dominus plaèa le stroške barve, platna, najemnine..., NE PA stroške dela, pa èe tudi je delo bistveno veè vredno kot material). Pri tem mora DOMINUS povrniti škodo gestorju v višini, katero je pretrpel.

NAGRADA --> tu je razlika od mandatne pogodbe, kjer mandatar trpi rezultat dela in zaslužka, pri gestiji pa gestor ne trpi tega, ampak plaèa nagrado dominu LE TAKRAT, èe je bilo delu gestorja potrebno in je dominusu prineslo korist.

VERZIJA

To je zadnja možnost, sleherni premik premoženja iz sfere ene v sfero druge stranke in je hkrati v vzroèni zvezi OBOGATITEV in PRIKRAJŠANJE, kar je tudi osnova za verzijo, s tem pa sta prikrajšanje in obogatitev v vzroèni zvezi.

Primeri:- Putatitvni dediè; hlapec, ki misli, da se bo poroèil z gospodarico; glede reševanja potapljajoèe ladje tistih, ki so šli reševati do tistih, ki niso šli, pa bi lahko ali bi morali iti reševati...- Prejudicirana menica (ni opravil protesta ali je v zamudi) --> lahko zahteva nazaj plaèilo iz tretjega razmerja.

23

SOLUCIJA OZ. IZPOLNITEV POGODBE

IZPOLNITEV pomeni neko naravno ravnanje, npr. terjatev pomeni terjati izpolnitev dolga. Dolžnik mora obligacijo izpolniti tako, kot se glasi. To je ravnanje dolžnika, ko izpolnjuje. Pri izpolnitvi mislimo na ožji element obligacije, in sicer na predmet izpolnitve. Je naraven naèin prenehanja obligacije. Izpolnitev je:- PRAVNO DEJANJE --> izpolnijo osebe, ki imajo voljo (vprašanje sposobnosti)- MATERIALNO DEJANJE

Naša zakonodaja stoji na stališèu, da je izpolnitev pravno dejanje, vendar pa ni nujno, da je to pravni posel. Izpolnitev pomeni pravno dejanje npr. pri mandatni pogodbi. Za pravilno izpolnitev po našem pravu velja, da jo lahko izpolni tako accipiens kot solvens, ki je pravno nesposoben. Vendar pa je lahko pri izpolnitvi accipiens nesposoben pod pogojema, da:

- je posel zanj koristen;- da je stvar še pri njemu.

SPOLNITEV je ožji pojem od izpolnitve, pomeni predmet, dajatev.

SOLVENS je dolžnik, ACCIPIENS pa je upnik, v dvostranskih obligacijah pa je SOLVENS tudi ACCIPIENS.

Naèeloma dolžnik izpolnjuje upniku. Kadar je predmet obligacije denarna obveznost, se izpolnitev imenuje PLAÈILO OBVEZNOSTI.

Vsi drugi naèini prenehanja obveznosti so nenaravni naèini prenehanja. Gre za 3 vrste situacij:- po volji obeh strank;- po volji ene stranke;- po zakonu.

Z izpolnitvijo preneha obligacija, NE PA tudi obligacijsko razmerje.

Bistvo obligacijskega razmerja je, da je obveznost (obligacija) realizirana. Terjatev pomeni pravico zahtevati izpolnitev. Upnik ima pravico, da izterja obligacijo v obliki, ki obstoji v zavezi.

ZOR stoji na stališèu, da je izpolnitev pravno dejanje, ki ima doloèene pravne uèinke, vendar pa ni nujno, da je izpolnitev vedno pravni posel (da ima pravne posledice, da je pravno dejanje, ni pa nujno, da je pravni posel --> mandatna pogodba).

Odvisno je od tega, kaj je izpolnitev. Za pravilno izpolnitev po našem pravu je lahko pravno nesposoben tako ACCIPIENS kot tudi SOLVENS.

Poslovno nesposoben lahko izpolni, ima pa kondikcijski zahtevek (èe bi izpolnil zastaran dolg; izpolnitev pod pogojem, ki pa ni bil uresnièen...). VAžNO !!!!!! Izpolnitev je pravno dejanje, ki ima pravne posledice, v doloèenih primerih pa sta ACCIPIENS in SOLVENS lahko tudi nesposobna !!!!

KDO KOMU IZPOLNJUJE ????

Obe stranki (tako accipiens kot tudi solvens) imata lahko izpolnitvene pomoènike, ki izpolnjujejo v tujem imenu kot tudi na tuj raèun. To pa ne velja za OSEBNO IZPOLNITEV. (Takrat tudi cesija ni možna).

TRETJA OSEBA KOT SOLVENS --> èe ima pravni interes za izpolnitev, (npr. porok , zastavitelj,ki zastavi stvar za tretjega ... imajo pravni interes, želi obvestiti tretjega --> tu ni pravni interes, ampak poseben interes !!!).

NAÈELA PRI IZPOLNITVI TRETJE OSEBE ==>A/ dolžnik plaèuje upniku;B/ tretja oseba s pravnim interesom lahko izpolni ACCIPIENSU, tudi èe sta ACCIPIENS

in SOLVENS nasprotna (npr. Zastavnik);C/ upnik lahko sprejme, tudi èe je dolžnik proti;D/ tretji lahko izpolni, èe upnik noèe sprejeti, pa je dolžnik zainteresiran za to;E/ tretji lahko izpolni kadarkoli je eden za to in drugi proti;

V zadnjem primeru NI šlo za prevzem dolga, ampak za izpolnitev obligacije po dogovoru, kar je PROSTOVOLJNA SUBROGACIJA.

24

OBLIGACIJA VARUJE UPNIKA !!!!!!! dolžnik ima samo to možnost, da sam ponudi upniku, pri èemer v tem primeru upnik ne sme sprejeti od tretjega.

Naravni naèin izpolnitve obveznosti (SOLUCIJA in STIPULACIJA) je to, s katerim preneha obligacija dolžnika, medtem ko se obligacijsko razmerje nadaljuje, èe je udeležen nekdo TRETJI (PERSONALNA SUBROGACIJA).

RAZLIKA MED CESIJO in PERSONALNO SUBROGACIJO ==> - pri personalni subrogaciji se stranka v obligacijskem razmerju zamenja na podlagi

zakona ali dogovora strank;- po sili zakona je potrebno opraviti pesrbonalno subrogacijo.

CESIO VOLUNTARIA --> cedent je prodal terjatev cesionarju in je cesionar novi upnik. Pri tem cedent odgovaranja za VERODOSTOjNOST, ne pa tudi za IZTERLJIVOST terjatve.

Pri personalni subrogaciji ACCIPIENS lahko zahteva od SOLVENSA le v obsegu, kolikor je (ne 100, ampak, kolikor je plaèal). Pri cesiji pa cenent odgovarja tudi za 100, ne glede na to, da je plaèal le 80.

Ta problematika je urejena v ZOR v èlenih:- 300 (izpolnitev --> CESIJA LEGIS- 296 --> 326- 262 -->- 121 --> 133- 478 -->

Z vidika producentske odgovornosti govori èl. 179 ZOR glede ovjektivne odškodninske odgovornosti (pri odškodninski odgovornosti za škodo za produkt, ki jo napravi producent). Z vidika:

- škoda zaradi stvari z napako;- ni napake, ampak mora obvestiti za napake;

IDENTIÈNOST PREDMETA IZPOLNITVE --> solvens mora dati, kar je premedmet obligacije. Pri tem se pojavlja vprašanje ALUIDA --> to je drugaène stvari (kupim konja za preskakovanje ovir, ne za oranje). Mora biti identiènost predmeta, èe imamo zahtevke zaradi nepravilne izpolnitve (konj - konj, ne pa konj - mula). Èe upnik sprejme napaèno izpolnitev, ima zahtevek zaradi npaène izpolnitve, èe pa izpolnitve ne sprejme, gre za zahtevek zaradi neizpolnitve.

NADOMESTNA IZPOLNITEV/DATIO IN SOLUTUM/

Kaj, èe ima nadomestna izpolnitev pravne in stvarne napake ? (308/3 ZOR). Dolžnik je odgovoren tudi za pravne in stvarne napake nadomestne stvari.

Nadomestna izpolnitev je takrat, kadar namesto dogovorjene stvari damo drugi predmet izpolnitve (ni alternativna, ampak nadomestna izpolnitev). Pri tem se pojavlja vprašanje, kaj èe ima nadomestna izpolnitev pravne in stvarne napake ? (308/3 ZOR). Dolžnik je odgovoren tudi za pravne in stvarne napake nadomestne stvari.

Med upnikom in dolžnikom je veè predmetov izvršitve, npr. veè denarnih obveznosti, pri èemer je vrstni red plaèil odvisen:

a/ dolžnik plaèa to, kar sta se dogovorila;b/ èe se nista dogovorila, se plaèa tisto, za kar se je odloèil dolžnik;c/ èe dolžnik nièesar ne reèe, je tu vprašanje dospelosti;d/ èe je veè dospelih terjatev, se šteje bolj ali manj zavarovane;e/ katereso bolj obremenjujoèe za dolžnika;f/ èas nastanka obveznosti;g/ sorazmernost.

Glede zgoraj navedenega gled ZOR !!!!!!

25

Èl. 313. ZOR opredeljuje glavno stvar in akcesorije.

Stroške izpolnitve naèeloma nosi dolžnik, razen èe mu jih ni povzroèil upnik. Kraj, èas in naèin izvršitve obveznosti je stvar, katero v pogodbi vnaprej opredelijo stranke.

ZAPOREDJE izpolnitve, èe je med dolžnikom in upnikom veè predmetov (312, 313 ZOR):1. Plaèa se tisto, kar sta se dogovorila;2. Izpolni se tisto, kar reèe dolžnik;3. Dospelost4. Izpolnijo se tiste obveznosti, ki so manj zavarovane;5. Izpolnijo se tiste obveznosti, ki so bolj obremenjujoèe.

Stroške po navadi nosi dolžnik, razen èe mu jih ni povzroèil upnik.

KRAJ izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe, lahko pa ga stranke s pogodbo povzdigneta na nivo bistvene sestavine pogodbe. Kraj lahko tudi aplicira èas izpolnitve. Èe ni nobene klavzule, izpolnjuje dolžnik tam, kjer je doma, pri denarnih obveznostih pa tam, kjer je doma upnik. Tu pridejo v poštev PREVOZNE KLAVZULE pri prodajni pogodbi. Èe niè ni dogovorjeno, dolžnik izpolnjuje tam, kjer je doma (pri dolžniku). Drugaèe je pri denarnih obveznostih, kajti tam JE PRINOSNINA !!!!

Delna izpolnitev ni izpolnitev. Je lahko neizpolnitev ali izpolnitev z napako. Pri denarnih obveznostih je delna izpolnitev izpolnitev (razen, èe dokaže, da to ne bi imelo nobenega smisla, èe izkaže, da hoèe imeti vse ali niè --> težko dokazljivo). Vendar pa upnik ni dolžan sprejeti delne izpolnitve (310 ZOR). Upnik NI dolžan sprejeti delno izpolnitev, razen èe narava stvari to zahteva.

ÈAS izpolnitve pomeni DOSPELOST --> izpolnitveni èas (ko lahko upnik terja dolžnika). Pomeni èas med SOLUCIJO in DOSPELOSTJO oz. ko jo mora dolžnik izpolniti. Je trenutek, ko lahko upnik zaradi dospelosti TERJA !!!. Najobièajnejši naèin je ROK. Èe rok ni doloèen ali lahko dolžnik izpolni prej, preden obligacija dospe? Naèeloma ne sme dolžnik prej izpolniti, kot je doloèen ROK. Pri denarnih obveznostih pa lahko dolžnik prej izpolni, razen èe ni kaj posebnega v interesu upnika.

Ponavadi je dospelost doloèena z rokom, lahko pa rok tudi ni doloèen (kupim od tebe pridelek na tem polju). Èe je rok doloèen v korist ene stranke, dolžnik nima pravice, da izpolni pred dospelostjo. Pri denarnih obveznostih lahko dolžnik prej izpolni, razen èe ni kaj drugega v interesu upnika. (315 ZOR). Èe rok ni doloèen, je potrebno izpolniti TAKOJ. Dospelost je èas, ko imaupnik pravico terjati izpolnitev.

Dospelost se pokriva s pojmom zamude ALI PA NE !!! ZAMUDA pomeni, da dolžnik v rok ni plaèal. Zamuda je pravno dejstvo, nanjo pravo veže doloèeno pravo posledico (sprememba nevarnosti za nakljuèno unièenje stvari ...). Zamuda nastopi, èe je dospelost doloèena z rokom, takrat smo v zamudi, takoj ko rok preteèe. Èe rok ni doloèen, je možno izpolnitev zahtevati, vendar še ni zamude,ampak je potrebno za to kakršnokoli pravno dejanje (poziv za izpolnitev, tožba ...).

Zamuda je pravno dejstvo, na katerega veže pravo doloèene pravne posledice. Dospelost se s pojmom ZAMUDE lahko pokriva ali pa ne. Zamuda nastopi tedaj, èe je doloèen rok, pa s potekom roka ni plaèano. Èe rok ni doloèen, je potrebno opraviti še pravno dejanje (opomin...) in tako dolžnika spraviti v zamudo. Pri zamudi izpolnitev ob dospelosti ni izpolnjena. Zamuda je avtomatièna, èe je doloèen rok, drugaèe pa se dolžnika spravi v zamudo z doloèenim procesnim ravnanjem upnika (opomin...)Zamude ni, èe ima dolžnik ugovore ali èe upnik neupravièeno odkloni izpolnitev. Izpolnitveni zahtevek je pravno varovan. Upnik ne more zahtevati izpolnitve, èe je sam v zamudi (gre za dvostransko razmerje) in je tudi sam dolžnik (prodajna, menjalna pogodba).

Glede tega, ali je èas bistvena sestavina pogodbe, delimo obligacije na:a/ Fiksne pravne posle --> èas je bistvena sestavina pogodbe in pogodba EX LEGE

preneha. Pri teh poslih je dolžnik s potekom roka avtomatièno v zamudi, kajti rok je bistvena sestavina pogodbe. S potekom roka pogodba avtomatièno preneha,

26

vendar pa lahko upnik pogodbo obdrži v veljavi s tem, da pa mora NEMUDOMA o tem obvestiti dolžnika ter šele nato lahko zahteva izpolnitev.

b/ Nefiksne pravne posle --> pogodba velja in dolžnik ima še vedno možnost, da svojo obveznost izpolni, upnik pa lahko razveže pogodbo, vendar pa mora dati dolžniku nov rok, lahko zelo kratek za izpolnitev. Dolžnik lahko izpolni tudi kasneje.

Pri obeh vrstah poslov ima upnik pravico do odškodnine, pri èemer mora dokazati dolžniku, da gre za krivdno odgovornost, medtem ko ni potrebno dokazovati krivde pri zahtevku izpolnitve ali odstopu od pogodbe.

NA KAKŠEN NAÈIN DOLOÈAMO ÈAS KOT BISTVENO SESTAVINO PRAVNEGA POSLA==>

Èas je lahko:- Izrecno doloèen v pogodbi;- Izhaja iz namena pogodbe ali predmeta pogodbe.

Upnik lahko vzdrži pogodbo v veljavi, èetudi je pogodba glede èasa fiksna. Dolžnik, ki je v zamudi, lahko izpolni do takrat, dokler upnik ne uveljavi zahtevka:

- izpolnitev sprejme;- odstopi od pogodbe.

Upnik ima pravico IUS VARIANDI ==> to pomeni, da ima upnik pravico izbire, in sicer odstop ali izpolnitev, skupaj z obema variantama pa tudi odškodnino. Do tožbe te pravice NIMA. IUS VARIANDI gre vedno od spodaj navzgor (èe zahteva upnik izpolnitev, še vedno lahko kasneje odstopi, èe pa že v zaèetku odstopi, kasneje ne more veè zahtevati izpolnitve - potem je konec z njegovimi zahtevki.

KRŠITEV OBVEZNOST(folije od 1 do 9)

UPNIKOVA ZAMUDA ==> ta zamuda je po sankcijah bolj huda kot dolžnikova zamuda. Èe je v eni osebi tako upnik kot dolžnik, potem zakon avtomatsko pretvori dolžnikovo zamudo v upnikovo zamudo. Pri opustitvenih obveznostih NI upniške zamude.(npr. èe sem prodajalec in nisem izroèil stvari, sem v dolžniški zamudi, pri tem pa sem tudi v upniški zamudi, ker nisem izpolnil dolžniško-upniško obveznost.

Krivda pri upniški zamudi ni pomembna pri ugotavljanju zamude, je pa krivda pomembna pri odškodnini. Upnikova pravica NI njegova dolžnost (razen v doloèenih primerih) --> npr. kup gnoja prodam, ker mi smrdi, upnik pa ga mora odpeljati.

Prehod nevarnosti --> nastane ob izroèiti oz. ob zamudi upnika (èe ni prevzel).

Pogodbene in zamudne obresti prenehajo teèi za dolžnika, èe upnik noèe prevzeti, vendar pa to ne pomeni, da dolžnik ni veè dolžan. Upnik še vedno lahko terja. Zato so dolžniku na voljo oprostilna ravnanja, in sicer:

- polog na sodišèu;- deponiranje a javnem skladišèu.

Razlika med razveljavitvijo pogodbe in izpodbojnostjo pogodbe ? Razveljavitev je posledica izpodbojnosti. Niènost v ZOR pozna veliko odmikov --> zato se je vedno potrebno potrebno vprašati, ali ne gre za kakšno drugo kršitev.

Ideja stopnjevanja sankcij ? s TELEOLOŠKO ali RATIO LEGIS interpretacijo je potrebno ugotoviti, ali gre za kršitev širšega javnega interesa --> posledica je niènost, drugaèe pa milejša sankcija.

Razlika med upniško in dolžnikovo zamudo je v tem, da upnik lahko od dolžnika iztoži izpolnitev, medtem ko dolžnik ne more od upnika iztožiti, da sprejme izpolnitev.

Kakšni zahtevki so pri neizpolniti ? ACTIO (napad) --> odgovor je EXCEPTIO (obramba na napad).Primarni zahtevki so:

- izpolnitev pogodbe

27

- razdrtje pogodbe- odškodnina (vedno je poleg, bodisi ali se zahteva izpolnitev ali razdrtje pogodbe).

Èe ni mogoèe nekaj izpolniti s strani dolžnika, potem obligacija preneha (tudi možnost v fazi stipulacije --> preden pravni posel nastane, imamo pa tudi kasnejšo nemožnos). Pri tem pride do prenehanja obligacije, vendar pa so v tej zvezi mogoèe razliène situacije:

- višja sila- èe nezmožnost izpolnitve povzroèi ena od strank

Pri posledicah kršitve obveznosti poznamo veè teorij:- DIFERENÈNA Teorija --> dolžnik sam izpolni- Teorija IZMENJAVE

NEIZPOLNITEV IN DOLžNIKOVA ZAMUDA (MORA SOLVENDI)

Zamuda lahko nastane le pri POZITIVNIH obveznostih (dolžnik he dolžan, upnik NI dolžan, med njima je absolutna razlika. Tudi upnik lahko pride v zamudo, kajti v obligacijskem razmerju ima tudi upnik doloèene sodelovalne dolžnosti). Upnik lahko dolžnika prisili,vendar pa upnik ni dolžan, ampak ima pravico terjati dolžnika. Dolžnik ne more prisiliti upnika v to, da upnik opravi svojo sodelovalno dolžnost --> v tem je bistvena razlika.

DOSPELOST je èas, ko ima upnik pravico terjati izpolnitev. Dospelost je lahko doloèena z rokom ali ne, lahko je doloèena v korist tako upnika kot tudi dolžnika.

ZAMUDA je takrat, kadar izpolnitev ob dospelosti ni izvršena:- AVTOMATIÈNA zamuda je takrat, kadar je z rokom doloèena dospelost (izrecno

doloèen rok ali na drug naèin --> po naravi obligacije).- èe rok ni doloèen, je potrebno doloèeno procesno ravnanje, da se spravi dolžnika v

zamudo (upnik mora terjati, tožiti, poslati opomin...).

Bistvo je, da se kvalificira trenutek zamude, ker je položaj dolžnika drugaèen takrat, ko je dolžnik v zamudi ali ne. Dospelost sama še ne pomeni zamude.

Zamude NI:- èe ima dolžnik ugovore (èeprav dospele);- èe upnik izpolnitev neupravièeno odkloni.

POSLEDICE NEIZPOLNITVE:- stvar je dospela, dolžnik ni izpolnil, pa še ni v zamudi;- stvar je dospela, dolžnik ni izpolnil, pa je v zamudi.

IZPOLNITEV --> upnik lahko zahteva izpolnitev, ne more odgovoriti upniku “jaz sem že v zamudi in od mene ne moreš veè zahtevati izpolnitve!”.

IZPOLNITVENI ZAHTEVEK je pravno varovani pravni zahtevek, pri èemer imamo na voljo procesne možnosti, da zahtevamo od dolžnika izpolnitev (težko je to pri individualnih izpolnitvah, kot npr. petje vsako noè pod mojim oknom, èe pevec tega noèe veè).

Upnik ne more zahtevati izpolnitve, èe je sam s svojo izpolnitvijo v zamudi. Tu gre za dvostransko obligacijsko razmerje, èe je tudi dolžnik upnik in èe je upnik dolžnik, zato èe je tudi upnik sam v zamudi, ne more od dolžnika zahtevati izpolnitve. Èe hoèeš imeti izpolnitveni zahtevek, pa je doloèen rok, moraš najprej sam izpolniti, šele nato lahko zahtevaš izpolnitev.

Dolžnik lahko izpolnitev kasneje kljub zamudi (to ne pomeni, da èe dolžnik pride v zamudo, ne sme veè izpolniti). Dolžnik lahko izpolnitev kasneje izpolni (razen pri fiksnih poslih, kjer je obveznost EX LEGE razdrta --> razen èe je upnik obdržal obveznost v veljavi).

Èe upnik ne želi veè izpolnitve v zamudi, mu lahko dolžnik izpolni še vse dotlej, dokler upnik ne izbere svojega upravièenja.

V primeru neizpolnitve ima zahtevek upnik (zahtevek za izpolnitev ali odstop od pogodbe !!!), dokler ne izbere svojega zahtevka, lahko dolžnik izpolni. Znotraj tega moramo upoštevati ureditev fiksnih poslov (ROK !!! --> upoštevati moramo doloèbe o EX LEGE prekinitvi).

28

Upnik ima IUS VARIANDI (možnost, da nemudoma obvesti dolžnika o naknadnih rokih, ter da s tem obdrži pogodbo v veljavi). Ko upnik zahteva izpolnitev ali od pogodbe odstopi, ima v obeh primerih pravico do odškodnine (pozitivni pogodbeni interes) --> zamudne obresti, dodatni stroški - prevoz, skladišèenje...

Za škodo, ki jo je utrpel upnik, bo dolžnik odgovoren, medtem ko dejstvo, da dolžnik ni izpolnil in še ni prišel v zamudo, pa je objektivnna odgovornost. Upnik mora krivdo dokazati, medtem ko objektivne odgovornosti ni potrebno dokazovati.

POSLEDICE ZAMUDE

A/ PREHOD NEVARNOSTI --> obièajno je podan, kadar je trenutek fiziène izroèitve stvari. Ker dolžnik ni izpolnil, in je v zamudi, je predmet izroèitve pri njem, zato upnik ne odgovarja za nakljuèno unièenje in izgubo stvari. TALE QUALE --> možnost, da že v pogodbi o nakupu poèez nevarnost preide na kupca.

B/ ZAMUDNE OBRESTI --> so možne samo za denarne obveznosti, drugje NE !!! Enako velja za pogodbeno kazen, ki ni možna, èe so predmet izpolnitve denarne obveznosti.

C/ ODSTOP OD POGODBE --> lahko se tudi zahteva izpolnitev, pri èemer imamo možnost razveze pogodbe hkrati z odškodnino (vprašanje, ali lahko prodajalec odstopi od pogodbe, èe je kupcu že poslal blago, kupec pa ne plaèa --> LAHKO !). Èe ni izpolnitve, se lahko vedno odstopi od pogodbe. Pri odstopu o pogodbe je pogoj:

- naknadni rok (razen pri fiksnih poslih);- IUS VARIANDI --> upnik ima pravico do tožbe oz. tudi po sodbi, èe dolžnik ne

izpolni. Ta pravica gre vedno od spodaj navzgor in ne obratno (najmilejša proti najhujši sankciji). Èe se enkrat odloèiš za odstop od pogodbe, nimaš veè IUS VARIANDI !!!

- upnik ima izpolnitveni zahtevek;- upnik lahko odstopi od izpolnitve;- posledièno odstopu ima upnik po pravilih odškodninskega prava pravico do

odškodnine (krivdno oz. poslovno odškodninsko odgovornost);- pri zamudi je prehod nevarnosti, zamudne obresti oz. pogodbena kazen.

POSLEDICA ODSTOPA OD POGODBE:- pogodba preneha- kondikcijski zahtevki (VAžNO !!! --> po ZOR imam splošne kondikcijske zahtevke v èl.

214 ter specialne kondikcijske zahtevke na veè mestih, npr. 132...).

UGOVORI ZARADI ZAMUDE

1. UGOVOR NEIZPOLNITVE --> (EXCEPCIO NON ADIMPLENDI CONTRACTUS) kar je važno po dr. KOCBEKU. Zakon doloèa soèasnost izpolnitve pri dvostranskih pravnih poslih oz. dvostranskih obligacijah, kar se smatra in izhaja iz naèela v èlenu 122 ZOR, kjer je uveljavljeno pravilo soèasne izpolnitve. Èe ni soèasne izpolnitve, ima druga stranka ugovor (le v pravdi, ne pa tudi v izvršbi), se pravi stranka, ki NI izpolnila. ZOR ne doloèa KOGENTNE soèasne izpolnitve, ampak omogoèa, da nekdo prej, drugi pa kasneje izpolni. Ugovor ima tista stranka, ki mora kasneje izpolniti ZOR ne vztraja na soèasni izpolnitvi (lahko je po naravi posla ali po dogovoru kaj drugega kot soèasna izpolnitev).

V pravdi sodi ta ugovor v sfero materialnih ugovorov (jaz bom izpolnil, ko bo on izpolnil oz. èe bo on izpolnil ...--> tako se formulira ugovor -->112/2 ZOR, smisel tega èlena pa je, da se nanaša na 122/1.).

2. UGOVOR NEPRAVILNE IZPOLNITVE --> aluid, stvarne napake, dolžnik ni zraven stvari izroèil tudi listin --> tega v ZOR ni navedenega.

3. UGOVOR OGROžENOSTI --> èe ena stranka izpolni, ve pa, da druga stranka zaradi zadolženosti ne bo plaèala, sme prvi zahtevati varšèino oz. odstopiti od pogodbe (ne boš izpolnil, ne da nisi izpolnil --> daj zavarovanje, ali pa jaz odstopim od pogodbe).

Ti trije ugovori so pasivna oblika (ACTIO je napad, z EXCEPCIO se branim). Da pride do ugovora, nas mora nekdo najprej tožiti, torej je pogoj za ugovor tožbeni zahtevek. Èe mislim, da druga

29

stranka ne bo izpolnila pogodbe (123 --> ugovor ogroženosti in 128 ZOR--> razdrtje pogodbe), pa bi jaz rad razdrl pogodbo.

4. ZASLEDOVALNA PRAVICA --> v zvezi s transportom, vse dokler stvar ni prevezena v namembni kraj ter kupnina ni v CELOTI plaèana.

Pri zamudi zapadejo zastavne pravice.

ZAMUDA PRENEHA, èe - dolžnik izpolni terjatev;- postane izpolnitev nemogoèa

UPNIKOVA ZAMUDA (MORA ACCIPIENDI)

Upnik tu ne izpolnjuje svoje sodelovalne dolžnosti in je ta odgovornost po sankcijah hujša od dolžnikove. Za upnikovo zamudo gre, èe upnik prekrši sodelovalno dolžnost:

a/ ne prevzame izpolnitve;b/ ne sodeluje pri pripravljalnih dejanjih;c/ ne izpolni upnikovo dolžniško obveznost (èe je istoèasno dolžnik pri dvostranskih

obligacijah in ne ipolni --> prodajalec ne izroèi stvari, ki jo je prodal. Iztoèasno je prodajalec v upniški zamudi zaradi nesodelovanja, ker sam ni izpolnil). Zako tu daje namesto dolžniške upnikovo zamudo, ker so sankcije hujše.

VZROKI UPNIŠKE ZAMUDE --> a/ OBJEKTIVNI KRITERIJ --> po teoriji krivda ali nekrivda nista pomembni;b/ SUBJEKTIVNI KRITERIJ --< pri odškodnini je krivda pomembna.

KARAKTERISTIKE UPNIKOVE ZAMUDE --> - upnikova pravica je istoèasno dolžnost (èe proda gnoj, ga mora kupec odpeljati);- lahko tožimo na izpolnitev

PREDPOSTAVKA UPNIKOVE ZAMUDE je, da mora dolžnik ponuditi pravilno izpolnitev.

POSLEDICE UPNIKOVE ZAMUDE :a/ prehod nevarnosti na upnika (èe ni v pogodbi doloèeno, da preide nevarnost že prej);b/ obresti --> zamudne obresti prenehajo teèi, èe so že zaèele, pogodbene prav tako

prenehajo teèi;c/ oprostilna dejanja -->

- polog na sodišèu (upnik še vedno lahko terja, dolžnik pa še vedno lahko izpolni, zato lahko dolžnik položi na sodišèu depozit, blago v javna skladišèa ...).

- IUS VARIANDI, dokler upnik ne sprejme izpolnitve.d/ povraèilo - reparacije -->

- odškodnina, èe je upnik kriv za zamudo- stroški hrambe - nadaljnja škoda in neposlovne odškodninske obeznosti (eksplozija...)

e/ odstopne pravice --> èe upnik noèe sodelovati

Pri dolžnikovi zamudi lahko upnik dolžnika iztoži, mdtem ko dolžnik ne more upnika prisiliti, da sprejme izpolnitev (BISTVO).

JAMÈEVALNI ZAHTEVKI/NEPRAVILNA IZPOLNITEV/

Jamèevanje za napake je dolžnikova odgovornost upniku, da stvar nima stvarnih ali pravnih napak. Neizpolnitev je urejena v splošnem delu ZOR (velja za vse pogodbene tipe), drugaèe pa je nepravilna izpolnitev urejena v poglavju o prodajni pogodbi. Smiselno ta pravila veljajo tudi za druge pogodbe, pri èemer je pri drugih pogodbah urejena morebitna razlika oz. doloèene specialnosti za te pogodbe. Pri nepravilni izpolnitvi govorimo o jamèevalnih zahtevkih.

SPOLNITEV JE PREDMET IZPOLNITVE !!!

Jamèevanja za napake NI pri NEOPLAÈNIH pravnih poslih. Odgovornost je po temelju

30

- subjektivna- objektivna,

jamèevalni zahtevki pa so NE glede na krivdo OBJEKTIVNA ODGOVORNOST.

Neizpolnitve je hujša stopnja, kajti položaj upnika je pri neizpolnitvi lažji (ni nobenih rokov za grajanje, obvešèanje ... ). Pri nepravilni izpolnitvi mora upnik dokazati dolžniku, da je izpolnitev nepravilna (grajati napake...).

JAMÈEVANJE ZA NAPAKE je dolžnikova odgovornost do upnika, da njegova izpolnitev ali spolnitev nima stvarnih ali pravnih napak. Le izjema so storitve (pri odplaènih pravnih poslih, medtem ko pri neodplaènih pravnih poslih NI jamèevanja za napake).

Ker je neizpolnitev hujša sankcija kot nepravilna izpolnitev, je tudi položaj upnika boljši pri neizpolnitvi kot pri nepravilni izpolnitvi --> nima rokov za grajanje, notifikacijsko dolžnost ... Pri nepravilni izpolnitvi je položaj upnika slabši, kajti v doloèenem roku mora grajati ... To vprašanje je zelo pomembno, kajti med dolžnikom in upnikom je vedno borba. ZOR o tem ne govori, ampak daje na razpolago upniku, da se on izreèe, ali je neka izpolnitev zanj nepravilna izpolnitev ali neizpolnitev. !!!!

STVARNE NAPAKE

To pomeni, da predmet izpolnitve nima doloèenih lastnisti (lastnosti so lahko dogovrjene, enostransko zagotovljene, opredeljene z vzorcem - 538 ZOR, poznamo prodajno pogodbo z vzorcem, ki je najvišja stopnja opredelitve lastnosti). Kadar je vzorec pokazan “kar tako”, to ni pogodba po prodaji po vzorcu ali modelu.

PREDPOSTAVKE JAMÈEVANJA ZA STVARNE NAPAKE

Tu gre za najveèje razlike glede na neizpolnitev. Grajanje - prekluzija - zamuda pravice, èe ni grajanja. Posebej je to važno pri gospodarskih pogodbah --> grajanje nemudoma, drugaèe 8 dni.Kupec ima dolžnost odkrivanja napake.

SKRITA NAPAKA --> z obièajnim pregledom je ni mogoèe ugotoviti (potrebna so posebna sredstva, instrumenti, strokovnjaki, da to napako ugotovimo, tudi napake v stvari ne vidi prej, dokler stvar ne uporabimo), meja, da se skrita napaka pokaže je 6 mesecev, kar je dispozitivna norma ZOR, zato veljajo 2 izjemi:

- stranki se lahko dogovorita za daljši èas v sami pogodbi; - èe pa prodajalec ve za skrito napako, ni potrebno grajati, prav tako ne veljajo

v tem primeru nobeni roki.

DAMNUM QUOD REM --> napaka sama ni škoda (dogovor je bil za nov avto, ti pa si dal star avto, zato zahtevam znižanje kupnine, ne morem pa uveljavljati tudi škode za napako samo !!!)

DAMNUM EXTRA REM --> nadaljnja škoda, ki ni povezana.

BISTVO ZA OKARAKTERIZIRANJE STVARNIH NAPAKE JE, da predmet izpolnitve nima doloèenih lastnosti (nepravilna lastnost prdmeta), te lastnosti pa so lahko:

a/ dogovorjene;b/ enostransko zagotovljene (asemptoriène --> stvar JE takšna, promisoriène --> stvar

BO takšna);c/ specifikacija predmeta z notorièno opredelitvijo, predmet je sortiran po kolièini, teži,

vzorcu, modelu... Kadar je predmet opredeljen z vzorcem, mora lastnost predmeta odgovoranjati temu vzorcu, kar je najvišja stopnja doloèenosti predmeta. Èe je opredeljena prodaja po vzrocu in ima ta vzorec stvarno napako, se postavlja vprašanje, ali gre za nepravilno izpolnitev ali za neizpolnitev. O tem govori 538 ZOR, èe je prodaja opredeljena z vzorcem, gre za avtomatièno neizpolnitev !!!

d/ prodaja po vzorcu ali modeli, pri èemer je tu potrebno:- èe je vzorec opredeljen KAR TAKO (je sporno, ali je to prodaja po vzorcu,

npr. vzorec je razstavljen v vitrini. V kavzi pogodbe se ugotavlja, ali je to opredljeno kot vzorec ali je bil ta vzorec pokazan KAR TAKO.

- èe je opredlejena prodaja po vzrocu, pa ima sam vzorec stvarne napake (upnik pa ni želel, da bi imel premet stvarne napake). O tem govori sodna praksa, ki za take primere odloèa omejitve glede poslovne odškodninske odgovornosti.

31

- standardi --> mednarodni, državni, korporacijski --> vèasih je standard obvezen, lahko pa se stranki dogovorita za uporabo standarda. Èe ni dogovorjeno, morajo biti zakonski standardi zagotovljeni.

LASTNOSTI STVARI so lahko- obièajne (obièajna raba);- posebne (posebna raba);- aluid (je lahko le pri GENUSU, pri SPECIES ni možno). Pri species je aluid

NEIZPOLNITEV.

PO 479 ZOR mora imeti predmet te lastnosti:- obièajne- lastnosti za posebno uporabo (razvidna je iz uporabe stvari --> konj za tekmo, ne konj

za vprego in oranje...);- posebne dogovorjene lastnosti (izrecno ali molèe ter predpisane lastnosti);- lastnosti po vzorcu.

STOPNJEVANJE STVARNIH NAPAK:

Stvarna napaka je lahko velika ali majhna, pri èemer v našem pravu ne delimo oz. stopnjujemo stvarnih napak na bistvene oz. Nebistvene. Ta delitev je prisotna le v primerjalnem pravu.

V našem pravu velja le, li ima stvar napako ali je nima !!!NEZNATNE napake NE štejejo (478/3 ZOR). To je dejansko vprašanje (èe je pri nas neznatna napaka, ne šteje, v primerjalnem pravu pa je za bistveno napako en postopek in sankcija, za nebistvene napake pa drug postopek ter drugaène sankcije).

ÈAS OBSTOJA STVARNIH NAPAK:

To vprašanje je pomembno zaradi skritih in oèitnih napak, kar vse vpliva glede na prehod nevarnosti od dolžnika na upnika. Pomembno je, ko se posledica pokaže kasneje kot vzrok (kupimo žival, ki je bolna in nam pogine èez 1 leto --> to je pravni standard, pri èemer je doloèilen vzrok in ne posledica stvarnih napak. Tu gre za skrite napake, kajti pred izroèitvijo je bilo nekej skritega in tu je bil vzrok. Prodajalec v tem primeru odgovarja.

Prodajalec odgovarja za ovojnino, ker je vzrok pri izroèitelju.

IZKLJUÈITEV JAMÈEVANJA (NI JAMÈEVANJA):

- ob vednosti kupca za napake (VOLENTIUM FIT IN INIURIA) --> biden-kupljeno, takršno-kakršno...);

- èe prejemnik za stvarne napake ni vedel, pa bi moral vedeti, RAZEN èe je izroèitelj ZAGOTOVIL, da ni napak ali ZVIJAÈNO zamolèal napako stvari;

- èe kvalitativno prevzame;- èe je pridobitelj stvari sam zakrivil napako;- pri prisilni javni dražbi;- po dogovoru strank (èe se kupec izrecno odpove, èe se odpove posameznim zahtevkom

ali s konkludentnimi dejanji). Lahko se stranki izrecno dogovorita, da prodajalec ne odgovarja za stvarne napake. Tak dogovor je možen, èe nihèe ne ve za situacijo oz. oba vesta, razen èe je izroèitelj monopolno vsilil takšno klavzulo v pogodbo (èe pa le izroèitelj ve, je takšna doloèba NIÈNA).

PREDPOSTAVKE JAMÈEVANJA ZA STVARNE NAPAKE

Tu gre za aktivno ravnanje kupca proti prodajalcu. Kupec mora pregledati stvar ter nato napako sporoèiti prodajalcu --> to je grajanje. Èe ne graja, izgubi pravico -->PREKLUZIJA. Pri gospodarskih pogodbah mora grajati NEMUDOMA, pri civilnih pogodbah pa v 8 DNEH. NEMUDOMA ne pomeni nikoli veè kot 1 dan (lahko 1 ura, veè ur, odvisno ...). Kupec MORA pregledati stvar.

JAMÈEVALNI ZAHTEVKI:

32

a/ Izpolnitev pogodbe -->zamenjava je možna samo pri GENUSU, pri SPECIES ni zamenjave, ampak samo popravilo. Popravilo ni vedno možno in èe je popravilo bistveno dražje kot zamenjava. Zaradi tega izpolnitve ni vedno možna. Izpolnitveni zahtevek je drugaèen kot pri neizpolnitvi.

b/ Zmanjšanje kupnine (ACTIO QUANTI MINORIS)

c/ Razveljavitev pogodbe (ACTIO REDHIBITORIA) -->enako kot pri neizpolnitvi

d/ Odškodninski zahtevek - je zelo pomemben, ker se lahko odškodninski zahtevek vedno KUMULIRA z vsakim prejšnjim jamèevalnim zahtevkom.

Vsi ti jamèevalni zahtevki so fakultativni in NI zakonitega vrstnega reda. Kupec se lahko sam odloèi, kateri zahtevek bo uporabil. Pri Izpolnitvi pogodbe je potrebna sodna intervencija, medtem pa ko pri znižanju kupnine in razveljavitvi pogodbe sodna intervencija NI potrebna, ampak se lahko stranki sami dogovorita. Pri Razveljavitvi pogodbe ne moremo kar tako odstopiti od pogodbe, ampak moramo dati nasprotni stranki nadomestni rok za izpolnitev pogodbe, èe pa tudi v tem nadomestnem roku nasprotna stranka ne izpolni, nastopijo sankcije, kot pri fiksnem pravnem poslu.

Kako lahko izbiramo med jamèevalnimi zahtevki, do kdaj si lahko premislimo in do kdaj ? --> Èe postavimo en zahtevek, pa ta ni uspešen, lahko postavimo drugega, in nam ni treba vztrajati pri prvem zahtevku. Zahtevki se lahko razvršèajo od najlažjih k najtežjim, v obratni smeri, to je od najtežjih do najblažjih pa ne gre. Ko enkrat odstopiš od pogodbe, ne moreš veè zahtevati ostalih jamèevalnih zahtevkov.

ÈAS UVELJAVLJANJA JAMÈEVALNIH ZAHTEVKOV

BISTVO je, da ne smemo zamujati z grajanjem, ampak gre za to, kdaj smo postavili ta zahtevek.

Važna je tudi PERPETUACIJA UGOVOROV, pogoj za perpetuacijo pa je pravoèasno grajanje. V praksi pride do perpetuacije ugovorov, èe ne plaèaš, kajti s tem ima prodajalec interes, da te napada, zato imaš možnost do obrambe. POSLEDICE RAZVELJAVITVE POGODBE so KONDIKCIJE, zanje velja enako kot pri neizpolnitvi pogodbe (problem obresti).

PRAVNE NAPAKE

To je odgovornost za EVIKCIJO (odvzem stvari), kajti pravice tretjega omejujejo uveljavljanje tvoje pravice. Pravne napake so tudi javnopravne omejitve (nezazidljivost). Tretja oseba lahko v zvezi s tvojo stvarjo uveljavlja doloèeno pravico, ki obremenjuje tvoje pravice, kar pomeni, da ne moreš 100 % uveljavljati pravic s svojo stvarjo. Pravna napaka je neodklonljiva, prodajalec sam ne more pravne napake odpraviti, ampak je odprava odvisna od tretjega.

SANKCIJE PRI PRAVNIH NAPAKAH --> vrstni red je bolj fiksen kot pri stvarnih napakah, vendar pa ni absoluten. Èe pride do evikcije, je razveza pogodbe AVTOMATIÈNA.

ZMOTO lahko pri pravnih napakah vedno uveljavljamo, kajti spada v fazo STIPULACIJE.

GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE --> tu je treba razlikovati od producentske odgovornosti. Temelj je v garancijski izjavi in NE v zakonu. Garancija je lahko pogodbena, lahko pa na podlagi zakona (npr. Zakon o standardizaciji).

Kupec lahko izbere sam, ali bo izbral garancijo ali jamèevanje za napake, vendar pa tukaj NI KUMULIRANJA. Ponavadi se kupec raje odloèi za garancijo, ker je manj formalizirana. Èe garancijskih zahtevkov kupec ni uveljavil, ima še vedno na razpolago jamèevalne zahtevke.

BISTVENE RAZLIKE MED STVARNIMI IN PRAVNIMI NAPAKAMI (sicer je 90 % enako):

1/ ROKI --> ni postopka odkrivanja napake, ko pa zveš za pravico tretjega, obstaja rok 1 leto. Èe tretji toži oz. Je zaèel spor ter je prejemnik tožbe zahteval intervencijo odsvojitelja stvari s pravno napako, pa v 6 mesecih od pravnomoènosti sodbe.

33

2/ SANKCIJE --> tu je bolj fiksen vrstni red zahtevkov. Èe pride do evikcije, je razveza pogodbe avtomatièna.

3/ ODŠKODNINA

4/ ZMOTA --> sega v fazo stipulacije, zato lahko uveljavljaš tudi zmoto.

GARANCIJA ZA BREZHIBNO DELOVANJE STVARI

Tu je možna zamenjava pojmov s producentsko odgovornostjo, ZATO PAZI !!!!

V tem primeru gre za jamèevanje producebta za delovanje stvari in NE za producentovo odgovornost. Situacija je podobna kot pri jamèevalnih zahtevkik.

Temelj odgovornosti za delovanje je v garancijski izjavi. Bistvo je zakonski rok 1 leto, vrstni red pa je bolj fiksno doloèen. Garancija je lahko po zakonu ali po pogodbi.

POMEMBNO je razlikovanje med jamèevalnimi zahtevki in garancijo --> ta dva pojma sta med seboj neodvisna, kupec pa lahko sam izbira in ima možnost fakultativne izbire, lahko izbira ali jamèevalne zahtevke ali garancijo, vendar pa KUMULACIJA NI MOžNA !!!!. Vendar pa, èe kupec garancijskih zahtevkov NI uveljavil, lahko še vedno uveljavlja jamèevalne zahtevke.

GARANCIJA postavlja upnika v ugodnejši položaj !!!

POGODBENA ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST

Spada med delikte in kvazi-delikte. Poslovne obligacije izvirajo iz pravnega posla, neposlovne pa so zakonske obligacije.

Poslovna odškodninska odgovornost je kontrakt, kvazikontrakt, ki nastane na podlagi pravnega posla. Dodatne obveznosti nastanejo pri izvrševanju obligacije. Pri izpolnjevanju pride do škode.

Odškodninska obveznost --> temelj zanjo je odškodninska odgovornost. Ali je poslovna odškodninska odgovornost nekaj posebnega ali isto z osnovno odškodninsko odgovornostjo ? Oškodninska odgovornost pri enostranskem pravnem poslu (ponudba, javna obljuba koristi...).

Razlika med poslovno in neposlovno odškodninsko odgovornostjo --> gre za isti temelj, ki se kaže v povrnitvi škode in plaèilu odškodnine. Vendar pa se oba zahtevka ne moreta kumulirati.(ZOR 154-->209, 262 --> 269).

Poslovna odškodninska odgovornost je urejena v drugem posebnem delu v 8 èlenih. Zakon je podobno kot pri jamèevanju uredil tudi poslovno odškodninsko odgovornost pri posameznih pogodbah. Prav tako pa se glede poslovne odškodninske odgovornosti sklicuje na splošne doloèbe o doloèitvi škode.

TEMELJ ODGOVORNOSTI ==> je bistvena razlika:- subjektivna je vedno, èe ni posebej doloèena objektivna;- objektivna je samo v 3 primerih:

* nevarna stvar ali nevarno obratovanje;* odgovornost za drugega;* posebni zakonski primeri (npr. prevoznikova odgovornost za izgubo stvari)

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI OBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI ==> - dejanje oškodovanca;- višja sila- dejanje tretje osebe

EKSKULPACIJSKI RAZLOGI SUBJEKTIVNE ODGOVORNOSTI==> Nisem kriv

34

KVALIFICIRANO NAKLUÈJE (neodvrljivost, nepredvidljivost) in ZUNANJI VZROK ==> VIŠJA SILA

Pri objektivni odškodninski odgovornosti imamo 3 vrste ekskulpacijskih razlogov, medtem ko pri poslovni odšpkodninski odgovornosti samo enega --> VIŠJO SILO. Vendar pa tudi to ni razlog, ker ni zunanjega vzroka. Gre torej za subjektivno odgovornost, vendar pa ne za èisto navadno subjektivno odgovornost. Ne predpostavlja se, da sem odgovoren ne glede na krivdo. Odgovornost je še vedno subjektivna, vendar pa se ne morem ekskulpirati z navadnimi razlogi, ampak moram dokazati neprièakovanost, neodpravljivost. Po CIGOJU je to subjektivno-objektivna odgovornost. Vedno je potrebno opredeliti dejavnost --> objektivna je takrat, kadar zakon tako doloèa, èe obstoji element nevarnega delovanja... Iz vsega sledi, da se pri poslovni odškodninski odgovornosti zelo redko ekskulpiraš odgovornosti.Pri gospodarskih pogodbah moraš ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, torej iz temelja izhajaš, da se je skoraj nemogoše ekskulpirati.

- 190 ZOR splošno doloèa naèelo popolne odškodnine;- 191 ZOR doloèa izjemo, èe je manjša škoda, žrtev bogata in povzroèitelj reven;

SPREMENJENE OKOLIŠÈINE/ KLAVZULA REBUS SIC STANDIBUS /

Temeljno naèelo obligacijskega prava PACTA SUND SERVANDA absolutno velja, obveznost je treba izpolniti. Upnik ima izpolnitveni zahtevek tako v primeru neizpolnitve kot tudi v primeru nepravilne izpolnitve. V primerjalnem pravu je to urejeno nekoliko drugaèe. Kljub v našem pravu rejenemu izpolnitvenemu zahtevku se postavlja vprašanje, ali je izpolnitev poštena, možna v vsakem primeru... Pri tem moramo loèiti obligacijsko pravico kot izpolnitveni zahtevek in v primeru neizpolnitve dejansko izpolnitev v izvršbi (noèe plaèati, nima ...). Problem je, èe je storitevizpolnitve - lahko ga samo siliš, da izpolni (umetnik oèe narisati tvojega portreta...)

Naèelo PACTA SUND SERVANDA ne pride v poštev:

1. Nezmožnost izpolnitve (predmet se nakljuèno unièi pred izroèitvijo kupcu) --> posledica je prenehanje obligacije (tudi pri izpolnitvi kot pri spolnitvi). Pri tem se izpolnitveni zahtevki spremenijo v druge oblike zahtevkov (odškodninske), obigacije pa prenehajo.

2. Vprašanje praviènosti (v filozofskem smislu) --> kljub temu naèelu se lahko v doloèenih primerih zaradi spremenjenih okolišèin to naèelo omili ali pa se sploh izpusti.

V tem drugem primeru gre za SPREMENJENE OKOLIŠÈINE, ki so nastopile PO SKLENITVI POGODBE (v fazi solucije). Spremenjene okolišèine, ki nastopijo v fazi stipulacije (èasu sklepanja pogodbe) NE ŠTEJEJO, eventualno ima ena stranka (ki je v zmoti glede okolišèin - predpostavkah za sklenitev pravnega posla, ki so se v fazi stipulacije spremenile in stranka za to ni vedela) možnost razdrtja pogodbe zaradi zmote o predpostavkah pravnega posla.

Spremenjene okolišèine, ki so nastopile po sklenitvi pravnega posla, lahko uveljavlja DOLžNIK. S tem s omili oz. iznièi naèelo PACTA SUND SERVANDA tako, da se veljavno sklenjena pogodba razveljavi zaradi drugaène situacije. Èim je pogodba razveljavljena, ni veè izpolnitvenih zahtevkov. Pri tem nastanejo dve situaciji:

a/ Subjektivno vezana na oceno stranke (morajo se tikati strank)b/ Objektivno vezana na oceno stranke (okolišèine okolja)

Pri oceni spremenjenih okolišèin je potrebno upoštevati oba elementa. Spremenjene okolišèine morajo zadevati tako subjektivne kot tudi objektivne elemente, ki morajo biti zaznavni tudi za druge, neprizadete sbjekte.

Èe ena stranka zamudi z izpolnitvijo ali uveljavlja podaljšanje roka, v tem primeru pa nastopijo spremenjene okolišèine, imamo 2 situaciji:

- nezmožnost, prenehanje pogodbe;- èe se pogodba da izpolniti, potem nastopi klavzula REBUS SIC STANTIBUS

Stranka se ne more sklicevati na spremenjene okolišèine, èe so nastopile po roku za izpolnitev oz. èe je stranka v zamudi.

35

Kakšne so spremenjene okolišèine dejansko, je težko vprašanje v praksi (potrebno je dokazati 2 kriterija):

1. da bistveno otežujejo izpolnitev;2. ne otežujejo izpolnitve, z izpolnitvijo pa je položaj dolžnika prizadet.

Oboje mora biti presojano z objektivnega in subjektivnega vidika.

Zaradi spremenjenih okolišèin lahko stranka zahteva samo razveljavitev pogodbe, ne pa tudi spremembe pogodbe (kljub temu, da bi morebitna sprememba pogodba bila ugodna za obe stranki - o tem se krešejo mnenja teoretikov). Po mnenju vrhovnega sodišèa je v primeru uveljavljanja spremenjenih okolišèin možno zahtevati le razveljavitev pogodbe.

Kako lahko stranka uveljavlja klavzulo spremenjenih okolišèin s praksi ? Tu gre predvsem za vprašanje CPP --> ali stranka toži razveljavitev pogodbe zaradi spremenjenih okolišèin ali pa v primeru tožbe upnika z ugovorom uveljavljaš to klavzulo, ali uporabiš nasprotno tožbo==> možno je vse troje. Tožba za uveljavljanje spremenjenih okolišèin izhaja iz ZOR, po teoriji pa obstajajo ostali dve varianti (excepcio, nasprotna tožba).

Višja sila (VIS MAIOR) ni enaka spremenjenim okolišèinam. Višja sila je lahko možnost neizpolnitve, pri spremenjenih okolišèinah pa mora iti za NEPRIÈAKOVANOST. Element neprièakovanosti vsebuje tudi element rednosti (redne nesreèe na doloèenem kraju - to je predvidljivo).

Neplaèevitost v sodnih primerih se NE šteje za spremenjene okolišèine.

Kavza ima najveè opravka pri spremenjenih okolišèinah, sodišèe oz. dolžnik mora presoditi objektivno-subjektivno kavzo, kaj so stranki prièakovali od sklenitve in izpolnitve obligacije.

Vnaprejšnja odpoved sklicevanju na spremenjene okolišèine v pogodbi in tudi odpoved razvezi pogodbe po njeni sklenitvi je po našem pravu možna, razen èe ne nasprotuje dobri veri in poštenju.

NOTIFIKACIJA je pri klavzuli spremenjenih okolišèin velikega pomena, vendar pa stranka, ki te okolišèine uveljavlja, v primeru opustitve notifikacije odškodninsko odgovarja. Stranka, ki te spremenjene okolišèine uveljavlja, MORA TAKOJ OB NASTOPU spremenjenih okolišèin o njih obvestiti nasprotno stranko.

UTRDITEV OBVEZNOSTI

POROŠTVO - Fidei iusio

To je pogodba, katero skleneta upnik in porok. Porok se zaveže upniku za dolžnika, s tem, da bo on plaèal dolg, èe ga dolžnik ne bo plaèal.

Pri poroštvu imamo 2 dolžnika, porok ima s sklenitvijo pogodbe z upnikom o poroštvu sedaj obveznost in je hkrati tudi dolžnik. Govorimo o GLAVNEM in STRANSKEM dolžniku. Poroštvo je STRANSKA, ODVISNA AKCESORIJA (akcesornost). Èe ni glavnega dolžnika, ne more biti poroka. Akcesornost je 100 % v nastanku in prenehanju obveznosti (èe obveznost preneha, preneha tudi akcesorija - poroštvo). Poroštvena obveznost ne more biti veèja, je pa lahko manjša (porok se zaveže le za 1/2 dolga glavnega dolžnika) (997 ZOR in dalje). Od tega poznamo IZJEME:

- porok mladoletnemu, pri èemer mladoletnik sploh ni zavezan, polno zavezan pa je porok;

- stranki se izrecno dogovorijo, da bo porok zavezan za veè kot glavni dolžnik.

Porok poleg glavne obveznosti odgovarja tudi za stranske obveznosti (stroški, obresti... --> TAM !!!).

Poroštvo je subsidiarna (naèeloma) obligacija, kajti èe dolžnik ne plaèa, plaèa porok. Vèasih pa se porok lahko zaveže, da je hkrati porok in plaènik (ET SOLUTOR) in takrat odgovarja solidarno, vendar pa je v praksi razlika med nadomestnim in solidarnim porokom zelo majhna. Zadostuje pisno obvestilo upnika dolžniku, naj plaèa. Èe dolžnik ne plaèa, TAKOJ nastopi kot plaènik porok. NE moremo pa tožiti oba hkrtai (za èim hitrejšo dosego plaèila). Po ZOR porok jamèi tudi za jamèevanje (lahko tudi veè kot glavni dolžnik).

36

Za poroštvo je potrebna pisna oblika in opravilna sposobnost.

Porok izpolni tisto, kar mora izpolniti dolžnik oz. denarno izpolnitev za dolžnika. Porok lahko ugovarja:

- excepcio in rem (ugovor v stvari) --> iz tega posla še ni nastala obveznost, pri tem ima isti ugovor kot glavni dolžnik;

- nima ugovora dolžnika kot upnika, da bi razdrl pogodbo;- nima excepcio in persona (ugovor o osebi) --> ki se nanaša na plaèevito sposobnost;

Najboljši je ugovor pobotanja, kajti s pobotom ugasne obligacija. Porok in upnik lahko pobotata vse iz razmerja, katerega imata med seboj.

VAžNO --> ali lahko porok pobota to, kar izhaja iz razmerja med upnikom in glavnim dolžnikom ? Lahko, saj porok odgovarja oz. Jamèi za dolžnika.

Dolžnik pa se ne more pobotati z upnikom s protiterjatvijo svojega poroka.

Upnik ima dolžnost varovati poroka - lahko nastanejo problemi, poroka mora upnik obvešèati o stanju dolga dolžnika, v primeru neobvešèanja je upnik odškodninsko odgovoren:

1. Varšèina --> upnik mora najprej porabiti varšèino, ki mu jo je dal glavni dolžnik, in sicer prej, kot poseže po poroku;

2. Zastava --> upnik se mora prej poplaèati iz zastave, šele potem lahko gre na poroka.

Iz tega sledi, da je z vidika akcesorij v bolj ugodnem položaju porok kot zastavnik.

Upnik je odškodninsko odgovoren, èe se ne poplaèa najprej iz varšèine in zastave, vendar pa porok nima v zvezi tega nobenih ugovorov neplaèila, ker ni bila najprej porabljena varšèina oz. zastava, ampak mora plaèati, nato pa tožiti upnika za odškodnino.

Èe je veè porokov, so ti v medsebojnem regresnem razmerju. Porok se v celoti regresira od zastavnika.

Ko porok izpolni obveznost, pride do PERSONALNE SUBROGACIJE. Poroštveno razmerje je NEODPLAÈNO in ABSTRAKTNO razmerje med upnikom in porokom (porok ne dobi plaèano od upnika za poroka).

Med dolžnikom in porokom pa je neko drugo razmerje (npr. ljubezen, prijateljstvo, kavzalno razmerje) --> porok stopi na mesto upnika in lahko iz kavzalnega razmerja med njim in dolžnikom dobi tudi bistveno veè, kot pa znaša dolg glavnega dolžnika (to ni klasièna personalna subrogacija, ampak je vzrok tej subrogaciji kavzalno razmerje med porokom in dolžnikom).

Pripoznanje dolga s strani dolžnika napram upniku velja med njima kot strankama obligacijskega razmerja, ne velja pa za in nasproti poroka.

Porok lahko zahteva od dolžnika VARŠÈINO, èe se njegov premoženjski položaj slabša.

POSEBNE VRSTE POROŠTVA:

1. MENIÈNO poroštvo (aval) --> to je solidarno poroštvo;

2. BANÈNA GARANCIJA --> NI poroštvo, ampak samostojna obveznost, ki pa ni akcesorna ==> banka garantira za izpolnitev obveznosti.

NAKAZILO --> ASIGNACIJA Prenos obveznosti

(1029 ZOR)

Asignacija je institut, ki je podlaga druge obveznostne institute. To je trostransko razmerje, razmerje med 3 subjekti, kateri so lahko v razmerju upnik in dolžnik, NI pa nujno. Lahko se to razmerje vzpostavi šele z asignacijo (podobno kot pogodba v korist tretjega. Pri asignaciji neka oseba - nakazovalec (ASIGNANT) pooblasti dve osebi.

Pri asignaciji imamo torej naslednje trostransko razmerje:

37

ASIGNANT (nakazovalec)

ASIGNAT (nakazanec) ASIGNATAR (prejemnik nakazila)

Asignacija je splošen in širok institut, pri kateri ASIGNANT pooblasti ASIGNATA, da plaèa nekaj ASIGNATARJU.

Ta institucija ima svoj ekonomski pomen --> s poplaèilom enega dolga se poplaèata 2 dolga. Ko ASIGNAT plaèa ASIGNATARJU, sta plaèana 2 dolga. Med ASIGNATOM in ASIGNATARJEM ne obstaja dolg, ASIGNANT je glavni dolžnik, ASIGNATAR pa je upnik. (To je 1 dolg).

Drugi upnik je ASIGNANT, medtem ko je drugi dolžnik ASIGNAT. (To je drugi dolg).

ASIGNAT je nekaj dolžan ASIGNANTU, kateri pa ga pooblasti, da plaèa to obveznost ASIGNATARJU. (Vse to je ekonomska situacija, ki jo razrešuje asignacija).

Pri asignaciji imamo 3 razmerja, in sicer:

1. KRITNO RAZMERJE --> je razmerje med ASIGNANTOM in ASIGNATOM, ki obstoji kot upniško-dolžniško razmerje. Najbolj obièajno je, da je ASIGNANT upnik do ASIGNATA. Ker bo ASIGNAT nekaj plaèal, govorimo o kritnem razmerju.

2. VALUTNO RAZMERJE --> je razmerje med ASIGNANTOM in ASIGNATARJEM in je drugi in glavni, to je temeljni dolg).

3. KAVZALNO RAZMERJE --> je razmerje med ASIGNATOM in ASIGNATARJEM, kjer gre za drugaène podlage razmerja.

Iz navedenega sledi, da imamo pri asignaciji dva razmerja, in sicer:a/ Glavno razmerje ==> ASIGNANT mora plaèati ASIGNATARJU, ki je torej njegov upnikb/ Drugo razmerje ==> ASIGNANT je upnik ASIGNATA

Razmerje pri kreditni pogodbi --> preden kreditodajalec DA kredit, je hkrati DOLžNIK (dati mora kredit), ko pa kredit že da, je samo upnik.

V praksi imamo neko razmerje med strankami, ki se z razreši z asignacijo. Pri tem je zelo pomembno VALUTNO razmerje.

Po CIGOJU je asignacija dvojno pooblastilo, v ZOR pa je doloèena asignacija kot POGODBA (naslov), medtem ko je v vsebini samega èlena vnešeno dvojno pooblastilo. Pomembno je, ali je potrebna izjava volje obeh strank ali ne.

Izjava volje ASIGNATA je nepomembna nasproti ASIGNANTU, je pa zelo pomembna, èe izjavi svojo voljo do ASIGNATARJA (sprejem nakazila - akcept). Samo s trenutkom asignacije še nihèe ni zavezan, nastala je sicer pooblastitev, da lahko nekdo izpolni. Predmet asignacije je lahko VSAKRŠNA izpolnitev (tudi opustitev, dopustitev...). Iz asignacije se je razvil dokumentarni akreditiv.

UGASNITEV ASIGNACIJE

Tudi èe katera od strank asignacije umre, asignacija še vedno velja, iz èesar sledi, da asignacija NI STROGO OSEBNO RAZMERJE. Èe pa gre pravna oseba kot stranka pri asignaciji v steèaj, asignacija preneha, razen èe je ASIGNAT že dal akcept.

AKCEPT ASIGNACIJE

S SPREJEMOM postane ASIGNAT dolžnik napram ASIGNATARJU, pri èemer se vzpostavi razmerje, v katerem se ASIGNAT ne more sklicevati na osnovno razmerje do ASIGNANTA, zato je to razmerje pri asignaciji ABSTRAKTNO razmerje. Iz tega razmerja pa ima ASIGNAT v bistvu dvoje vrst ugovorov:

a/ nima ugovorov niti iz kritnega niti iz valutnega ramerja, ampak izkljuèno iz ASIGNACIJSKEGA razmerja (ni bilo prave volje pri asignaciji, èe je bila asignacija

38

postavljena kot pogoj...)

b/ ima vse osebne ugovore med njima (ASIGNAT napram ASIGNATARJU - pobot.

Z akceptom, ki vpliva na valutno razmerje, lahko ASIGNATARterja PRIMARNO od ASIGNATA, šele SEKUNDARNO pa lahko terja od ASIGNANTA.

Dolg preneha šele, ko je plaèilo izvršeno. Nakazilo in akcept sam NI PRENEHANJE asignacijskega razmerja, ampak je prenehanje šele izvršitev plaèila.

PRENOS ASIGNACIJE

ASIGNATAR lahko pravico (terjatev) prenaša naprej na tretje osebe, èe ni prepovedi prenosa. Pri prenosih ASIGNAT NE MORE VEÈ ugovarjati napram èetrti ali peti osebi (prevzemniku pravice iz asignacije) istih ugovorov, kot jih ima napram ASIGNATARJU.

VRSTE ASIGNACIJE

Poznamo naslednje vrste asignacije:

1/ na prinosnika2/ po odredbi (ti dve vrsti sta možni le pri gospodarskih organizacijah)3/ menica, èek, akceptni nalog4/ kreditno pismo

AKCEPTNI NALOG --> to ni banèni posel, ampak le naèin plaèevanja, pravna narava akceptnega naloga se interpretira skozi asignacijo.

POŠTNO NAKAZILO --> ni asignacija, ampak je MANDAT, kajti sami plaèamo, in ne plaèa pošta za nas.

KREDITNO PISMO --> je institucija asignacije.

Pri asignaciji gre za presojanje razmerja in za bistveno razliko, ali je ASIGNAT dolžnik ali ni (važno je to pred in po akceptu).

POVZETEK ÈLENOV O ASIGNACIJI

1020 --> obravnava definicijo asignacije;1021 --> je pomemben, govori o pomembnosti akcepta in o razmerju med ASIGNATOM ter

ASIGNATARJEM. Akcept NI preklicen. Izjave zavezujejo !!! Vèasih lahko to izpodbijaš (napake volje), obstajajo pa situacije, ko ti zakon dovoljuje (IUS VARIANDI). Po tem èlenu NI PREKLICA akcepta.

1022 --> obravnava ugovore;1023 --> prenos na tretje osebe;1024 --> govori o roku 1 leto;1025 --> ASIGNATAR ni dolžan sprejeti dolg od ASIGNANTA skozi asignacijo - ne moremo

ASIGNATARJA prisiliti, da sprejme dolg skozi asignacijo. Èe pa je v asignacijo privolil, mora ASIGNATAR sam èuvati interese izpolnitve ASIGNANTA, da terja dolg od ASIGNATA.

1027 --> govori o tem, èe ASIGNAT ne plaèa, mora ASIGNATAR TAKOJ obvestiti ASIGNANTA - dolžnost notifikacije;

1028 --> ASIGNATAR ni dolžan sprejeti, èe pa je sprejel --> èe je hkrati upnik, ne more odstopiti, èe pa ni hkrati upnik, pa lahko odstopi.

1029 --> obravnava posebnost, ki šèiti ASIGNATARJA. Èe je ASIGNATAR hkrati upnik, ASIGNANT ne more preklicati pooblastilo niti do ASIGNATARJA niti do ASIGNATA.

1030 --> iz 2. odstavka èlena izhaja, da sta se ASIGNANT in ASIGNATAR dogovorila, èe je nastanek asignacije v koneksnosti z dolgom --> dogovor je nastal v zvezi s tem dolgom;

1031 --> ureja steèaj in preklic asignacije;1032 --> obravnava asignacijo kot strogo neosebno razmerje;1034 --> obravnava asignacijo po odredbi, èe se ASIGNAT ukvarja z gospodarsko dejavnostjo.

39

ZASTAVA

Ureja jo 966. èl. In dalje ZOR, pri èemer pod pojmom zastava razlikujemo 3 variante, pri èemer je pomembno, kaj s pojmom zastava mislimo, in sicer razlikujemo:

1. Zastavna pravica ==> je ena od stvarnih pravic, je absolutna pravica in deluje ERGA OMNES za vse

2. Zastavna pogodba ==> je predmet obligacijskega prava3. Predmet ==> gre za stvar ali terjatev, ki je zastavljena

ZASTAVNA PRAVICA

IUSTUS MODUS TITULUS (IT) ADQUIRENDI (MI)(pravni (pridobitni temelj) naèin)

Zastavna Zakon Sodna Tradicija Vpis Drugipogodba odloèba v javno naèini

knjigoPREDMET ZASTAVNE PRAVICE je:

a/ Stvar: - nepremiènina- premiènina

b/ Pravica --> to je terjatev ali druga pravica, ki je sposobna zastave (PIGNUS NOMINIS in PIGNUS, ne more pa biti stvarna pravica premet zastave).

Zastavna pogodba je lahko pogodba tako stvarnega, kot tudi obligacijskega prava. Tako je zastavna pogodba KONSENZUALNA (... da bo izroèil ....) ==> PACTUM DE PIGNORE DANDO in je lahko neodplaèna.

Zastavna pogodba po 966. èl. ZOR je obligacijska pogodba, kolikor ureja zastava PIGNUS in PIGNUS NIMINIS, vendar pa hipoteke ZOR ne ureja. Za nepremiènine je zastavna pogodba urejena v ZTRL, se pa zanjo smiselno uporabljajo doloèila ZOR. ZOR urejuje kompletno roèno zastavo in NE ZTRL.

Definicija 966. ZOR kaže (...da mu bo izroèil...) na konsenzualnost (KONSENZ - dogovor), kar je dovolj, da zastavni upnik dobi PRAVICO. Poleg glavne terjatve ima zastavni upnik pravico terjati še drugo terjatev, in sicer terjatev iz zastavne pogodbe.

S pravnim temeljem (IUSTUS TITULUS) NE dobi zastavni upnik že pravico na zastavi, ampak ŠELE PRAVICO TERJATI drugo terjatev iz zastavne pogodbe. Upnik pa ima pri tem tudi doloèene dolžnosti, in sicer se zavezuje hraniti stvar. (ko prve terjatve veè ne bo, mora stvar vrniti dolžniku). Iz tega izhaja, da je zastavna pogodba KONSENZUALNA in obenem DVOSTRANSKA (tudi zastavni upnik je “povratni” dolžnik, ker mora po prenehanju prve-glavne terjatve stvar vrniti).

Zastavna pravice NE NASTANE že s samim pravnim temeljem, ampak je za nastanek zastavne pravice potreben še PRIDOBITNI NAÈIN (izroèitev, vpis v ZK...)

40

PREDMET ZASTAVNE PRAVICE so:- Stvari- Terjatve in druge pravice:

a/ avtorske praviceb/ pravice industrijske lastninec/ terjatve iz vrednostnih papirjev (posojilna, kreditna, posojilna pogodba,

lombardni posli, pri èemer je posojilo zavarovano z zastavo predmet zastave pa so pravice iz vrednostnih papirjev).

VAžNO pa je, da so lahko predmet zastave TUDI BODOÈE STVARI in TERJATVE ter BODOÈE POGOJNE TERJATVE. Ekonomsko ozadje oz. razlog takemu ravnanju je dogovor med upnikom in glavnim dolžnikom. Možno je, da dolžnik zastavi nekaj, kar še nima (jutri bom kupil hišo in ti jo bom zastavil...)

NI PA MOGOÈE zastaviti vseh bodoèih terjatev (GENERALNA CESIJA in GENERALNA ZASTAVA --> to pa je možno v Nemèiji...).

KAVZA --> vsaka zastavna pogodba jo ima, CAUSA SOLVENDI --> v ZAVAROVANJE.

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV ZASTAVNE POGODBE ==> predvsem zastavnik mora imeti zastavno sposobnost, to je sposobnost razpolaganja. Pri tem pa se pojavlja vprašanje, kaj OPREDELJUJE zastavnikovo opravilno sposobnost ? Lahko jo opredeljuje tudi èasovna omejitev razpolaganja s stvarjo (delnice, katere 2 leti ne smemo prodati...), ali se razpolagalna sposobnost veže na PREDMET ali pa na ZASTAVNIKOVO SPOSOBNOST oz. sposobnost vsakega razpolagati s stvarjo --> to je dilema sedanje teorije.

PREPOVEDANI DOGOVORI:- LEX COMMISSORIA- PACTUM ANTICHRETIUM (oboje si dobro poglej v ZOR --> IZPITNO

VPRAŠANJE !!!)Te prepovedi pa NISO ABSOLUTNE, in sicer:

1. LEX COMMISORIA ==> - stvar lahko obdržiš- stvar lahko prodaš po doloèeni ceni (tržni)

Pri tem je možno izbrati ti dve varianti, kadar ima stvar predpisano ceno. To vprašanje NE SEGA v sfero in ne ogroža zastavnika, èe je cena predpisana (tudi borzna, tržna cena), --> (primer: banka vzame vrednostni papir v zastavo - lombardni posel).

2. PACTUM ANTICHRETIUM ==> odgovor in spornost doloèil SI POIŠÈI V ZOR --> izpitno vprašanje, pri èemer posebej povdari dogovor o plodovih, njihova uporaba, ali je to prepovedano ali ne ...

PRAVNI POLOžAJ ZASTAVNEGA UPNIKA ==> a/ dolžnost varovanja zastaveb/ vrnitvena dolžnost predmeta zastavec/ IUS POSSIDENDI --> imeti stvar v posesti, kar pa velja samo pri stvareh)d/ IUS EXIGENDI, poplaèilo terjatve (zastavni upnik ima pravico izterjati terjatev, katero

je dobil v zastavo)e/ dati podzastavo (le s soglasjem zastavnika lahko da stvar v podzastavo)f/ v presežku vrniti vrednost nad vrednostjo terjatve pri poplaèilu

VAžNO ZA IZPIT ==> Obrazloži POSESTNA STANJA v zvezi s pignusom, kdo ima stvar v posesti..., veèkratna zastava, indirektna posest...

Naèelo “PRIOR TEMPORE, POTIOR IURE” pomeni, da kdor prej pridobi zastavno pravico, se lahko prej poplaèa (predvsem je to važno v izvršilnem postopku --> kamion dam popravljati, za popravilo si vzamem kredit, nakar se mi zopet popravi in zopet vzamem kredit pri banki --> vsakiè pa si banka vzame zastavno pravico na kamionu).

ZAKONITA ZASTAVNA PRAVICA ==> pri prevozni, špediterski, skladišèni pogodbi, pogodbi o trgovskem zastopanju, kontroli...

KOMENTAR ÈLENOV ZOR PRI ZASTAVI

966 --> definicija

41

967 --> POZABI, neveljavno glede na prehovno obdobje transformacije lastnine968 --> ureja celoten institut PIGNUSA969--> ureja razpolagalno sposobnost, ali se to veže glede na stvar ali na zastavnikovo sposobnost

oz. sposobnost vsakega razpolagalca s stvarjo --> dilema teorije970 --> ureja veèkratno zastavo, pri èemer ima posestno varstvo DIREKTNI posestnik, kajti kdor

ima stvar v rokah, mora stvar izroèiti naprej, ko je SAM POPLAÈAN. (To je pomembno takrat, ko je stvar veè vredna kot terjatev). Zastavno pravico dobi z obvestilom prvega zastavni upnik, ki ima stvar v posesti.

971 --> ureja pogojne in bodoèe obveznosti972 --> vsebina tega èlena se kritizira v teoriji, kajto gre za to, kaj vse krije zastava. Pri zastavi se

krijejo še obveznosti, sklenjene kasneje.973 --> opredeljuje LEX COMMISORIA, drugi odstavek pa je izjema, kajti s tem institutom se krije

zastavnika in NE zastavnega upnika.974 --> posest nad zastavljeno stvarjo lahko imata bodisi oba skupaj, lahko pa je posest stvari pri

tretji osebi, katero skupno dogovorita oba. 975 --> opredeljuje shranjevalno dolžnost976 --> opredeljuje PACTUM ANTICHRETIUM, pri èemer razlikuj med UPORABO in RABO -->

IZPIT VAžNO !!!!976/2 --> govori o odgovornosti za CASIS MIXTUS977 --> opredeljuje status plodov --> tretji odstavek pa govori o korišèenju z rabo stvari978 --> IN DALJE --> PREDELAJ !!!!!!!!!

ZASTAVA TERJATEV

Pri zastavi je ZELO POMEMBNA DOSPELOST !!!!!

989 --> govori o obvestitvi zadnjega dolžnika /D4), s èimer nastane zastavna pravica. Obvestilo dolžniku je MODUS ADQUIERENDI, kar izrecno govori drugi odstavek tega èlena, da je izroèitev listine. Izroèitev je potrebna zato, da C upnik ne bi mogel razpolagati z listino.

Primer:

A B

C

D

990 --> govori o zastavi vrednostnih papirjev in hkrati ureja MODUS ADQUIERENDI, po 2. odstavku MORA biti napisano “V ZASTAVI” , pri èemer velja prepoved nadaljnjega indosamenta v zastavo, ne pa tudi za prenos vrednostnih papirjev. Pri delnicah je po ZGD doloèeno, da so glede zastave ORDERSKI vrednostni papirji, drugaèe pa so IMENSKI vrednostni papirji.

Važno --> posebej predelja èl. 992 IN 993 ZOR !!!!!!!! Priporoèano je, da pri študiju ZASTAVE študiraš ZOR, NE po knjigi (po dr. KOCBEKU) !!!!!

K O N T R A K T I KOT INSTITUCIJE OBLIGACIJ

PRODAJNA POGODBA

Predmet te pogodbe je lahko stvar ali pravica (454 ZOR in dalje). Poslovni namen prodaje je CAUSA ADQUIERENDI. Prodajna pogodba je odplaèna, konsenzualna in sinalagmatièna (soèasna

42

izpolnitev). Èe prodajna pogodba ni odplaèna, NI prodajna pogodba. Naèeloma se za prodajno pogodbo NE zahteva pisnost, obliènost pa se zahteva le pri prometu z nepremièninami. Notarski zapis daje listini znaèaj javne listine.

Nevarnost nakljuènega unièenja ali poslabšanja stvari do izroèitve trpi prodajalec, po izroèitvi pa kupec. (Ni potrebna posest stvari --> zaradi “šlamparije” ne odpeljem pravi èas stvar, ki sem jo kupil, pa se le-ta unièi --> velja, da sem jo že prejel).

PAZI !!!! Po zakonu o notariatu v smislu izvršilnega naslova:==> èe se izroèitelj ... dogovorita, da se strinjata z neposredno izroèitvijo predmeta pogodbe... JE TAKŠNA KLAVZULA žE IZVRŠILNI NASLOV !!!!

POGOJNE KLAVZULE ==> KLAVZULE, ki se vnašajo v pogodbo, so (v pogodbo vnašam vse klavzule, katere poznam , in sicer v svojo korist):

1/ pogoj:a/ suspenzivni --> ko se bo pogoj izpolnil;b/ razvezni --> èe pogoj ni izpolnjen, se pogodba razveže;

2/ odprti kup3/ odkupna pravica (prodajalec si izgovori pravico naknadnega odkupa - po

ZOR NE !!!) 4/ pravica povratne prodaje (kupec si izgovori to pravico, da bo prodajalec nazaj

prodal stvar)5/ prodaja s pridržkom boljšega kupca6/ kup na poskušnjo --> kupim stvar, doma preiskusim in èe ustreza, izjavim prodajalcu,

da stvar kupim (subjektivni kriterij -> po mojem ustrezanju, objektivni kriterij -> èe zahtevam od prodajalca, da mora imeti predmet doloèene lastnosti).

7/ specifikacijski kup --> kupec si pridrži pravico, da bo kasneje podrobneje opredelil teži, mero, lastnosti .. predmeta, in sicer bo kupil sedaj, šele kasneje pa bo povedal, koliko in kaj želim);

8/ kupec kupi s klavzulo o odstopu --> s pogodbo si pridrži pravico do odstopa.

POSEBNI TIPI PRODAJNE POGODBE:- kup na podlagi predkupne pravice --> je možen na podlagi zakona ali pogodbe.

Predkupno pravico je možno uveljavljati v 5 letih od sklenitve pogodbe (18. èl. stanovanjskega zakona, zakon o kmetijskih zemljišèih, ...); dogovori se tako, da si prodajalec izgovori pravico, da èe bo kupec kdaj prodano stvar prodal, da jo mora najprej pod istimi pogoji ponuditi prodajalcu.

- prodajno naroèilo (ni v ZOR v okviru prodajne pogodbe, ampak je pod starinarsko pogodbo --> stvar ti dam, da mi jo v doloèenem èasu prodaš).

- pogodbe o odvodu stvari --> po sodni praksi je elektrika stvar, in odklop elektrike NI izvršba, ampak odstop od pogodbe.

- obroèni kup --> obvezna pisnost pogodbe, tudi potrošniška pogodba, prodajalec takoj izroèi stvar, kupec pa v obrokih odplaèuje -> potrošniška pogodba.

- financirani kup (kot kupec kupim, denar si sposodim pri banki, ki sama plaèa prodajalcu);- pomorska kupna pogodba - kup nade- javna prodaja (cena se izoblikuje v dražbi, ta tip prodaje je urejen v ZIP in

NE V ZOR !!!!).

DARILNA POGODBA

Je obveznostna pogodba, s katero ena stranka (darovalec) neodplaèno prepusti drugi stranki (obdarjencu) kakšno stvar ali pravico, obdarjenec pa to stvar “HVALEžNO” sprejme. Ureja jo ODZ paragraf 938.

Pri tej pogodbi je pomembo, da je ne pomešamo z enostranskim poravnim poslom, kajti enostranski pravni posli so vrednostni papirji....

Obdarjenec mora predmet darila HVALEžNO sprejeti, da gre za darilno pogodbo, pri tem pa je posebnost to, da TA POGODBA NI ODPLAÈNA. ZOR je ni uredil.

PREDMET pogodbe je:- stvar- pravica (raba)

43

- storitev (brat bratu pomaga graditi hišo --> darilo)- služnost

OBLIKA in REALNOST darilne pogodbe ==> - obliènost in- izroèitev (47 èl. Zakona o notariatu)

Zgolj konsenz med strankama NE ustvari uèinkov pogodbe, ampak je STROGO POTREBNA PISNA OBLIKA. Èe darilna pogodba ni pismena, se šteje, da je veljavno sklenjena, èe je bil predmet pogodbe --> darilo izroèeno (TEORIJA REALIZACIJE).

Èe darilna pogodba ni oblièna (le konsenz), obdarjenec NE more s tožbo zahtevati izroèitev darila.

DARILNA OBLJUBA ==> je enostranska izjava volje, zato ker v fazi takšne izjave obdarjenec darila še ne sprejme (Jaz ..obljubljam, da bom izroèil mojo uro...). Obdarjenec mora v isti obliki v roku podati privolitev.

VAžNO !!!!!! Loèi med darilno pogodbo in darilno obljubo !!!!!!!

Pri darilni pogodbi NI pogojza veljavno sklenitev ZMANJŠANJE AKTIVE DAROVALCA, (jaz lahko tebi podarim pismo, ki meni ne pomeni, niè, tebi pa zelo veliko ...).

Darilo ne more temeljiti na pravni zavezi, lahko pa temelji na MORALNI ZAVEZI (darilo iz hvaležnosti..). Temelj mora biti moralna in NE PRAVNA zaveza.

PREKLIC DARILA: a/ po darovalcu --> - zaradi nehvaležnosti (AB INGRATITUDINEM --> po sodni praksi

so to pogoji, ki govorijo o dedni nevrednosti, pri èemer je potrebna sodna intervencija)

- zaradi darovalèeve stiske (darovalec dejansko nima sredstev za preživljanje)

b/ po tretjih osebah --> - zaradi prikrajšanja nujnega deleža- zaradi prikrajšanja preživljancev- zaradi ogrožanja upnikov- zaradi neveljavnosti akta - zakonska zveza... (280 ZOR).

POSEBNE VRSTE DARILA:- mešano darilo (izroèitev in razdelitev premoženja za èasa življenja --> izroèitelj prepusti

nasledniku kmetijsko posestvo, prevzemnik pa se zaveže izroèitelja preživljati v pomoèi, negi, hrani... Ta protidajatev ne dosega vrednosti osnovnega darila, zato je to mešano darilo)

- darilo z bremenom (jaz ti nekaj podarim, dam pa ti nalog, da mojemu bratu nekaj narediš. Praktiène razlike med tema dariloma ni --> obremenjujem te, da nekaj narediš tretjemu)

- darilo za primer smrti (gre za odložen, suspenzivni pogoj -->v trenutku smrti, èas je odložen)

- darilo za nagrado, iz hvaležnosti- obièajna darila (med zakonci, se ne vraèajo)- vzajemna darila (niso darila, ampak gre za neke vrste odplaènost).

MENJALNA POGODBA

Ureja jo èlen 552 in dalje ZOR. Po teh doloèbah se ena stranka zaveže, da bo drugi stranki izroèila stvar za stvar. Storitev NI predmet menjalne pogodbe.

Ta pogodba je konsenzualni kontrakt, kajti dejanska izroèitev NI potrebna za veljavno sklenitev menjalne pogodbe.

POSOJILNA POGODBA

44

Gre za posojilo med fiziènimi osebami. Èe je posojilodajalec banka, gre za kreditno pogodbo in ne za posojilno pogodbo, kajti posojilna pogodba je možna samo med fiziènimi osebami. Predmet posojila je lahko samo GENUS (pri SPECIES svoj smisel posojilo izgubi). Po našem pravu je posojilna pogodba konsenzualna in dvostransko obvezna pogodba.

Posojilo je odplaèno (obresti) le, èe se stranki dogovorita, sicer JE NEODPLAÈNO. Pri gospodarskih pogodbah pa je posojilo VEDNO ODPLAÈNO.

O pogodbeni obrestni meri govori 399 ZOR, pri èemer so OBRESTI CIVILNI PLODOVI in so plaèilo za prepustitev rabe, izražene pa so v isti vrsti kot glavna terjatev oz. glavna stvar, ki se prepusti v uporabo. Obresti so akcesorije. O obrestih govori Ur. List RS štev. 45/95 --> Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri, èlen 6.).

Pri posojilni pogodbi poznamo:- pogodbene obresti (katere so dogvorjene v skladu z avtonomijo volje obeh strank);- pogodbene zamudne obresti (so tudi dogovorjene po pogodbi za primer zamude,

vendar pa ne smejo biti višje od zaknitih zamudnih obresti).

ODERUŠKA POGODBA --> je nièna, vendar pri gospodarskih pogodbah o oderuštvu ni mogoèe govoriti. Pri oderuštvi govorimo v primeru izrabe strankinega finaèngea stanja, lahkomiselnosti, neizkušenosti).

NAMENSKO POSOJILO --> pri tej pogodbi lahko namen preraste v kavzo --> posodim ti denar, da si urediš stanovanjski problem, ti pa kupiš jahto na morju.

OBLIÈNOST --> èl. 1066 govori o sankcijah za neobliènost kreditne pogodbe (AD PROBATIONEM), kajti namen pisnosti te pogodbe je KOT DOKAZ, zato je lahko tudi neveljavna in iztožljiva.

OBVEZNOSTI POSOJILODAJALCA --> glej èl. 559 ZOR

JAMÈEVANJE --> globalno veljajo doloèbe o jamèevanju pri prodajni pogodbi, pri èemer je tudi obljuba izjava volje. Èe posojilo NI odplaèno, jamèevanja NI, medtem ko pa jamèevanje obstoji pri odplaènih poslih.

IZBIRA ob vrnitvi posojila --> stranki se lahko dogovorita (namesto pšenice vrnem denar).

PREDÈASANA VRNITEV POSOJILA --> je možna, za preostanek dolga se ne plaèajo obresti, je pa posojilojemalec odgovoren za morebitno škodo posojilodajalcu. Posojilojemalec mora prinesti vraèilo posojila nazaj k posojilodajalcu (prinosnina).

KASATORIÈNA KLAVZULA --> mora biti posebej urejena v pogodbi. Èe je zamuda dolžnika 1 ali veè obrokov, ima to za posledico, da mora dolžnik takoj vrniti celoten znesek posojila (tudi sodno) --> ta klavzula mora biti v pogodbi !!!

ZASTARALNI ROKI ---> splošni zastaralni rok je 5 let (za 1 obrok) , medtem ko pa je za anuitete (veè obrokov) zastaralni rok 1 leto.

POGODBA O DELU

Govorimo o delovršni, podjemniški pogodbi (600 èl. ZOR). Pojem te pogodbe je npr. izdelava obleke, popravilo avtomobila, gledališka, operna predstavitev...)

V okviru teh poznamo: - ZLOžENE POGODBE, pri èemer posamezne pogodbe ohranjajo svojo vsebino;- MEŠANE POGODBE, kjer posamezne pogodbe izgubijo svoj smisel in vsebino.

Iz splošne formulacije te pogodbe je razvidna ODPLAÈNOST POD (pogodbe o delu), kajti èe je neodplaèna, gre za MANDAT (pri èemer se mnenja teoretikov pri tem kresajo). To nikoli NI èrno-belo, tudi èe je odplaèna, je lahko pogodba o delu. Pri POD izvajalec jamèi za uspeh, pri mandatu pa NE !!! Premdmet mandata je pravno pooblastilo, ki je pravno opravilo.

POD je veljavna že, ko se stranki dogovorita (KAVZALNOA POGODBA).

GRADBENA POGODBA je pogodba o delu posebne vrste --> obliènost s zahteva AD PROBATIONEM.

45

JAMÈEVANJE ZA OÈITNE NAPEKE PRI POD:- upoštevane so tudi NEBISTVENE NAPAKE, vendar pa pri tej POD ne moreš sam

izbirati jamèevalne zahtevke, ampak moraš te zahtevke uveljavljati tièno po zakonu;

- napaka stvari NI odškodnina, ampak le tista škoda, ki nastane iz napake stvari;- pri bistvenih napakah PA LAHKO TAKOJ uveljaviš ACTIO REDHIBITORIA -->

prekinitev pogodbe !!!

REDOSLED PRI UVELJAVLJANJU JAMÈEVANJA ZA NAPAKE:- znotraj 2 let in pred iztekom roka odkrijemo napako;- napako grajamo;- preteèe 2 leti in 1 meseca;- po 3 letih in 1 mesecu smo prekludirani (zato koramo paziti na roke);- èe smo pravoèasno grajali, in pri tem zamudili 1-letni rok za vložitev tožbe --> imamo še

vedno možnost PERPETUACIJE UGOVOROV !!!!!

ACTIO QUANTI MINORIS pri uprizoritvenih delih (balet, oprera) je zgolj teoretièno vprašanje), kajti za 500 SIT cene vstopnice se ne bomo tožili, pri èemer tudi vstopnico plaèamo vnaprej.

ZASTARANJE:- splošni zastaralni rok je 5 let;- 1 letni zastaralni rok za poštne storitve-

Pri odvetniku NE GRE za pogodbo o delu, ampak za MANDAT, kajti odvetnik NI samostojen, ampak je strogo vezan na odloèitve strank.

SIMULIRAN PRAVNI POSEL --> s katerim se hoèe skriti neko drugaèno obligacijsko pravno stanje oz. razmerje (sklene se pogodba o prodaji nepremiènine, ki mora biti AD VALOREM v pisni obliki. Cena v pogodbi je 10.000 DEM, dejanska vrednost pa je 30.000 DEM). Pri tem je simuliran pravni posel NIÈEN, veljaven pa je DISIMULIRAN PRAVNI POSEL, èe izpolnjuje pogoje za veljavnost. Èe cena 30.000 DEM ni vpisana v pogodbi, je pravni posel NIÈEN --> ni cene. Upoštevati moramo TEORIJO O REALIZACIJI (v zvezi z obvezno obliènostjo pogodbe), zato bo pogodba veljavna.

VAžNO ZA ŠTUDIJ !!!! --> UÈI SE:- prodajna pogodba (simulirani pravni posli, teorija o realizciji...)- darilna pogodba (realnost in obliènost, darilna obljuba - razlika);- posojilna pogodba (kreditna pogodba, predpostavke za veljavnost);- pogodba o delu (jamèevanje za stvarne napake)- shranjevalna pogodba (kavza);- pogodba o uporabi;- posodbena pogodba;- najem, zakup (razlika)- societetna pogodba (opredelitev, splošna formulacija po ODZ...);- pogodba o preživljanju (VSE !)

- NE potrebuješ znati LICENCE (preberi jo pa le), ZAVAROVALNE, KOOPERACIOJSKE POGODBE in REPARACIJ.

Posebni tipi PODJEMNIŠKIH POGODB:- prevozna pogodba --> konsenzualen kontrakt - železniški prevoz - realna pogodba- pogodba o prenosu pisem in obvestil --> adhezijska pogodba- gradbena pogodba- založniška pogodba- dajanje nasvetov

RABOKUPNA POGODBA

Pravni vir zanjo so ZOR (splošni predpis), Zakon o kmetijskih zemljišèih, Stanovanjski zakon, Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Zakon o pomorski in notranji ploivbi (specialni predpisi).

Je enoten pojem za NAJEM in ZAKUP. ZOR kot glavni vir jo ureja, kot postranski vir pa Zakon o kmetijskih zemljišèih, Stanovanjski zakon, Zakon o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih, Zakon o pomorski in notranji plovbi.

Zakup in najem je odplaèna pogodba, ureja ju 567 ZOR, ki pa ne loèi najema in zakupa -->

46

RAZLIKA med NAJEMOM in ZAKUPOM JE:a/ NAJEM --> je samo raba stvari in kup rabe. Najem je samo kup rabe; èe vzamemo v

najem študentsko sobo, stanovanje, rent-a-car.b/ ZAKUP --> stvar v zakupu daje tudi donos, kar pomeni uživanje in raba stvari. Zakup

stvari pa daje tudi donose, katere uživamo.

Primer: V najem vzamemo vrt --> NI važno, ali je premet sposoben dati donos, ampak je važno, s kakšnim vzrokom oz. razlogom smo sklenili pogodbo (èe vzamemo vrta za sprehod oz. sedenje na klopi, je to najem in NE zakup !!!

Zakupodajalec se zavezuje, da bo najemniku izroèil stvar oz. pravico v rabo, drugi pa za to plaèa. Odplaènost je temelj rabokupne pogodbe.Rabokup je KUP RABE (po RIMU !!! - glej knjigo rimsko pravo !!!)Pri presoji se uporabi ABSORBCIJSKI PRINCIP --> pri najemu 50 HA kmetijskega gospodarstva je najem stanovanja v kmetiji malenkostna zadeva, zato je to ZAKUP. Èe pa je vrednost pol-pol, se vsaka pogodba posebej presoja, ali gre za zakup ali za najem.Rabokupna pogodba je SINALAGMATIÈNA POGODBA, ker je obveznost ene stranke odvisna od obveznost druge stranke --> je KONSENZUALNA POGODBA (šele, ko bo izroèil), hkrati pa je DVOSTRANSKA POGODBA, ker sta obe stranki OBENEM dolžnik in upnik.OBLIÈNOST naèeloma ni potrebna po ZOR, po specialnih predpisih pa je oblika posebej doloèena

(npr. Stanovanjski zakon...)

Ko tožimo na sklenitev pogodbe, v tožbenem zahtevku navedemo celotno pogodbo ter hkrati pravdne stroške.

Zakup se lahko vpiše v zemljiško knjigo, z vpisom pa ta obligacijska pravica uèinkuje kot stvarno-pravna pravica. Najemna pogodba je pogodba, s katero se konstituira neka pravica, še toliko bolj pa, ko se vpiše v zemljiško knjigo.

PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV RABOKUPNE POGODBE --> (in vseh pravnih poslov): - doloèenost in doloèljivost predmeta- zmožnost in dopustnost- kavza (52 ZOR)- izroèitev (pri realnih pravnih poslih)- oblika (pri specialnih zakonih)- predkupna pravica- nekmet ne more kontrahirati (najeti kmetijsko zemljišèe - zašèiteno kmetijo)

JAMÈEVANJE ZA NAPAKE:

V vsakem primeru imamo na voljo pravico do odškodnine, in sicer:- DAMNUM QUOT REM --> (odgovornost za napako), ta odgovornost v našem pravu

ni priznana kot škoda, kajti sama napaka NI škoda.- DAMNUM CIRCA REM --> škoda, ki je v zvezi z napako (prevozni stroški, popravilo...)- DAMNUM EXTRA REM --> napaka iz same stvari (TV eksplodira in poškoduje 3 ljudi).

LIZING POGODBA(v okviru rabokupne pogodbe)

Je dolgoroèni rabokup, ob koncu dobe se stvar iztroši, pri lizingu se zaraèunava amortizacija, zato je najemnina veèja, ob koncu lizing dobe stvar preide v last zakupodajalca (550/1 ZOR) --> VAžNO !!!!!, kajti lizing pogodba je zajeta v okviru OBROÈNEGA KUPA pri PRODAJNI POGODBI.

POSODBENA POGODBA - COMMODATUM

ZOR je ne ureja (opredeljena je v 971 paragrafu ODZ --> pri formulaciji posodbene pogodbe, ko se nanjo sklicujemo, navajamo “pravno pravilo paragrafa 971 ODZ” - pravila ODZ so pravna pravila).

Posodbena pogodba je REALEN kontrakt in nastane z izroèitvijo stvari v posest. Je neodplaèna, v primeru odplaènosti gre za najemno oz. zakupno pogodbo in ne za posodbeno pogodbo.

Osebe pri posodbeni pogodbi so:- KOMODANT (posodnik)- KOMODATAR (posodbenik)

47

Obljuba, da boš komu posodil doloèeno stvar, še ni posodbena pogodba, ker stvar še ni izroèena.

Pri posodbi lastninska pravica ne preide na komodatarja, ampak se s posodbo prenese nanj le posest. Stvar, ki je predmet komodata, se vedno vrne “IN SPECIE”.

Pri posodbi mora biti raba stvari NORMALNA (npr. pretirana raba smuèi je, èe mi jih vrneš poškodovane brez spodnje mase). Za tako deformacijo posojene stvari ima komodant na voljo PREKLUZIVNI rok 30 dni od dneva vrnitve stvari, da lahko vloži zoper komodatarja tožbo. Èe komodant v roku ne vloži tožbe, izgubi pravico. Enak rok ima na voljo komodatar, ki s tožbo uveljavlja nasproti komodantu vrnitev pritarinih stroškov, ki jih je porabil za vzdrževanje stvari.

SINALAGMATIÈNOST pogodbe pomeni, da je izpolnitev ene stranke odvisna od izpolnitve druge stranke --> KOMODAT NI SINALAGMATIÈNA POGODBA.

Komodatar NIMA negatorne tožbe, ampak ima le tožbo za motenje posesti.

Jamèevanja pri posodbeni pogodbi NI -121. Èlen ZOR.

ODGOVORNOST ZA ŠKODO, POVZROÈENO TRETJIM OSEBAM IZ STVARI PRI KOMODATU JE: èe zaupaš svoj osebni avto drugemu, ki pa ima vsa potrebna dovoljenja za vožnjo - vozniško dovoljenje..., preide riziko na komodatarja (objktivno odškodninsko odgovarja komodatar in ne komodant.

Pri objektivni odškodninski odgovornosti NE PRIDEJO v poštev posebni ekskulpacijski razlogi kot pri subjektivni odškodninski odgovornosti. žE sama nevarna stvar je pogoj za objektivno odškodninsko odgovornost.

SHRANJEVALNA POGODBA

Spada med pogodbe o storitvah, pri èemer o shranjevalni pogodbi govorimo med negospodarskimi subjekti, med gospodarskimi subjekti pa je to skladišèna pogodba. Je KONSENZUALNA pogodba (v Institucijah CIGOJ nakazuje na realno pogodbo, medtem ko v ZOR s komentarjem govori o konsenzuanosti).

Shranjevalna pogodba v DVOMU NI ODPLAÈNA, razen èe se stranki o odplaènosti posebej ne dogovorita. Pri gospodarskih pogodbah je ta pogodba (skladišèna) VEDNO odplaèna.

NEPREMIÈNINE NISO predmet shranjevalne pogodbe, ampak gre lahko pri tem za mandat, podjem, pooblastilo (primer: njivo mi pazi, plaèuj davke, pobiraj pridelek ...).

DENAR je lahko stvar hrambe --> (nepravilna hramba --> DEPOSITUM IRREGULARE, ker gre za GENUS).

Pri gospodarskih pogodbah se vedno izda skladišènica, ki je vrednostni papir --> glej zakonito pridržno pravico po 728 ZOR.

Splošni zastaralni rok je 5 let.

SEKVESTRACIJA ==> kot pravno pravilo ODZ (naš ZOR je ne omenja) --> stvar, o kateri teèe pravda, se lahko da v shrambo nevtralni osebi, katera pa mora po pravnomoèni sodbi dati oz. izroèiti stvar tistemu, ki v pravdi zmaga.

POGODBA O SEFU --> po navadi je to najemna pogodba, èe pa banka prevzame obveznost varovanja dragocenosti, je to v sporu stvar presoje sodišèa, po kateri pogodbi se bo to presojalo.

VPRAŠANJA ZA KOLOKVIJ IN IZPIT-V A ž N O

Vprašanja je podajal asistent za obligacijsko pravi Renato VRENÈUR na predavanju !!!!!

VZPOREDNO JE POTREBNO OBVEZNO ŠTUDIRATI PO STROHSACKU, PREDVSEM GLEDE ODŠKODNINE !!!!!!!!! 1. CLAUSULA IRRIDATORIA --> iridatorièna klavzula, to je odstopno upravièenje, pri èemer

prouèi, ali je po našem pravu urejena ali ne, in sicer kot odstopno upravièenje ene stranke od pogodbe brez resnih posledic (glej STROHSACK 1. Knjiga, stran 190 in 191);

48

2. CONDICIO PENDET --> v zvezi pogoja, (glej STROHSACK 1. Knjiga, stran 141);3. FALSUS PROCURATOR --> pri pogodbi, katero sklene neupravièena oseba (FALSUS

PROCURATOR), ki pooblastila ne prekoraèi, ampak pooblastila sploh nima. To pogodbo sklene nekdo kot pooblašèenec v imenu drugega brez njegovega privoljenja. Tak pravni posel je sicer pogodba, toda zavezuje neupravileno zastopanega samo takrat, èe jo je le-ta pozneje odobril. (Glej knjigo STROHSACK, stran 153 in 154).

4. VOLENTI NON FIT INIURIA --> èlen 163 ZOR s komentarjem, po tem naèelu privoljenje oškodovanca v škodo izkljuèuje tudi nedopustnost škodnega dogodka.

5. ALTERNATIVNE in FAKULTATIVNE obligacije --> citati latinskih izrekov !!!!!!!!- IUS VARIANDI;- DUAE RES SUNT IN OBLIGATIONE;- MUTATIS MUTANDIS;- FAKULTAS ALTERNATIVA

6. KATERE ODGOVORNOSTI SO POSEBEJ ZAVAROVANE (avtomobilske) --> kakšne so odgovornosti, pri avtomobilskih nezgodah se povezujejo tudi elementi kazenskega in civilnega postopka. Obsodila obsodba pomaga oškodovancu. ZAKAJ KRIVDNA ODGOVORNOST PO 178 ZOR ? Ker sta dve nevarni stvari, in sicer vozilo in voznik.

7. JUDIKATNE TERJATVE V ZVEZI S TERJATVIJO --> to so terjatve, ki so ugotovljene s pravnomoèno sodbo (10 let zastaralni rok).

8. OBJEKTIVNA ODGOVORNOST --> (na splošno) v zvezi z nevarno stvarjo oz. nevarno dejavnostjo, ekskulpacijski razlogi so višja sila, dejanje oškodovanca oz. dejanje tretje osebe - OBRAZLOžI !!!.

9. SMRT KOT POSLEDICA ŠKODNEGA DEJANJA --> (primer: doma zidamo hišo, opeka pri padcu poškoduje mojega brata, ki mi prostovoljno pomaga). Pri tem ni naklepa, lahko pa iztožimo hudo malomarnost. Škoda je lahko premoženjska in nepremoženjska. O tem govorita èl. ZOR 200 in 201, pri èemer se pri 201/2 v praksi zapleta, judikatura priznava poleg življenske tudi ÈUSTVENO POVEZAVO. Poleg nepremoženjske škode lahko svakinja iztoži tudi premoženjsko škodo (otroci, izguba preživljanja, pogrebni stroški, stroški za èrnino...).

10. PREDPOGODBA --> èas ni nujna sestavina (PACTUM DE CONTRAHENDO ==> obrazloži in naštudiraj !!!!!)

11. OBLIÈNOST KOT PREDPOSTAVKA POGODBE --> osnovno po ZOR je, da pismenost NI potrebna, potrebna je le tam, kjer zakon posebej doloèa (darilna, kreditna, posojilna, promet z nepremièninami, pogodba o trgovskem zastopanju ...). Pri odgovoru nato razgrajujejmo pisnost AD VALOREM (kot pogoj za veljavnost --> darilna pogodba) in AD PROBATIONEM (pisnost kot dokazilo).

12. TEORIJA O REALIZACIJI --> (73 ZOR) kaj pri nakupu nepremiènine brez sestavljene pisne pogodbe. Po tem èlenu ZOR je pogodba veljavna. INTABULACIJSKA KLAVZULA v tem primeru je težko dosegljiva, ne pa nemogoèa, tožba se glasi na izstavitev zemljiškoknjižne listine z navedbo opisa dejanskega stanja ter doloèili 73. èlena ZOR. Stvarno bo pristojno sodišèe glede na VREDNOST spornega predmeta (nad 2.000.000 SIT je pristojno okrožno sodišèe).

13. PRENEHANJE OBVEZNOSTI --> osnovna stvar je IZPOLNITEV (to je naravni naèin prenehanja obligacije), lahko pa je prenehanje tudi po volji obeh strank oz. po zakonu (izpolnitev, odpust dolga, pobot, prenovitev, nezmožnost izpolnitve, potek èasa, odpoved, smrt...).

14. ZASTARANJE --> to ni prenehanje obligacije, kajti èe obligacija zastara, ne preneha, ker je še lahko izpolnjena. Civilna obligacija se spremeni v naturalno obligacijo.

15. RAZLIKA MED ZASTARANJEM IN PREKLUZIjO --> zastaranje je izguba zahtevka, prekluzija pa je tudi izguba pravice, da lahko terjaš --PROUÈI !!!)

16. KDAJ ZASTARANJE NE TEÈE --> (zadržanje zastaranja)17. PREDPOSTAVKE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI --> vzroèna zveza, dogodek,

odgovornost !!! Po knjigi STROHSACK-a je škodljivo dejstvo pravilneje kot po CIGOJU protipravno dejanje (primer: razlastitev s strani države, to dejanje ni protipravno, je pa škodljivo dejstvo za odškodovanca)

18. POSLOVNA SPOSOBNOST PO ZOR --> opredeliš tudi roditeljsko pravico, starosti in ostale limite, pri èemer MORAŠ UPOŠTEVATI RAZLIKO MED POSLOVNO IN PRAVDNO (nesposobnost biti stranka v procesu) SPOSOBNOSTJO. To sta instituta CPP in obligacijskega prava. Vse to je vezano na pravno sposobnost. Ni pravdne sposobnosti, èe ni poslovne sposobnosti. Vsaka fizièna in pravna oseba ter druge asociacije so sposobne, èe jim pravo daje sposobnost, tudi NASCITURUS.

19. NEGOTIO CLAUDIONIS --> to je latinski izraz za ŠEPAJOÈ PRAVNI POSEL, ki ga je sklenila poslovno omejena oseba, ta posel je izpodbojen, rešimo pa ga z odobritvijo pooblašèenca te poslovno nesposobne osebe.

20. PREDPOSTAVKE ZA SKLENITEV PRAVNEGA POSLA --> poleg navedenih v knjigi moramo upoštevati tudi DLOÈENOST in DOLOÈLJIVOST PREDMETA. Èe predmet ni doloèen ali doloèljiv, pravni posel SPLOH NI SKLENJEN. DOPUSTNOST PREDMETA se presoja

49

glede na sam pravni posel, kajti nekmet ne more kupiti zemlje, ZMOžNOST pa pomeni, da nihèe ne mpore kupiti lune ... Predpostavka je pri nekaterih pogodbah tudi IZROÈITEV predmeta (realne pogodbe)

21. ZAKUP --> (študuraj knjigi VISNE in STROHSACK), pri èemer je potrebno razmejiti med NAJEMOM in ZAKUPOM (rabokupna pogodba), pri èemer opredeliš kot generalni predpis ZOR, specialni predpisi pa so še Stanovanjski zakon, Zakon o pomorski in notranji plovbi, Zakon o kmetijskih zemljišèih ...

22. NEVELJAVNI PRAVNI POSLI --> delimo jih na NIÈNE in IZPODBOJNE. Opredelimo roke, razloge za niènostin izpodbojnost ter obrazložimo vsak razlog. Kdo ima pravico do uveljavljanja izpodbojnosti in niènosti, zastaranje (za niène ni zastaranja, za izpodbojne pa veljajo subjektivni in objektivni roki !!!).

23. ALI JE VSAKA POGODBA, KI JE V NASPROTJU S KOGENTNIMI NORMAMI, NIÈNA ? --> ne, èe doloèena norma IN FAVOREM napotuje na drugaèno rešitev (naèelo ZOR je, da naj ostane obligacija v najveèji možni meri v veljavi --> doloèbe vèaih napotujejo na drugaèno rešitev - PROUÈI !!!).

24. ALI NIÈNOST KONVALIDIRA --> (oživitev posla, èe je že enkrat posel nièen zaradi niènosti) Ne konvalidira, èeprav preneha razlog niènosti posla. Izjema je, èe je niènost manjšega pomena.

25. KONVERZIJA --> kje pride v poštev ? Npr. menica, èe ni pogojev oz. èe ni sestavin po zakonu, je še vedno dovolj podatkov na njej za nakaznico.

26. POSLEDICE RAZVELJAVITVE PRAVNEGA POSLA --> tu se pojavlja vprašanje, ali je že kaj izpolnjeno iz pravnega posla ali še niè (èe je izpolnjeno, potem nastopijo kondikcije). Primer: sklenemo prodajno pogodbo, jaz plaèam, druga stranka pa ne izpolni ter moj denar obraèa, s èimer si pridobi doloèene koristi.

A/ KAJ ZAHTEVAMO ?: zahtevamo denar in zamudne obresti od dneva izroèitve, pri èemer pa ne velja èlen ZOR o denarnem nadomestilu od dneva izdaje sodne odloèbe).

B/ ALI LAHKO ZAHTEVAMO TUDI KORISTI OD NAJEMNINE ZA STANOVANJE, KATEREGA JE DRUGA STRANKA KUPILA Z MOJIM DENARJEM TER GA NATO ODDAJALA ? Kondikcije je obogatitveni in ne vrnitveni zahtevek, zato lahko zahtevam tudi najemnino za to stanovanje. Obogatitveni zahtevek se nanaša na tisto obogatitev, ki jo je vsakdo zmožen dobiti (to NI loto, glavnega dobitka ne vraèaš, èe si z mojim denarjem kupil sreèko in je zadela --> v takem primeru bi bila druga stranka obogatena, kar pa ni poanta ZOR).

27. VRSTE ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI --> subjektivna, objektivna, opredeliš dokazno breme, znaèilnosti obeh odgovornosti, obrnjeno dokazno breme, kaj obrnjeno dokazno breme pomeni, odgovornost za drugega, odgovornost iz praviènosti ... Pri objektivni odškodninski odgovornosti se vzroèna zveza domneva, zato je tu tudi prisotno obrnjeno dokazno breme.

28. RAZLIKA MED ODŠKODNINSKO ODGOVORNOSTJO IN ODŠKODNINSKO OBVEZNOSTJO --> odškodninska odgovornost je ena izmed predpostavk odškodninske obveznosti !

29. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI SUBJEKTIVNI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI --> je karkoli, vsak oprijemljiv razlog, da se razbremeniš krivde (glej STROHSACK).

30. EKSKULPACIJSKI RAZLOGI PRI OBJEKTIVNI ODŠKODNINSKI ODGOVORNOSTI --> višja sila, odgovornost tretjega in odgovornost oškodovane osebe.

31. ODGOVORNOST IZ PRAVIÈNOSTI --> to je primer, ko od osebe, ki je odgovorna, ne moremo izterjati (gmotni položaj...), lahko izterjamo od osebe, ki ni odgovorna (mladoletnik, ki je povzroèil škodo, sicer ni odgovoren, starši so revni in ne morejo plaèati odškodnine, pri èemer pa je mladoletniku dedek zapustil veliko kolièino denarja...).

32. ODGOVORNOST PRAVNE OSEBE IN ORGANIZACIJE ZA DEJANJE URADNIKA IN DELAVCA --> tu je prisotna subjektivna odgovornost pravne osebe.

33. STVARNE NAPAKE --> oèitne, skrite, (121 ZOR), vendar jih lahko uveljavljamo samo za odplaène pravne posle, pri javnih prodajah in poravnavi). Obvezna je NOTIFIKACIJA tako za oèitne kot srite napake, jamèevalne sankcije (popravilo, menjava, zmanjšanje kupnine, razveza pogodbe).

34. PERPETUACIJA UGOVOROV --> PREŠTUDIRAJ !!!!! --> VAžNO, sicer si pravnik brez MOÈI !!!

35. JAMÈEVANJE ZA STVARNE NAPAKE PRI POGODBI O DELU --> èlen 600 ZOR, kakšne sankcije poznaš, kakšna so naèela vrstnega reda in roki za grajanje (1 mesec od odkritja napake, sankcije pa so znotraj 2 let, pojmovno ni možna menjava, èe pa uveljavljamo ACTIO REDHIBITORIA, moramo dati dodatni rok.

36. ZASTARANJE --> splošno, SAM OBDELAJ !!!!37. PRETIUM AFFECTIONIS --> to je posebna vrednost predmeta. To je posebna cena, stvar

posebne vrednosti. BISTVO je, da zahtevaš vrednost, ki presega normalno vrednost predmeta, èe je škoda na tem predmetu povzroèena z naklepnim kaznivim dejanjem

50

(189/4 ZOR). Primer: sosed ubije psiška stare vdove, kateri pes pomeni veè kot vsi njeni otroci skupaj --> pri presoji posebne priljubljenosti se upoštevajo izjave priè, ..., še zlasti pomembno pa je pri presoji mnejne izvedenca, da se je starki po tem dejanju poslabšalo zdravstveno stanje... Ni pomembno, da storilec ve za posebno priljubljenost predmeta, ampak je VAžNO, kaj ta predmet pomeni za oškodovanca (sicer bi se vsak izgovarjal, da ni vedel za posebno priljubljenost in se s tem ekskulpiral).

38. KDAJ JE POMEMBEN NAGIB --> nagib je pomemben pri neodplaènih pravnih poslih (pri neodplaènih pravnih poslih je zmota v nagibu BISTVENAZMOTA , kar je napaka volje, s tem pa imamo na razpolago tudi zahtevek za razveljavitev pogodbe --> IZPODBOJNOST pravnega posla). Enako je takrat, ko je nagib bistveno vplival na sklenitev pogodbe (stranka ne bi sklenila takšnega pravnega posla brez takšnega motiva). Bistven je NEDOPUSTEN NAGIB (nakup pištole, da z njo ubijem ženo). Èe pa je nagib dopusten (rezerviram si sobo z razgledom na Slomškov trg ob obisku papeža v Mariboru, pri tem plaèam bistveno veèjo ceno zaradi razgleda, vendar papež obisk odpove, jaz pa sem vplaèal sobo vnaprej --> takšen nagib ne vpliva na veljavnost pravnega posla, lahko pa pri tem uveljavljamo KLAVZULO REBUS SIC TANTIBUS). Nagib je bistven kot KAVZA le pri neodplaènih pravnih poslih.

39. ÈEZMERNO PRIKRAJŠANJE --> glej 139 ZOR --> LAESIO ENORMIS40. ODERUŠTVO --> glej 141 ZOR41. RAZLIKA MED POGODBO O DELU IN POGODBO O ZAPOSLITVI --> pri pogodbi o

zaposlitvi opredeli znaèaj delovnopravne pogodbe, razpisi za delovna mesta, regres, dopust, kolektivno pogodbo..., medtem ko je POGODBA O DELU èista obligacijska pogodba, kar pa pogodba o zaposlitvi NI, saj ima elemente javno-pravnega znaèaja. Pri pogodbi o delu so v pogodbi prisotne pogodbene stranke, predmet pogodbe, jamèevanje, medtem ko pri pogodbi o zaposlitvi tega ni, tam za svoje delo delavec dobi redno plaèo.

42. PONUDBA --> sam PREDELAJ !!!43. PUNKTACIJA --> (to NI PUNCTUM --> ovrednotenje spora) stranki skleneta bistvene toèke

pogodbe, je osnutek pogodbe, ki kot tak veže, stranske toèke pa bosta stranki uredili sami ali pa sodišèe kasneje (to je pogodba v grobih toèkah). Prav tako NI PREDPOGODBA !!!

44. PROCESNE OBRESTI --> kdaj jih je mogoèe zahtevati, to so bresti na obresti --> praviloma ne, lahko pa tožimo obresti na zamudne obresti (KAPITALIZACIJA OBRESTI). Primer: že eno leto mi ne plaèaš dolžnega zneska in dogovorjene obresti, od trenutka vložitve tožbe lahko glavnico in obresti seštejem - kapitaliziram ter tožim z zamudnimi obrestmi. To je kapitalizacija obresti z zamudnimi obrestmi, in sicer od vložitve tožbe dalje teèejo obresti na obresti, kar je DOPUSTEN ANATOCIZEM.

45. NAPAKE VOLJE --> bistvena zmota, (nesporazum ?), grožnja, prevara, vse ostalo pa so deformacije, podobne napakam volje.

46. DISENZ --> simuliran pravni posel --> PROUÈI !!!!!

POSEBNA VPRAŠANJA (študentska) !!!!

1. Razlika med subjektivno in objektivno kavzo ?2. Primer objektivne kavze ?3. Alternativna in fakultativna obveznost ?4. Razlika med solidarnimi in kolektivnimi obveznostmi ?5. Razmerje med solidarnimi udeleženci in nasprotno stranko ?6. Omejeno generalno uèinkovanje ?7. Solidarni dolg pri pobotu ?8. Konsenzualni kontrakti ?9. Realni kontrakt DATIO IN SOLUTUM ?10. Sinalagmatiène pogodbe ?11. Kumulativne in aleatoriène pogodbe ?12. Imenske (NOMINATNE) pogodbe ?13. Predpostavke za sklenitev pravnega posla (pogodbe) ?14. Razlika med neveljavnim in neobstojeèim pravnim poslom ?15. Kdaj je pravni posel izpodbojen ?16. Odškodnina pri zmoti ?17. Razlika med prevaro in zmoto ?18. Kaj je punktacija ?19. Enostranski pravni posli )delitev) ?20. Nastanek vrednostnih papirjev ?21. Zamudne obresti ?22. Predpostavke odškodninskega delikta ?23. Odškodninska odgovornost ?24. VOLENTI NOT FIT INIURIA ?25. Razlika med subjektivno in objektivno odgovornostjo ?

51

26. Vrste objektivne odgovornosti ?27. Ekskulpacijski razlogi objektivne odgovornosti ?28. Odgovornost za mešano nakljuèje (CASUS MIXTUS) ?29. Odškodnina pri solidarnih odgovornostih ?30. Pojem nepremoženjske škode ?31. Primeri nepremoženjske škode ?32. Kdaj je strah priznana oblika nepremoženjske škode ?33. Teorija o “RATIO LEGIS” vzroènosti ?34. Opredeli pojem odškodnine ?35. Renta kot odškodnina ?36. Kdaj zastara odškodninski zahtevek ?37. NEGOTIORUM GESTIO (poslovodstvo brez naroèila) ?38. Razlika med koristno in nujno gestijo ?39. Dolžnosti DOMINUSA pri gestiji ? 40. Napake v izpolnitvi ?41. Kondikcija pri cesiji ?42. Razlika med kondikcijo in verzijo ?43. Fiksni posli in nepravilna izpolnitev ?44. Kdaj je napaka stvarna ?45. Razlika med prevzemom dolga in prevzemom izpolnitve ?46. Uèinki odstopa terjatve ?47. Veèkraten odstop terjatve ?48. Odstop terjatve in kompenzacija ?49. Institut utrditve obveznosti ?50. Razlika med aro in skesnino ?51. Pogodbena kazen in odškodnina ?52. Kdaj gre za zmoto o “CAPUT CONTROVERSUM” ?

O tej vrsti gre za zmoto, ki se nanaša na okolišèine, katere so stranke imele za negotove in sporne že OB sklenitvi poravnave. To je zmota v okolišèinah, ki so CAPUT CONTROVERSUM. V zatih primerih zmote NI mogoèe uveljaviti. (Èlen 1097 ZOR s komentarjem).

53. Kdaj zastaranje ne teèe ?54. Prenehanje obveznosti ?55. Opredeli pojem novacije ?56. Predpostavke pobota ?57. Izjeme od vzajemnosti terjatev pri pobotu ?58. Razlika med razvezo in razveljavitvijo pogodbe ?59. Razveza s plaèilom skesnine ?60. IUS VARIANDI ?61. NEMINEM LAEDERE ?62. Razlika med pogodbeno in posojilno pogodbo ?63. Razlika med zakupom in najemmom ?64. Izpodbijanje pravnih dejanj v steèaju ?65. Izpodbijanje pravnih dejanj zunaj steèaja ?66. ACTIO PAULIANA ?67. Delitev pogodb ?68. Posestni tipi prodajne pogodbe ?69. PRENUMERANDNI KUP ?70. Prodajna pogodba ?71. Menjalna pogodba ?72. Prodajno naroèilo ?73. Darilna pogodba ?74. Posojilna pogodba ?75. Primerjava med posojilno in kreditno pogodbo ?76. Posodbena pogodba ?77. Mandat (naroèilo) ?78. Razlika med mandatno in podjemniško pogodbo ?79. Razlika med mandatno in pooblastilno pogodbo ?80. Zavarovalna pogodba ?81. Družbena pogodba (SOCIETAS) ?82. Personalna subrogacija ?

V A J E(mag. STRNAD Igor)

DOLžNOST SPOLNITVE OBVEZNOSTI -->èl. 17. ZOR --> referat študentke, pri referatu ni potrebno razlagati podrobnosti, kakor se je spušèala ona.

52

Pri referatih je potrebno povdarjati in obrazložiti, zakaj so nekatere zakonske doloèbe povzdignjene na nivo TEMELJNIH NAÈEL !!! Na to vprašanje je potrebno odgovoriti v referatu - kaj je z upoštevanjem teh naèel v našem pravu, v èem je bistvena in praktièna funkcija teh temeljnih naèel.

Temeljno vprašanje: ZAKAJ SO NEKATERE DOLOÈBE ZAKONA DVIGNJENE NA RAVEN TEMELJNIH NAÈEL ?

To je zato, ker je potem celoten predpis sestavljen v njihovem duhu, v èemer se odraža njihova pomembnost. Pomen in vloga teh doloèb je v tem, da služijo kot ORODJE ZA INTERPRETACIJO - RAZLAGO VSEH PRAVNIH POLOžAJEV. Veljajo za vsa pravna razmerja, katere oznaèujemo kot obligacijska ( pri tem predmetu, pri druigih predmetih so doloèena temeljna naèela drugaèna - npr. kazensko pravo, civilno pravo...). Njihova uporabnost v praksi jeVSEOBŠIRNA - preko njih interpretiramo dejstva v posameznem primeru. (glej ŠINKOVEC o temeljnih naèelih . Podjetje in delo) - uporabno in koristno za izpit TER znanje!!!

To so temeljna pravila, ki veljajo za celoten sklop obligacijskega prava, vendar pa ne samo temeljna doloèila ZOR, ampak tudi posameznih ostalih zakonov (npr. Stanovanjski zakon,...).RAZVEZA POGODBE IPSO IURE - ta problem se je pojavil in so nastali veliki problemi pri uveljavi Stanovanjskega zakona - rok 60 dni za odkup stanovanja. Pri tem pa je bil v nasprotju s tolmaèenjem Ministrstva ... namen zakonodajalca, da je to rok, da lahko ljudje zberejo denar za nakup stanovanja - skratka, namen je bil, da èimveè pogodb ostane v veljavi in da èimveè ljudi postane lastnik stanovanj (v nasprotju s tolmaèenjem Ministrstva, da se pogodba razveže IPSO IURE, èe bodoèi lastnik ne bo plaèal v 60 dneh . npr. plaèal je 62. dan.). Tudi v ZOR je (kljub temu, da to ni temeljno naèelo) razvidno, da je težnja zakona, da pogodba OSTANE V VELJAVI. To naèelo se da poiskati v okviru ostalih naèel. FIKSNOST pogodb je tako pomembna, da NI DOVOLJ, (tudi èe se stranki posebej dogovorita), da pogodba preneha. Bistven JE NAMEN - èe za eno od strank fiksnost ne bi bila pomembna (npr. èe bi jaz vedel, da bi nasprotna stranka poravnala dolg 62. dan, sploh ne bi sklenil pogodbe). Pri tem mora biti poudarjena vsebina, kar je tudi namen strank.

NAÈELO SKRBNOSTI --> to naèelo je na podroèju civilnih deliktov PRVA NORMA, TEMELJNI RAZLAGALEC in MERILO ZA UGOTAVLJANJE KRIVDE.Glej ZGD (Zakon o gospodarskih družbah), ki doloèa sposobnost gospodarskih subjektov (tako pravno kot poslovno sposobnost) - 52. èl. ZOR.

53