pred solferinom

Download Pred Solferinom

Post on 05-Feb-2016

49 views

Category:

Documents

1 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

ZGODOVINA MEDNARODNEGA GIBANJA RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA Tina Nemanič, strokovna sodelavka RKS Februar 2008. Pred Solferinom…. človeška zgo. je obsežen katalog vojn v več kot 3.500 letih (zapisane) zgo. človeštva je bilo zgolj 250 let miru - PowerPoint PPT Presentation

TRANSCRIPT

  • ZGODOVINA MEDNARODNEGA GIBANJA RDEEGA KRIA IN RDEEGA POLMESECA

    Tina Nemani, strokovna sodelavka RKSFebruar 2008

  • Pred Solferinomloveka zgo. je obseen katalog vojn v ve kot 3.500 letih (zapisane) zgo. lovetva je bilo zgolj 250 let miruvojne in njene posledice nenehni poskusi omejevanja zla in trpljenjatudi v najkrutejih spopadih so obstojali posamezniki, ki so pomagali ranjenim na bojiih

  • Pred Solferinom(nadaljevanje)zaita mo in ena pred trpljenjem, povzroenim zaradi vojne, torej ni bila nova ideja manjkal je moderen in celovit koncept humanitarne akcije Rdei kriskozi stoletja so se prav tako oblikovali doloeni obiaji in pravila humanitarna pravilarazlina uporaba le-teh v razlinih dravah, vojnah predstavljajo osnovo MHP kot ga poznamo danes

  • Pred Solferinom(MHP)2 pravili pomembni; in sicer:1. prepoved zastrupitve sovranikovih vodnjakov2. zaita (obvarovanje) ena in otrokspotovanje le teh zelo ohlapno, odvisno od mnogih dejavnikov potreba po novem sistemu zaite rtev

  • Zgodovina Rdeega kria 24. junij 1859: Bitka pri Solferinu- S. Italija- spopad Francije in Avstrije- 16-urna bitka; 320.000 enot- 40.000 ranjenih in mrtvih na bojiuIdeja o Rdeem kriu rojena na bojiu

  • Zgodovina Rdeega kria1862: Spomin na SolferinoMar res ne bi bilo mogoe v miru ustanoviti drutev, ki bi pomagala ranjencem v vojni in jih negovala; drutev, katerih lani bi predano opravljali to lovekoljubno delo?

  • En mo dve zamisli

    Knjiga vsebuje 2 zamisli bistvenega pomena:1. V vsaki deeli ustanoviti drutvo pomoi, katere lani bi bili prostovoljci, ki bi med vojno pomagali ranjenim2. Podpirati mednarodni sporazum, ki bi itil ranjene vojake in tiste, ki jim pomagajo med bitko ter jim omogoal nevtralen status

  • ODBOR PETIH1863:Ustanovitev Mednarodnega odbora za pomo ranjenim = Mednarodni odbor RK (1876)Sprva Mednarodni odbor za pomo ranjenim, kmalu se preimenuje v MORKlani: (drutvo za javno blaginjo) - Gustave Moynier- general Dufour- dr. Appia- dr. Maunoir- HENRY DUNANT

  • Zgodovina Rdeega kria 1864: Podpis 1. enevske konvencije Ustanovitev nacionalnih drutev - (npr.: panija 1863, Nemija 1863, Italija 1864, Francija 1864, Rusija 1867, Turija 1868, V. Britanija 1870, ZDA 1881 .) 1876: Mednarodni odbor za pomo ranjenim = MORK 1919 ustanovljena Liga drutev RK, ki se kasneje preimenuje v Federacijo 1986 dobi RK novo ime = Mednarodno Gibanje RK in RP

  • RK na SLOVENSKEM1863 Avstro-Ogrska se pridrui 16 ustanoviteljem Rdeega kria.1866 Na Kranjskem v Ljubljani, ustanovijo "ensko drutvo za pomo ranjenim in bolnim vojakom". 1879 Na Kranjskem v Ljubljani, ustanovijo moki "Domoljubno pomono drutvo deelno".1900 aktivnosti: priprava na morebitno vojno in dejavnosti v mirnem asu, brezplane kuhinje, bolninice, zbiranje oblail in obutve, usposabljanje prebivalstva za prvo pomo v vojni. 1902 Zdruitev enskega in mokega drutva.

  • RK na SLOVENSKEM1941 Razpad stare Jugoslavije; drutva RK so razpuena. Okupator formira nova drutva RK, pod njegovim nadzorom. Italijani ustanovijo RK Ljubljanske pokrajine. Po kapitulaciji Italije pade Slovenski RK pod nemko okupacijo.1944 Ustanovni zbor Rdeega kria Slovenije v Gradcu, v Beli krajini - 18. Junija v asu II. svetovne vojne RK pomaga beguncem, preganjanim, internirancem, predvsem v obliki materialne pomoi. Deluje tudi poizvedovalna sluba RKS. Po vojni se RKS organizira v okviru Rdeega kria Jugoslavije. Deluje avtonomno do leta 1991 ko Slovenija razglasi svojo samostojnost in suverenost.

  • RK na SLOVENSKEM1991 Rdei kri Slovenije tudi formalno izstopi iz RK Jugoslavije. 1993 Mednarodni odbor RK in Mednarodna federacija Rdeega kria in Rdeega polmeseca priznata Rdei kri Slovenije kot samostojno in enakopravno lanico mednarodnega Gibanja RK.

  • STRUKTURA GIBANJA

  • Sestava

  • Okrajave v svetu Rdeega kria RKS Rdei kri Slovenije ND nacionalno drutvo RK Rdei kri RP Rdei polmesec MORK Mednarodni odbor Rdeega kria = ICRC International Committee of Red Cross MFRK Mednarodna federacija drutev Rdeega kria in Rdeega polmeseca = IFRC International Federation of Red Cross and Red Crescent Societies

  • Sestava 2 mednarodni organizaciji:- Mednarodni odbor Rdeega kria (MORK ali ICRC)- Mednarodna federacija drutev Rdeega kria (RK) in Rdeega polmeseca (RP) 186 nacionalnih drutev (ND) RK in RP nima glavnega sedea ali predsednika

  • Mednarodno Gibanje Rdeega kria in Rdeega polmesecaMORK(1863) NDRK/RPMednarodna konferencaFEDERACIJA (1919) DRAVE podpisnice KVII TNHumanostNepristranskostNevtralnostNeodvisnostProstovoljnostEnotnostUniverzalnost

  • Seviljski sporazum, 1970Sporazum glede organizacije aktivnosti vseh komponent GibanjaUinkoviteji odziv na humanitarne potrebe z vsemi razpololjivi resursi GibanjaVzpodbujanje vejega spotovanja humanitarnih in temeljnih nael MHPBolje sodelovanje med komponentami Gibanja

  • Gibanje: Vloge Mednarodni odbor RKPomo in zaita rtvam spopadovVaruh/skrbnik Mednarodnega humanitarnega prava Uradno priznanje nacionalnih drutev Nacionalna drutvaPomo rtvam spopadov in naravnih nesreAktivnosti pomoi ogroenim mednarodna federacija drutev RK in RPPromocija aktivnosti NDKoordinacija mednarodne humanitarne pomoi

  • MANDAT MORK/ICRCICRC ima mandat, da iti in pomaga rtvam oboroenih spopadov; Je nevtralni posrednik v oboroenih spopadih.Varuh in zagovornik enevskih konvencij MHP.

  • Aktivnosti: Zaita v vojni

  • Aktivnosti: Zaita v vojni Zaita civilistovZbiranje podatkov o zlorabahPriporoila odgovornim/strankiAktivnosti v prid ranljivimRazseljene osebeenskeOtroci4. K in Dodatni Protokol I

  • Aktivnosti: Zaita v vojni Zaita ujetnikovObiski ujetnikovTajni pristop oblastem z namenom izboljave pogojev ujetnikov Prepreiti izginotja,masovne poboje, muenje in drugo slabo ravnanjeObnova druinskih vezi

  • Aktivnosti: Zaita v vojni Obnova druinskih veziCentralna poizvedovalna slubaObnova stikov med razdruenimi osebami zaradi spopadovDruinska sporoila RK Zbiranje podatkov o pogreanih s strani sorodnikov (ujetnikov, razseljenih oseb)Iskanje pogreanih oseb

  • Aktivnosti: Pomo rtvam v vojni

  • Aktivnosti: Pomo rtvam v vojniEkonomska sigurnostEkonomska podporaOmogoanje preivetjaEkonomska rehabilitacija

  • Aktivnosti: Pomo rtvam v vojni Voda in bivaliaOmogoa dostop do iste pitne vode in sanitarij; smetiaNamestitevObnova infrastruktureKampi za razseljene osebe

  • Aktivnosti: Pomo rtvam oboroenih spopadov ZdravstvoOsnovna zdravstvena negaVojna kirurgija in prva pomoZdravstvo v zaporihRehabilitacija

  • Aktivnosti: Diseminacija/Ozaveanje

  • Aktivnosti: Diseminacija/ozaveanjeGraditev zavesti - ozaveanjePromocija in implementacija MHPIntegracija MHP v zakonske akte, izobraevalne in operativne programe

  • Diseminacija/ozaveanjeOboroene in varnostne sile, policijaPromocija vkljuevanja vsebin MHP in lovekovih pravic v programe usposabljanjaVodilni in javno mnenjeHumanitarna diplomacijaJutrinje generacije voditeljev in oblikovalcev javnih mnenj ole in univerzeCivilna populacijaProgrami ozaveanja o nevarnostih min

  • Zaita zapornikov in ujetnikov

  • Zaita civilistov

  • Zaita pravice do zdravstvene oskrbe

  • Zaita druin in iskanje pogreanih

  • Medicinska pomo

  • Humanitarna pomo

  • Oskrba z vodo

  • Logistika

  • Mandat FederacijeV imenu ogroenih skupin podpira humanitarne dejavnosti, ki jih izvajajo ND ter ima vlogo mednarodne govornice in zastopnice.Podpira ND in MORK pri razvoju in irjenju znanja o MHP in temeljnih naelih.

    Lajati lovekovo trpljenje

  • Dejavnosti FederacijeZastopanje ND na mednarodni ravniMed. humanitarna pomo v primeru naravnih nesre velikih razsenostiPodpora ter promocija dejavnosti nacionalnih drutev

  • Nacionalna drutvaPrvi pomoniki vlad v humanitarnih zadevah. Izvajajo vrsto aktivnosti tako v mirnem kot vojnem asu. RKS:- Prva pomo- Krvodajalstvo- Poizvedovalna sluba- Pripravljenost/odziv na nesree- Socialna dejavnost- irjenje znanj- Krepitev zdravja- Zbiranje, skladienje, razdeljevanje pomoi

  • TEMELJNA NAELA MEDNARODNEGA GIBANJA DRUTEV RDEEGA KRIA in RDEEGA POLMESECA

    Zgodovinski razvojAnaliza 7 temeljnih nael

  • ZAETKI e l. 1875 Gustave Moynier predlaga 4 naela, ki naj vodijo delo RK:1. priprava = vnaprejnja pripravljenost (v miru)2. solidarnost = medsebojna povezanost ND (pomo)3. centralizacija = 1ND/dravo4. vzajemnost = pomo ranjenim ne glede na nacionalnost 1915 1.statut MORK-a (naloga varovati temeljna in univerzalna naela, na katerih temelji institucija) 1925 dopolnitev statuta s 4-mi temeljnimi naeli:1. Nepristranskost2. Politina, verska in ekonomska neodvisnost3. Univerzalnost4. Enakovrednost vseh lanov

  • 1946 sprejme upravni odbor Lige Oxfordska naela oz. Oxfordsko deklaracijo (4.naela (1921), dodatnih 13 ter 6 pravil za izvajanje) 1948 naela uvrena v obnovljene Pogoje za priznanje ND 1949 naela v enevskih konvencijah (I.K; 44.len in IV.K; 63.len) 1955 Jean Pictet napie prvo pravo analizo nael, ki vodijo delo Gibanja in jih razdeli v dve skupini (17 nael):- temeljna naela ( bistvo Gibanja, vplivajo na delovanje)- organizacijska naela (struktura Gibanja in delovanje) 1965 TN (7) so bila uradno razglaena na 20. Mednarodni konferenci RK (Dunaj); sveano branje ob vsaki konferenci 1986 25. Med. kon. RK potrdi pomembnost nael in jih vkljui v preambulo statutov Gibanja

  • Red Cross PrinciplesVienna Conference 1965Mednarodna konferenca Dunaj, 1965

  • MEDNARODNO GIBANJE RDEEGA KRIA IN RDEEGA POLMESECA, ROJENO V