ZGODOVINA MEDNARODNEGA

GIBANJA RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA

Tina Nemanič, strokovna sodelavka RKSFebruar 2008

Pred Solferinom…

- človeška zgo. je obsežen katalog vojn - v več kot 3.500 letih (zapisane) zgo. človeštva

je bilo zgolj 250 let miru- vojne in njene posledice nenehni

poskusi omejevanja zla in trpljenja- tudi v najkrutejših spopadih so obstojali

posamezniki, ki so pomagali ranjenim na bojiščih

Pred Solferinom…(nadaljevanje)

- zaščita mož in žena pred trpljenjem, povzročenim zaradi vojne, torej ni bila nova ideja

- manjkal je moderen in celovit koncept humanitarne akcije Rdeči križ

- skozi stoletja so se prav tako oblikovali določeni običaji in pravila – humanitarna pravila

- različna uporaba le-teh v različnih državah, vojnah – predstavljajo osnovo MHP kot ga poznamo danes

Pred Solferinom…(MHP)

- 2 pravili pomembni; in sicer:

1. prepoved zastrupitve sovražnikovih vodnjakov

2. zaščita (obvarovanje) žena in otrok

- spoštovanje le teh zelo ohlapno, odvisno od mnogih dejavnikov – potreba po novem sistemu zaščite žrtev

Zgodovina Rdečega križa

• 24. junij 1859: Bitka pri Solferinu

- S. Italija

- spopad Francije in Avstrije

- 16-urna bitka; 320.000 enot

- 40.000 ranjenih in mrtvih na bojišču

Ideja o Rdečem križu rojena na bojišču

Zgodovina Rdečega križa• 1862: Spomin na

Solferino

• Mar res ne bi bilo mogoče v miru ustanoviti društev, ki bi pomagala ranjencem v vojni in jih negovala; društev, katerih člani bi predano opravljali to človekoljubno delo?’

En mož – dve zamisli

Knjiga vsebuje 2 zamisli bistvenega pomena:1. V vsaki deželi ustanoviti društvo pomoči,

katere člani bi bili prostovoljci, ki bi med vojno pomagali ranjenim

2. Podpirati mednarodni sporazum, ki bi ščitil ranjene vojake in tiste, ki jim pomagajo med bitko ter jim omogočal nevtralen status

ODBOR PETIH

• 1863:Ustanovitev Mednarodnega odbora za pomoč ranjenim = Mednarodni odbor RK (1876)

• Sprva Mednarodni odbor za pomoč ranjenim, kmalu se preimenuje v MORK

• Člani: (društvo za javno blaginjo) - Gustave Moynier

- general Dufour- dr. Appia- dr. Maunoir- HENRY DUNANT

Zgodovina Rdečega križa

• 1864: Podpis 1. Ženevske konvencije

• Ustanovitev nacionalnih društev -

•(npr.: Španija 1863, Nemčija 1863, Italija 1864, Francija 1864, Rusija 1867, Turčija 1868, V. Britanija 1870, ZDA 1881 …….)

• 1876: Mednarodni odbor za pomoč ranjenim = MORK

• 1919 – ustanovljena Liga društev RK, ki se kasneje preimenuje v Federacijo

• 1986 dobi RK novo ime = Mednarodno Gibanje RK in RP

RK na SLOVENSKEM

• 1863 Avstro-Ogrska se pridruži 16 ustanoviteljem Rdečega križa.

• 1866 Na Kranjskem v Ljubljani, ustanovijo "Žensko društvo za pomoč ranjenim in bolnim vojakom".

• 1879 Na Kranjskem v Ljubljani, ustanovijo moški "Domoljubno pomočno društvo deželno".

• 1900 aktivnosti: priprava na morebitno vojno in dejavnosti v mirnem času, brezplačne kuhinje, bolnišnice, zbiranje oblačil in obutve, usposabljanje prebivalstva za prvo pomoč v vojni.

• 1902 Združitev ženskega in moškega društva.

RK na SLOVENSKEM

• 1941 Razpad stare Jugoslavije; društva RK so razpuščena. Okupator formira nova društva RK, pod njegovim nadzorom. Italijani ustanovijo RK Ljubljanske pokrajine. Po kapitulaciji Italije pade Slovenski RK pod nemško okupacijo.

• 1944 Ustanovni zbor Rdečega križa Slovenije v Gradcu, v Beli krajini - 18. Junija v času II. svetovne vojne RK pomaga beguncem, preganjanim, internirancem, predvsem v obliki materialne pomoči. Deluje tudi poizvedovalna služba RKS. Po vojni se RKS organizira v okviru Rdečega križa Jugoslavije. Deluje avtonomno do leta 1991 ko Slovenija razglasi svojo samostojnost in suverenost.

RK na SLOVENSKEM

• 1991 Rdeči križ Slovenije tudi formalno izstopi iz RK Jugoslavije.

• 1993 Mednarodni odbor RK in Mednarodna federacija Rdečega križa in Rdečega polmeseca priznata Rdeči križ Slovenije kot samostojno in enakopravno članico mednarodnega Gibanja RK.

STRUKTURA GIBANJA

Sestava

•

Okrajšave v svetu Rdečega križa• RKS – Rdeči križ Slovenije• ND – nacionalno društvo• RK – Rdeči križ• RP – Rdeči polmesec• MORK – Mednarodni odbor Rdečega križa =• ICRC – International Committee of Red Cross• MFRK – Mednarodna federacija društev Rdečega križa in

Rdečega polmeseca =• IFRC – International Federation of Red Cross and Red

Crescent Societies

Sestava• 2 mednarodni organizaciji:

- Mednarodni odbor Rdečega križa (MORK ali ICRC)

- Mednarodna federacija društev Rdečega križa (RK) in Rdečega

polmeseca (RP)• 186 nacionalnih društev (ND) RK in RP• nima glavnega sedeža ali predsednika

Mednarodno Gibanje Rdečega križa in Rdečega polmeseca

MORKMORK(1863)(1863)

NNDDRRKK/R/RPP

Mednarodna Mednarodna konferencakonferenca

FEDERACIJAFEDERACIJA (1919)(1919)

DRŽAVEDRŽAVE podpisnice ŽKpodpisnice ŽK

VII TNHumanostNepristranskostNevtralnostNeodvisnostProstovoljnostEnotnostUniverzalnost

Seviljski sporazum, 1970

• Sporazum glede organizacije aktivnosti vseh komponent Gibanja

• Učinkovitejši odziv na humanitarne potrebe z vsemi razpoložljivi resursi Gibanja

• Vzpodbujanje večjega spoštovanja humanitarnih in temeljnih načel MHP

• Boljše sodelovanje med komponentami Gibanja

Gibanje: Vloge• Mednarodni odbor RK

–Pomoč in zaščita žrtvam spopadov

–Varuh/skrbnik Mednarodnega humanitarnega prava

–Uradno priznanje nacionalnih društev

• Nacionalna društva

–Pomoč žrtvam spopadov in naravnih nesreč

–Aktivnosti pomoči ogroženim

• mednarodna federacija društev RK in RP

–Promocija aktivnosti ND

–Koordinacija mednarodne humanitarne pomoči

MANDAT MORK/ICRC

ICRC ima mandat, da ščiti in pomaga žrtvam oboroženih spopadov;

Je nevtralni posrednik v oboroženih spopadih.

Varuh in zagovornik Ženevskih konvencij – MHP.

Aktivnosti: Zaščita v vojni

Aktivnosti: Zaščita v vojni Zaščita civilistov

•Zbiranje podatkov o zlorabah

•Priporočila odgovornim/’stranki’

•Aktivnosti v prid ranljivim–Razseljene osebe–Ženske–Otroci

•4. ŽK in Dodatni Protokol I

Aktivnosti: Zaščita v vojni Zaščita ujetnikov

•Obiski ujetnikov

–Tajni pristop oblastem z namenom izboljšave pogojev ujetnikov

–Preprečiti izginotja,masovne poboje, mučenje in drugo slabo ravnanje

•Obnova družinskih vezi

Aktivnosti: Zaščita v vojni Obnova družinskih vezi

Centralna poizvedovalna služba

•Obnova stikov med razdruženimi osebami zaradi spopadov–Družinska sporočila RK

•Zbiranje podatkov o pogrešanih s strani sorodnikov (ujetnikov, razseljenih oseb)

•Iskanje pogrešanih oseb

Aktivnosti: Pomoč žrtvam v vojni

Aktivnosti: Pomoč žrtvam v vojniEkonomska sigurnost

• Ekonomska podpora

• Omogočanje preživetja

• Ekonomska rehabilitacija

Aktivnosti: Pomoč žrtvam v vojni Voda in bivališča

•Omogoča dostop do čiste pitne vode in sanitarij; smetišča

•Namestitev

•Obnova infrastrukture

•Kampi za razseljene osebe

Aktivnosti: Pomoč žrtvam oboroženih spopadov

Zdravstvo• Osnovna zdravstvena nega

• Vojna kirurgija in prva pomoč

• Zdravstvo v zaporih

• Rehabilitacija

Aktivnosti: Diseminacija/Ozaveščanje

Aktivnosti: Diseminacija/ozaveščanje

•Graditev zavesti - ozaveščanje

•Promocija in implementacija MHP

•Integracija MHP v zakonske akte, izobraževalne in operativne programe

Diseminacija/ozaveščanje•Oborožene in varnostne sile, policija

–Promocija vključevanja vsebin MHP in človekovih pravic v programe usposabljanja

•Vodilni in javno mnenje

–Humanitarna diplomacija

•Jutrišnje generacije voditeljev in oblikovalcev javnih mnenj

–Šole in univerze

•Civilna populacija

–Programi ozaveščanja o nevarnostih min

Zaščita zapornikov in ujetnikov

Zaščita civilistov

Zaščita pravice do zdravstvene oskrbe

Zaščita družin in iskanje pogrešanih

Medicinska pomoč

Humanitarna pomoč

Oskrba z vodo

Logistika

Mandat Federacije

V imenu ogroženih skupin podpira humanitarne dejavnosti, ki jih izvajajo ND ter ima vlogo mednarodne govornice in zastopnice.

Podpira ND in MORK pri razvoju in širjenju znanja o MHP in temeljnih načelih.

Lajšati človekovo trpljenje

Dejavnosti Federacije

• Zastopanje ND na mednarodni ravni

• Med. humanitarna pomoč v primeru naravnih nesreč velikih razsežnosti

• Podpora ter promocija dejavnosti nacionalnih društev

• Prvi pomočniki vlad v humanitarnih zadevah.

• Izvajajo vrsto aktivnosti tako v mirnem kot vojnem času.

• RKS:- Prva pomoč

- Krvodajalstvo

- Poizvedovalna služba

- Pripravljenost/odziv na nesreče

- Socialna dejavnost

- Širjenje znanj

- Krepitev zdravja

- Zbiranje, skladiščenje, razdeljevanje pomoči

Nacionalna društva

TEMELJNA NAČELA MEDNARODNEGA GIBANJA DRUŠTEV RDEČEGA KRIŽA in

RDEČEGA POLMESECA

Zgodovinski razvojAnaliza 7 temeljnih načel

Že l. 1875 Gustave Moynier predlaga 4 načela, ki naj vodijo delo RK:

1. priprava = vnaprejšnja pripravljenost (v miru)2. solidarnost = medsebojna povezanost ND (pomoč)3. centralizacija = 1ND/državo4. vzajemnost = pomoč ranjenim ne glede na

nacionalnost 1915 – 1.statut MORK-a (naloga varovati temeljna in univerzalna načela, na katerih temelji institucija) 1925 – dopolnitev statuta s 4-mi temeljnimi načeli:

1. Nepristranskost2. Politična, verska in ekonomska neodvisnost3. Univerzalnost4. Enakovrednost vseh članov

ZAČETKI

1946 sprejme upravni odbor Lige Oxfordska načela oz. Oxfordsko deklaracijo (4.načela (1921), dodatnih 13 ter 6 pravil za izvajanje) 1948 – načela uvrščena v obnovljene Pogoje za priznanje ND 1949 – načela v Ženevskih konvencijah (I.ŽK; 44.člen in IV.ŽK; 63.člen) 1955 – Jean Pictet napiše prvo pravo analizo načel, ki vodijo delo Gibanja in jih razdeli v dve skupini (17 načel):

- temeljna načela ( bistvo Gibanja, vplivajo na delovanje)- organizacijska načela (struktura Gibanja in

delovanje) 1965 – TN (7) so bila uradno razglašena na 20. Mednarodni konferenci RK (Dunaj); svečano branje ob vsaki konferenci 1986 – 25. Med. kon. RK potrdi pomembnost načel in jih vključi v preambulo statutov Gibanja

Red Cross Principles

Vienna Conference 1965

Mednarodna konferenca Dunaj, 1965

1. HUMANOST

MEDNARODNO GIBANJE RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA, ROJENO V ŽELJI, DA BI BREZ RAZLIKOVANJA NUDILO POMOČ RANJENCEM NA BOJIŠČIH SI S SVOJO DEJAVNOSTJO NA MEDNARODNI IN DRŽAVNI RAVNI PRIZADEVA PREPREČEVATI IN LAJŠATI ČLOVEŠKO TRPLJENJE V VSEH OKOLIŠČINAH.ŠČITITI ŽELI ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE TER ZAGOTOVITI SPOŠTOVANJE ČLOVEKOVE OSEBNOSTI.SPODBUJA MEDSEBOJNO RAZUMEVANJE, PRIJATELJSTVO, SODELOVANJE IN TRAJEN MIR MED VSEMI NARODI.

1. HUMANOST

- opomni na izvor Gibanja: ‘rojeno v želji, da brez diskriminacije pomaga vsem ranjenim na bojišču’

- opomni na dvojno dimenzijo Gibanja: nacionalno in mednarodno

- definira poslanstvo Gibanja: ‘preprečevati in lajšati človekovo trpljenje v vseh okoliščinah’

- definira cilj Gibanja: ‘ščititi življenje in zdravje, medsebojno razumevanje, prijateljstvo, sodelovanje, trajen mir med narodi.’

2. NEPRISTRANSKOST

GIBANJE NE RAZLIKUJE GLEDE NARODNOSTI, RASE, VERE, SOCIALNEGA POLOŽAJA ALI POLITIČNEGA

PREPRIČANJA.

POSAMEZNIKOM ŽELI POMAGATI SORAZMERNO Z NJIHOVIM TRPLJENJEM IN DAJE PREDNOST

NAJNUJNEJŠIM PRIMEROM.

2. NEPRISTRANSKOST

- Gibanje ne diskriminira in to se ne nanaša le na ljudi, ki jim pomaga ali jih ščiti.

- Definira ključno vrednoto Gibanja - nediskriminacija

- Omogoča zaupanje ljudi

- Definira edino prioriteto Gibanja pri pomoči ljudem – glede na potrebo

3. NEVTRALNOST

DA BI OHRANILO ZAUPANJE VSEH SE GIBANJE

NE VPLETA V SOVRAŽNOSTI IN

NIKOLI NE SODELUJE V POLITIČNIH, RASNIH, VERSKIH IN IDEOLOŠKIH NASPROTJIH.

3. NEVTRALNOST

- cilj spoštovanja tega načela je zaupanje vseh (ne le v času spopadov)

- preprečuje sestavnim delom Gibanja vključitev v sovražnosti

- v vsakem trenutku preprečuje sestavnim delom Gibanja vključitev v kontraverznosti političnega, rasnega, verskega ali ideološkega značaja

OSEBNE PRIPOME4. NEODVISNOST

GIBANJE JE NEODVISNO.

NACIONALNA DRUŠTVA KOT POMOČNIKI SVOJIH VLAD PRI ČLOVEKOLJUBNIH DEJAVNOSTIH,

MORAJO BITI PODREJENA DRŽAVNI ZAKONODAJI SVOJE DEŽELE.

VSELEJ MORAJO OHRANITI SVOJO AVTONOMIJO, TAKO DA LAHKO VEDNO DELUJEJO PO NAČELU

GIBANJA.

OSEBNE PRIPOME4. NEODVISNOST

- Gibanje se mora upirati kakršnim koli vmešavanjem; političnim, ideološkim, ekonomskim, ki bi ga lahko odvrnila s smeri, ki je začrtana s prejšnjimi načeli (humanost, neprist., nevt.)

- ravnotežje med vlogo pomočnika vladi pri humanitarnih zadevah ter podrejanju državni zakonodaji in potrebi po ohranjanju neodvisnosti

OSEBNE PRIPOMBE

GIBANJE JE PROSTOVOLJNO IN GA NE ŽENE ŽELJA PO DOBIČKU.

5. PROSTOVOLJNOST

OSEBNE PRIPOMBE5. PROSTOVOLJNOST

- Gibanje temelji na prostovoljnosti

- prostovoljci predstavljajo ključen vir motivacije, inspiracije, pobud.

- Prostovoljci omogočajo vzdrževati človeško kakovost v dejavnostih Gibanja

- Prostovoljnost omogoča izvajanje aktivnosti z minimalnimi stroški (ekonomski vidik)

6. ENOTNOST

V ENI DRŽAVI JE LAHKO LE ENO DRUŠTVO RDEČEGA KRIŽA ALI RDEČEGA POLMESECA.

ODPRTO MORA BITI VSEM IN S SVOJO ČLOVEKOLJUBNO DEJAVNOSTJO DELOVATI NA

CELOTNEM OZEMLJU.

6. ENOTNOST

- države so sprejele TN, zato imajo dolžnost zagotoviti, da se na njihovem teritoriju ne more ustanoviti še dodatno ND, če je bilo to že priznano

- ND mora dovoliti in omogočiti dostop do organizacije vsem na ozemlju države ( vsem etničnim, socialnim,…, skupinam v državi)

- ND mora biti dejavno na celotnem ozemlju države (vseh predelih)

MEDNARODNO GIBANJE RDEČEGA KRIŽA IN RDEČEGA POLMESECA, V KATEREM IMAJO VSA

DRUŠTVA

ENAK STATUS IN

ENAKE PRAVICE IN DOLŽNOSTI DO MEDSEBOJNE POMOČI,

JE RAZŠIRJENO PO VSEM SVETU.

7. UNIVERZALNOST

7. UNIVERZALNOST

- Gibanje Rdečega križa je svetovno

- Vsa ND imajo enak status

- Vsa ND si delijo enake odgovornosti in dolžnosti pri pomoči drug drugemu

ZAKLJUČEK

- Naša DOLŽNOST je širiti znanje o temeljnih načelih, kakor tudi opozarjati na morebitne kršitve

- Dokumenti, ki nam nalagajo to dolžnost:- Statut Gibanja- Seviljski sporazum- Ženevske konvencije

- Kultura organizacije

- TN nas delajo posebne in drugačne od preostalih organizacij