raziskujem stari svet 7 - knjigarnastari svet 6 evropa 8 1 površje evrope 10–11 2 podnebje in...

Helena Verdev

RaziskujemHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHHeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeelllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllleeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeennnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnnaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeerrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrdddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddddeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeevvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvSTARI SVET 7

Helena Verdev

Učbenik za geografijo v sedmem razredu osnovne šole

Helena Verdev

Raziskujem Stari svetUčbenik za geografi jo v 7. razredu osnovne šole

Uredil: Vasja Kožuh

Strokovni pregled: recenzenti dr. Karel Natek, dr. Tatjana Resnik Planinc, dr. Dejan Rebernik (Evropa) in dr. Katja Vintar Mally (Azija) ter učitelji praktiki Andrej Krumpak, Bojan Šprogar, Suzana Deutsch in Mojmir Mosbruker

Jezikovni pregled: Petra Merc

Ilustracije: Igor Šinkovec

Zemljevidi: Monde Neuf in Vasja Kožuh

Tehnične risbe: Gregor Štrukelj

Fotografi je: Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.

Učbenik Raziskujem Stari svet 7 je Strokovni svet RS za splošno izobraževanje na svoji 119. seji dne 12. 02. 2009 s sklepom št. 6130-1/2009/4 potrdil kot učbenik za geografi jo v 7. razredu osnovne šole.

© National Geographic Society, 2009. Vse pravice pridržane.

Brez pisnega dovoljenja založnika so prepovedani reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba avtorskega dela ali njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, kot tudi fotokopiranje, tiskanje ali shranitev v elektronski obliki. Tako ravnanje pomeni, razen v primerih od 46. do 57. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah, kršitev avtorske pravice.

National Geographic in rumeni okvir sta varovani blagovni znamki.

Založba se je trudila poiskati vse lastnike avtorskih pravic. V kolikor v kakšnem primeru lastnik ni naveden oziroma je naveden napačen lastnik, bomo to z veseljem uredili in popravili.

Založba Rokus Klett, d. o. o.Stegne 9 b1000 LjubljanaTelefon: (01) 513 46 00Telefaks: (01) 513 46 99E-pošta: [email protected]

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

913(100)(075.2)

VERDEV, Helena Raziskujem Stari svet 7. Učbenik za geografi jo v sedmem razredu osnovne šole / Helena Verdev ; [ilustracije Igor Šinkovec ; zemljevidi Monde Neuf in Vasja Kožuh ; tehnične risbe Gregor Štrukelj ; fotografi je Shutterstock ... et al.]. - 1. izd., 1. ponatis. - Ljubljana : Rokus Klett, 2010

ISBN 978-961-209-936-7248925184

Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... (natančen seznam na koncu knjige)

Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... Shutterstock , Istockphoto, Dreamstime, Vasja Kožuh, Iztok Bončina ... (natančen seznam na koncu knjige)

Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih Gradivo je nastalo po usmeritvah in standardih National Geographic Society.







Stari svet 6

Evropa 8 1 Površje Evrope 10–11 2 Podnebje in rastlinstvo Evrope 12–13 3 Prebivalstvo Evrope 14–15 4 Države Evrope 16–17

5 Delitev Evrope 18–19

Srednja Evropa 20 1 Osnovne značilnosti 22–23 2 Panonska nižina 24–25 3 Alpe 26–27 4 Sredogorja, nižavje in Karpati 28–29

V žarišču: Industrializacija 30–31

Jugovzhodna Evropa 32 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 34–35

2 Prebivalstvo in gospodarstvo 36–37

Južna Evropa 38 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 40–41 2 Sredozemsko morje 42–43

V žarišču: Ognjeniki 44–45 3 Prebivalstvo in gospodarstvo 46–47

Zahodna Evropa 48 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 50–51

V žarišču: Vpliv morja 52–53 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 54–55

Severna Evropa 56 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 58–59 V žarišču: Oblikovanje površja 60–61 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 62–63

Vzhodna Evropa in Severna Azija 64 1 Površje, podnebje in rastlinstvo 66–67 2 Prebivalstvo in gospodarstvo 68–69

Evropa še enkrat na kratko 70–71

Azija 72 1 Površje Azije 74–75 2 Podnebje in rastlinstvo Azije 76–77 3 Prebivalstvo Azije 78–79 V žarišču: Verstva sveta 80–81 4 Gospodarstvo Azije 82–83

5 Delitev Azije 84–85 6 Vzhodna Azija 86–87 V žarišču: Potresi in cunamiji 88–89 7 Jugovzhodna Azija 90–91 V žarišču: Monsuni in poplave 92–93 8 Južna Azija 94–95 9 Jugozahodna Azija 96–9710 Srednja Azija 98–99 Azija še enkrat na kratko 100–101 V žarišču: Svet nasprotij 102–103

5

V žarišču: Potresi in cunamiji

9 Jugo

Delitev Azije 6 Vzhodna Azija

7 Jugovzhodna Azija 8 Južna Azija

Delitev Azije 6 Vzhodna Azija

V žarišču: Potresi in cunamiji 7 Jugovzhodna Azija

Delitev Azije 6 Vzhodna Azija V žarišču: Potresi in cunamiji 7 Jugovzhodna Azija

1 Površje, podnebje in rastlinstvo

10 Srednja Azija Azija še enkrat na kratko



40–4142–43

1 Površje, podnebje in rastlinstvo

3840–41

1 Površje, podnebje in rastlinstvo Azija še enkrat na kratko

Okoli sveta 1. del

Novim dogodivščinam naproti!Pozdravljeni na novem potovanju naše agencije. Kot kaže, vam je bilo lansko potovanje všeč in prepričani smo, da ste tudi sami začeli odkrivati svet. Mi smo vam kljub temu pripravili že novo potovanje.

Če smo si modrozeleni planet lani ogledovali bolj od daleč in v celoti, smo si letos za svoj cilj izbrali le določen del našega čudovitega planeta. Podrobneje si bomo ogledali Stari svet. Torej bomo odpotovali v Evropo in Azijo. Celini, ki sta med sabo sicer povezani, toda zelo različni.

Najprej bomo po dolgem in počez prepotovali Evropo, nato še Azijo. Vsak del potovanja vam bo prinesel številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim vodnikom in ostalimi sopotniki.

Kakorkoli že – prihodnje leto ne smete zamuditi nadaljevanja našega potovanja, ko bomo poleg preostalega dela Starega sveta – Afrike, odpotovali v Novi svet, v Ameriko, Avstralijo in od daleč spoznali še Antarktiko.

Helena & Vasja

PANONSKA NIŽINAmerilo 1:6.000.000

0 100 km 200 km

Zemljevidi - Osnova vsakega potovanja je dober zemljevid. Prav zaradi tega smo vsakemu delu potovanja dodali skrbno izdelan zemljevid, na katerem so zapisani le osnovni geografski pojmi. Zaradi boljšega razumevanja vodnika so ponekod dodani tematski zemljevidi. Še več in bolj podrobne zemljevide pa najdete v različnih atlasih.

Merilo - Vsak zemljevid ima merilo, ki pove, kolikšni razdalji v naravi ustreza določena razdalja na zemljevidu. Za boljšo predstavo velikosti prikazanega območja je dodan šeobris Slovenije v istemmerilu.

N i d di šč

40 JUŽNA EVROPA

LizbonaMadrid Barcelona

Torino

Milano

Rim

B A L E A R I

SA

RD

I NI J

A

S

AT

LA

NT

SK

I O

CE

AN

P i r e n e j i

A l p e

Pad

Š P A N I J AiiiiiiiiiiiiiiiiiiANDORA

MONAKO

PO

RTU

GA

LSKA

M

VATIKAN

Padskanižina

1 POVRŠJE, PODNEBJE IN RASTLINSTVO

Portugalskaglavno mesto: Lizbonapovršina: 92 tisoč km²prebivalstvo: 11 milijonov

Andoragl. mesto: Andorra-la-Vellapovršina: 470 km²prebivalstvo: 468.000

San Marinoglavno mesto: San Marinopovršina: 61 km²prebivalstvo: 28.000

Španijaglavno mesto: Madridpovršina: 506 tisoč km²prebivalstvo: 45 milijonov

Italijaglavno mesto: Rimpovršina: 301 tisoč km²prebivalstvo: 60 milijonov

VatikanDržava znotraj Rimapovršina: 0,4 km²prebivalstvo: 900

Podnebje in rastlinstvo v Južni Evropi lahko opišemo, če pomislimo na počitnice na morju. Od tam prihajajo tudi sadeži, s katerimi se pozimi borimo proti prehladu. Kljub obmorski legi lahko pozimi tudi smučamo v bližnjih gorah.

Kakšno je površje Južne Evrope? Južno Evropo sestavljajo Pirenejski, Apeninski in južni del Balkanskega polotoka ter številni otoki in otočja. Med njimi sta največja Sicilija in Sardinija. Južna Evropa je kljub obmorski legi najbolj gorata enota Evrope. Tu prevladujejo mlada gorstva – Pireneji, Apenini in Alpe. Le južni del Balkanskega polotoka si delita mlado Šarsko-pindsko gorstvo in starejši Rodopi. Starejšega nastanka je tudi osrednji del Pirenejskega polotoka, ki se imenuje Mezeta. Nižin je v Južni Evropi malo, večinoma so ob obalah in večjih rekah. Največja je Padska nižina. Reke v Južni Evropi so kratke – poleti mnoge presahnejo, ob večjem deževju pa se spremenijo v hudournike.

Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.

Monakoglavno mesto: Monakopovršina: 2 km²prebivalstvo: 32.000

M

ez e t a

JUŽNA EVROPAmerilo 1:10.000.000

0 100 km 200 km

S r e d o z e m s k o mo r j e

Ap

e

n

IT

A L

naslov teme uvodnik razlaga

4

Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.

Lizbona

AT

LA

NT

SK

I O

CE

AN

izbrali le določen del našega čudovitega planeta.

Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.Čeprav nedaleč od morja je na vrhovih Pirenejev tudi poleti sneg.

prinesel številna nova spoznanja, nekateri deli prinesel številna nova spoznanja, nekateri deli prinesel številna nova spoznanja, nekateri deli pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim

P

ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim

pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim

pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij pa vam bodo zaradi svoje osupljivosti še posebej ostali v spominu. Če pa ste katero izmed območij že prepotovali, delite svoje izkušnje z našim



Vodnik in zemljevid obenem!Na potovanju sta poleg dobre volje in radovednosti najpomembnejša dober popotni vodnik in zemljevid. Oboje je združeno v knjigi, ki jo imate pred sabo. Za lažjo uporabo je vsaka celina najprej predstavljena kot celota, nato pa sledijo potovanja v posamezne geografske enote. Vsak del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti, odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo pomembno vlogo. Da bi bilo potovanje še bolj zanimivo, so dodane posebne rubrike Ali veš?, Aktualno! in Osebnosti. Na koncu vsake enote je povzetek ter dve vrsti aktivnosti, Ponovi in Razmisli, s katerima boste ponovili, utrdili in nadgradili svoje znanje o določeni geografski enoti.

Srečno potepanje po Evropi in Aziji!

0 mpod nad200 m 600 m 1000 m 2000 m 3000 m 4000 m

Legenda - Oblike površja so na zemljevidih prikazane z različnimi barvami. Prikazane so tudi reke in meje držav ter označena glavna mesta, večji kraji in kraji s klimogrami.

Imena rek, gorstev, otokov, polotokov, nižavij, držav, mest so napisana z različno pisavo.

V žarišču - Posameznim geografskim enotam so dodane posebne teme, ki smo jih poimenovali V žarišču. Z njihovo pomočjo boste spoznali različne naravne in družbene pojave, značilne za posamezna območja, preko katerih potujete v tistem trenutku. Hkrati pa boste s pomočjo žarišč spoznali razširjenost obravnavanega pojava tudi drugod na Zemlji. Napisana so v obliki časopisnega članka.

m

Neapelj

Nikozija

Atene

S I C I L I J A

J a d r a n s k o mo r j e

J o n s k o m o r j e

E g e j s k o m o r j e

R o d o p i

Šarsko-pindskogorstvo

SAN

MARINO

N

G R Č I J A

CIPERMALTA

0

J

temperatura padavine

F M A M J J A S O N D-10

10

20

30

°C

ATENE (sredozemsko podnebje)

mm

300

200

100

0

381 mm381 mm

Maltaglavno mesto: Vallettapovršina: 316 km²prebivalstvo: 400.000

Grčijaglavno mesto: Atenepovršina: 132 tisoč km²prebivalstvo: 11 milijonov

Ciperglavno mesto: Nikozijapovršina: 9 tisoč km²prebivalstvo: 800.000

Je podnebje povsod enako? Območja ob Sredozemskem morju imajo sredozemsko podnebje, ki pa seže le do prvih gorovij. Poletja so vroča in suha, zime so mile, vlažne in vetrovne. Temperature večinoma ne padejo pod 0 °C. Najvišja gorovja imajo gorsko podnebje, medtem ko je v zaledju gorovij celinsko podnebje. Posebnost je Portugalska, ki leži ob Atlantskem oceanu in ima oceansko podnebje.

Južna Evropa obsega Pirenejski, Apeninski in južni del Balkanskega polotoka ter številne otoke. Prevladujejo mlada gorstva. Nižin je malo, največja je Padska nižina. Ob Sredozemskem morju je sredozemsko podnebje, v notranjosti pa celinsko. Naravno rastlinstvo je zimzeleno, večino neobdelanih površin porašča makija.

1. Kaj je značilno za sredozemsko podnebje?2. Kako so rastline prilagojene na vroča poletja?3. Zakaj danes v Južni Evropi prevladuje makija?

Kaj povezuje države Južne Evrope?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Kaj raste ob Sredozemskem morju? Rastlinstvo je prilagojeno sredozemskemu

podnebju – predvsem poletni suši. Rastline zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi

koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja,

jih imenujemo zimzelene rastline. V preteklosti so to območje preraščali

hrastovi gozdovi, ki so danes večinoma posekani. Nadomestilo jih je gosto

grmičasto zimzeleno rastlinstvo – makija in aromatične rastline.

Za kaj uporabljamo aromatične rastline?

Sredozemske rastline so prilagojene na sušo in vročino.

JUŽNA EVROPA 41

Kdaj imajo v Atenah najvišje temperature in najmanj padavin?n

i

ni

e

nnnnnnnnnnnnnniiiiiiiiiiii

A L

IJ

A

grafi in slike povzetek in aktivnosti

5

glavno mesto klimogramvečje mesto

del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih

Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo.

slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja, pri katerih se je potrebno za hip ustaviti,

del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja.

ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele. Besedila so kratka, najpomembnejša spoznanja so poudarjena, nove besede pa pojasnjene v slovarčku. Med besedilom so številna vprašanja,

straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom,

del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele.

del potovanja je predstavljen na dveh sosednjih straneh, kjer so zbrana vsa osnovna spoznanja. Vsaka enota se začne z ilustracijo in uvodnikom, ki sta povezana z enoto, ki jo raziskujemo. Nova spoznanja so razdeljena na manjše dele.



podnebju – predvsem poletni suši. Rastline zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi

koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja,

jih imenujemo V preteklosti so to območje preraščali

odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo

zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi

listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja, zimzelene rastline

V preteklosti so to območje preraščali , ki so danes večinoma

posekani. Nadomestilo jih je gosto

zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi

listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja, jih imenujemo

V preteklosti so to območje preraščali

odpočiti in razmisliti. Ne pozabi si ogledati slik, klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo

zadržujejo in zbirajo vodo z globokimi koreninami ter dlakavimi ali mesnatimi

listi. Ker rastline jeseni ne odvržejo listja, zimzelene rastline.







V preteklosti so to območje preraščali , ki so danes večinoma

posekani. Nadomestilo jih je gosto

klimogramov in risb, ki imajo prav tako zelo

SLOVARČEK: ▶ celina – večji del kopnega,

Stari svetEvropejci so vse do odkritja Amerike poznali le Stari svet – poleg Evrope še Azijo in Severno Afriko. Med temi območji je potekala živahna trgovina, ki je za seboj potegnila tudi izmenjavo znanja, verovanj in navad. Med Evropo in Azijo so blago prenašale karavane, saj sta v resnici eno samo veliko kopno. Pri tem so prvi popotniki hitro ugotovili, da so med njima velike razlike.

EVROPAZelo razčlenjena in gosto poseljena celina.

Naravno okolje je močno spremenjeno. Ima visoko razvito kmetijstvo,

industrijo in turizem.

EAzAP

Evrazija – ena ali dve celini?Na satelitskem posnetku je lepo vidno, da Evropa in Azija strogo gledano nista samostojni celini, saj ju z vseh strani ne obdaja morje. Zaradi te njune posebnosti ju skupaj imenujemo Evrazija. Ker pa so naravne in predvsem družbene značilnosti Evrope in Azije zelo različne, ju obravnavamo kot samostojni celini.

Ali se stikata še kakšni drugi celini in kaj celine ločuje?

6

Ali se stikata še kakšni drugi celini in kaj celine ločuje?Ali se stikata še kakšni drugi celini in kaj celine ločuje?

EVROPA AZIJA

ki ga od ostalih celin ločijo oceani, morja in prelivi ▶ tradicionalno kmetijstvo – glej stran 82

Evrazija je skupno ime za Evropo in Azijo. Meja med njima je dogovorjena in poteka po gorstvu Ural, reki Ural, po Kaspijskem jezeru, gorstvu Kavkaz, Črnem morju ter ožinah Bospor in Dardanele.

1. Kaj obsega Stari svet?2. Kaj je Evrazija?3. Na karti pokaži in opiši mejo med Evropo in Azijo.

V čem se razlikujeta Evropa in Azija?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

o – glej stran 82

Svilna pot▶ Potekala je od Kitajske

preko Srednje Azije vse

do Sredozemlja.

▶ Znana je že od 2. st. pr. n. š.

▶ Po njej so trgovali s steklom,

žlahtnimi kovinami, v nasprotni

smeri, iz Kitajske, pa so

prihajale predvsem

svila in začimbe.

Kje je meja med Evropo in Azijo?Evrope in Azije ne loči ocean ali morje, zato je meja med njima dogovorjena. Od severa proti jugu sledi gorstvu in reki Ural do Kaspijskega jezera. Tu se meja obrne proti zahodu in sledi gorstvu Kavkaz, prečka Črno morje ter se skozi ožini Bospor in Dardanele nadaljuje do Sredozemskega morja. Meja za ljudi, ki živijo na tem območju, ne predstavlja nobene ovire.

AZIJAZelo raznolika, gosto a tudi neenakomerno

poseljena celina. Ne glede na hiter razvoj industrije, prevladuje tradicionalno

kmetijstvo.

7

Norveškomorje

Severnomorje

A T L A N T S K I

O C E A N

SAR

DIN

IJA

KO

RZ

IKA

SICILIJA

Gibraltarski preliv

PIRENEJSKI POLOTOK

SK

AN

DIN

AV

SK

I P

OL

OT

OK

APENINSKI POLOTOK

Evropa MAJHNA, A POMEMBNA CELINA

Evropa je druga najmanjša celina – od nje je manjša le Avstralija. Razdeljena je na številne relativno majhne države. Kljub temu so nekatere med njimi do nedavna obvladovale večji del sveta. Vpliv Evrope v svetu je še danes velik, le da je sedaj kulturni, znanstveni in gospodarski.

Kje so meje Evrope?Evropo omejujejo Atlantski ocean na zahodu, arktična morja na severu in Sredozemsko morje na jugu. Na vzhodu Evropa meji na Azijo (potek meje med celinama je predstavljen na prejšnji strani).

Poišči skrajne točke Evrope.

,

B R I T A N S K O

O T O Č J E

BALKANSKI

Jadransko morje

B A L E A R I

S r e d o z em

s

ko

m o r j e

MALTA

SEVERNO LEDENO MORJEI S L A N D I J A

Poišči skrajne točke Evrope.Poišči skrajne točke Evrope.

Č r n o m o r j e

Bospor

Dardanele

Evropa je druga najmanjša celina in v celoti leži na severni polobli. Na zahodu, severu in jugu jo omejuje morje, na vzhodu je na široko povezana z Azijo.

S pomočjo zemljevida naštej in pokaži meje Evrope ter jih pojasni.

Kako lega Evrope vpliva nanjeno podnebje?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Evropa▶ V grški mitologiji

je bila Evropa lepo dekle,

v katero se je zaljubil Zeus.

Spremenjen v belega bika jo je

odpeljal na otok Kreta. V spomin

nanjo so celino, katere del

je Kreta, poimenovali

Evropa.

Osebna izkaznicaLega: med Sredozemskim morjem, Atlantskim oceanom, Severnim ledenim morjem in Azijo Površina: 10,2 milijona km² (6 % kopnega)Prebivalstvo: 731 milijonov (11 % človeštva)Gostota prebivalstva: 72 prebivalcev na km² Število držav: 46 Večja mesta: Moskva, London, Pariz, Madrid, Berlin, Rim, Atene, Kijev, BukareštaEnote: Srednja, Jugovzhodna, Južna, Zahodna, Severna in Vzhodna Evropa

CIPER

POLOTOK

K R E T A

ekvator

10 EVROPA

Skan

dina

vsko

gorst

vo

Nemško-poljsko nižavje

Evropskasredogorja

Pireneji

Dinarsko gorstvo

1 POVRŠJE EVROPE

SLOVARČEK: ▶ relief – površje (glej učbenik Raziskujem Zemljo 6, stran 18 in 19)

V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.

V Evropi se površje spreminja na zelo kratke razdalje. Lep primer raznolikosti površja je Slovenija, kjer iz nižinskega in gričevnatega vzhoda v nekaj urah prispemo do alpskih dolin pod gorskimi vrhovi ali pa se ohladimo v Jadranskem morju.

Kakšno je površje Evrope? Evropa je od vseh celin najbolj razčlenjena. Ima številne polotoke, otoke in otočja. Morja in zalivi segajo daleč v notranjost celine. Izjema je le njen vzhodni del, ki je veliko bolj celinski.

Polotoki so predvsem na severu in na jugu celine. Največji med njimi so:• Skandinavski polotok,• Pirenejski polotok,• Apeninski polotok in• Balkanski polotok.

Večja evropska otočja in otoki so: Islandija, Britansko otočje, Baleari, Sardinija, Korzika, Sicilija, Kreta in Ciper.

Površje Evrope je nastajalo skozi milijone let (glej strani 60 in 61) in je zaradi tega zelo raznoliko. Kljub temu lahko površje Evrope razdelimo v tri velike naravne enote: • stara gorstva in planote s kotlinami in dolinami,• mlada gorstva ter • nižavja.

Katere naravne enote imamo v Sloveniji?

Severnofrancoskonižavje

Al p e

A p

en

i

ni

Matterhorn

EVROPA 11

V z h o d n o -

e v r o p s k o

n i ž a v j e

Nastala so v starejši zgodovini Zemlje in so že precej uravnana. Prevladujejo v severozahodnem in v osrednjem delu Evrope. Na severozahodu so gorstva Velike Britanije in Skandinavsko gorstvo, ki je najvišje med starimi gorstvi. V osrednjem delu Evrope ležijo Evropska sredogorja, na skrajnem vzhodu celine pa Ural.

Skandinavsko gorstvo

Stara gorstva

Nastala so v mlajši zgodovini Zemlje in so najvišja gorstva v Evropi. Zanje so značilni ostri vrhovi in globoke doline, ki jih ločujejo nižavja in kotline. So v južnem in jugovzhodnem delu Evrope. Od zahoda proti vzhodu si sledijo Pireneji, Apenini, Alpe, Dinarsko gorstvo in Karpati. Najvišji vrh Evrope je Mont Blanc.

Katero gorstvo v Evropi je najvišje?

Mlada gorstva

Zakaj so reke v Evropi pomembne? Evropske reke niso med največjimi na svetu, so pa izjemnega pomena za življenje v Evropi. Predstavljajo pomemben vir električne energije in omogočajo promet daleč v notranjost celine.

Volga je najdaljša evropska reka.Volga je najdaljša evropska reka

Površje Evrope predstavljajo tri velike naravne enote: stara gorstva in planote s kotlinami in dolinami so na severozahodu in v osrednjem delu, mlada gorstva na jugu in jugovzhodu ter nižavja na vzhodu in severu celine.

S pomočjo velikega zemljevida v zavihku strani 9 naštej in pokaži:

a) velika nižavja,b) mlada in stara gorstva,c) večje polotoke in otoke.

Kako razčlenjenost Evrope vpliva na življenje ljudi?

Povzetek

Ponovi

Razmisli

Največji del površja Evrope predstavljajo nižavja, ki prevladujejo na vzhodu in severu. Največje nižavje v Evropi je Vzhodnoevropsko nižavje, ki se proti zahodu nadaljuje v Nemško-poljsko nižavje in Severnofrancosko nižavje.

Ravnina v Ukrajini

Nižavja

K a r pa

t i

Ur

al

GEO 7 RSS UC 2010 Notranjost zemljevidi.indd 1 5/14/10 12:46 PM

V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.

Alll

APirenejiV Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.

Večja evropska otočja in otoki so: Sardinija

V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.V Sredozemskem morju je nekaj velikih otokov, med njimi tudi Korzika.

Večja evropska otočja in otoki so: Baleari

12 EVROPA

O C E A N S K O

P O D N E B J E

S R E D O Z E M S K O P O D N E B J E

2 PODNEBJE IN RASTLINSTVO EVROPE

Evropa skoraj v celoti leži med severnim povratnikom in severnim tečajnikom, zato nima ekstremnih temperatur in je hkrati edina celina brez puščav. Kljub temu so vremenske spremembe v večjem delu Evrope pogoste. Reliefna prehodnost pa vpliva na raznolikost podnebja in rastlinstva.

Kateri toplotni pasovi so v Evropi? Večji del Evrope je v zmerno toplem pasu, le skrajni sever sega v subpolarni, jug pa v subtropski pas. Za zmerno topli pas so značilna oceansko, celinsko in zmerno hladno podnebje. Na skrajnem severu je tundrsko subpolarno podnebje, medtem ko ima južni del Evrope sredozemsko podnebje. V gorskem svetu Alp, Pirenejev in Karpatov je gorsko podnebje.

Katera podnebja imamo v Sloveniji?

Kaj vpliva na podnebje Evrope? Na podnebje v Evropi imata največji vpliv geografska lega in oddaljenost od morja. Ker je Evropa zelo razčlenjena, seže vpliv morja globoko v notranjost celine in popusti šele daleč proti vzhodu. Z oddaljevanjem od morja se zmanjšuje količina padavin, hkrati pa se povečujejo temperaturne razlike med poletjem in zimo. Vpliv morja je še posebej opazen v hladni polovici leta. Morje se namreč pozimi počasneje ohlaja kot kopno in zaradi tega so temperature ob morju višje kot v notranjosti. Območja ob Atlantskem oceanu, ki jih obliva topel Severnoatlantski tok, imajo zaradi tega še milejše zime.

Travniško rastlinstvo

SLOVARČEK: ▶ Severnoatlantski tok – glej stran 52

Tundra

Sredozemsko rastlinstvo

GORS

KO PODNEBJE

Globine morja

200 m

1000 m

0 m

2000 m

4000 m

4000 m

3000 m

2000 m

1000 m

500 m

200 m

0 m

depr

esij

a

Nadmorske višine

Evropa 1:14.000.000

London

Lizbona

Madrid

Berlin

Praga

Rim

Dunaj

Budimpešta

Atene

Kijev

Minsk

Moskva

Loara

Sena

Ren

Pad

Laba

Donava

Odra

Donava

Volga

Don

Volga

ISLANDIJA

I R S K A V E L I K A

B R I T A N I J A

PO

RT

UG

ALS

KA

Š P A N I J A

ANDORA

F R A N C I J A

BELGIJA

NIZOZEMSKA

LUKSEMBURG

N E M Č I J A

ŠVICA

MONAKO

LIECHTENSTEIN

AVSTRIJA

SANMARINO

VATIKAN

MALTA

SLOVENIJA

HRVAŠKA

BOSNA IN

HERCEGOVINA SRBIJA

ČRNA

GORA KOSOVO

MAKEDONIJA

ALB

AN

IJA

G R Č I J A

CIPER

BOLGARIJA

R O M U N I J A

MADŽARSKA

SLOVAŠKA

Č E Š K A

a P O L J S K A

DANSKA

MO

LDA

VIJ

A

U K R A J I N A

BELORUSIJA

LATVIJA

L I T V A

ESTONIJA

NO

RV

EŠ

KA

ŠV

ED

SK

A

F I N S K A

R U S I J A

P i r e ne

j i

A l p e

Ap

en

i

n

iITALIJA

Pariz

a

GG E v r o p s k a

s r e d o g o r j a

Padskanižina

N e m š k o - p o l j s k o

n i ž a v j e

P a n o n s k a

n i ž i n a

Dinarsko gorstvo B

a l k a n

R

o d o p i

Ka

r

pa

ti

K a v k a z

V z h o d n o -

e v r o p s k o

n i ž a v j e

U

r

a

l

Sk

an

di

na

vs

ko

g

or

st

vo

BALEARI

KORZIKA

SARDINIJA

S I C I L I J A

K R E T A

Dardanele

Bospor

N o r v e š k o

m o r j e

S e v e r n o

m o r j e

B i s k a j s k i

z a l i v

S r e d o ze

ms

ko

m o r j e

J ad r a n s k o m

or

j e

Čr

no m o r j e

K

as

pi

js

ko

j e z e r o

Baltskomorje

AT

LA

NT

SK

I

OC

E

A

NA F R I K A

A Z I J A

A

ZI

JA

S e v e r n o f r a n c o s k o

n i ž a v j e

Oslo

Stockholm

København

Helsinki

Tallinn

Riga

Vilnius

Varšava

Bukarešta

Amsterdam

Dublin

Reykjavik

Nikozija

Gibraltarski preliv

GEO 7 RSS UC 2010 Notranjost zemljevidi.indd 2 5/14/10 12:46 PM

DANSKADANSKA

ParizParizo s k

LondonLondon

V E L I K A

B R I T A N I J AB R I T A N I J AB R I T A N I J A

DANSKADANSKAm o r j e

S e v e r n o

m o r j e

DonavaDonava

ŠVICALIECHTENSTEINLIECHTENSTEINLIECHTENSTEINLIECHTENSTEINLIECHTENSTEINLIECHTENSTEIN

l pp e

s r e d o g o r j a

ŠVICAŠVICAŠVICAŠVICALIECHTENSTEINLIECHTENSTEINF R A N C I J A

LoaraLoara

F R A N C I J A

B i s k a j s k iB i s k a j s k i

F R A N C I J A

j

B i s k a j s k i

z a l i v

raziskujem stari svet 7 - knjigarnastari svet 6 evropa 8 1 površje evrope 10–11 2 podnebje in...

Documents