anja hanzelic diploma - share.upr.si · giuliana jelovčan, pred. somentorica: doc. dr. alenka...
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
DIPLOMSKA NALOGA
ANJA HANŽELIČ
KOPER 2017
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
GIBANJE KOT PODPORA USVAJANJU
ZAČETNEGA BESEDIŠČA PRI POUČEVANJU
NEMŠČINE KOT TUJEGA JEZIKA V
PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Anja Hanželič
Koper 2017
Mentorica:
Giuliana Jelovčan, pred.
Somentorica:
doc. dr. Alenka Kocbek
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici Giuliani Jelovčan, pred. in somentorici doc. dr. Alenki
Kocbek za pomoč in nasvete pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se vzg. Majdi Ozmec, ki mi je bila mentorica v vrtcu Podgorci in mi je nudila
spodbudne besede in pomoč pri izvajanju praktičnega dela diplomske naloge.
Posebna zahvala gre mojim staršem, ki so mi omogočili študij in me ob študiju spodbujali,
podpirali in mi vedno stali ob strani.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Anja Hanželič, študentka visokošolskega strokovnega študijskega programa
prve stopnje Predšolska vzgoja,
Izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča
pri poučevanju nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju:
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:
______________________
V Kopru, dne __________________
POVZETEK
Diplomska naloga predstavlja gibanje kot podporo pri usvajanju začetnega
besedišča pri poučevanju nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. V
teoretičnem delu smo predstavili, kako lahko gibanje predstavlja pomembno motivacijo
in spodbudo, ko se otroci začnejo seznanjati z nemškim jezikom. Predstavili smo tudi
pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj in kritično obdobje za učenje
nemškega jezika v predšolskem obdobju ter možnosti povezovanja področja gibanja in
nemškega jezika.
V praktičnem delu diplomske naloge je predstavljenih osem gibalnih/športnih
aktivnosti, s katerimi ugotavljamo, da gibalno/športno aktivnost lahko učinkovito
uporabimo kot podporno strategijo usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemškega jezika v predšolskem obdobju. Rezultati analiz kažejo na to, kako lahko z
uporabo teh aktivnosti izboljšamo motivacijo otrok za usvajanje začetnega besedišča v
nemškem jeziku.
Ključne besede: predšolsko obdobje, gibanje, nemški jezik, usvajanje začetnega
besedišča, medpodročno povezovanje
ABSTRACT
Movement as an initial support acquisition of vocabulary teaching German as a
foreign language in the preschool period is the thesis that presents the movement as a
support for the initial acquisition of vocabulary in teaching German as a foreign language
in the preschool period. The theoretical part presents how the movement is an important
motivation and encouragement when children start to familiarize with the German
language. We also presented the importance of motoric/sport activity for child's integral
development and critical period for learning the German language in the preschool period
and also alternatives how to connect movement and the German language.
In the practical part of the thesis we presented eight motoric/sports activities, that
allow us to identify if motoric/sport activity can be effectively used as a support strategy
for the acquisition of the initial vocabulary in teaching German language in the preschool
period. The analysis results show how with use of these activities we can improve
children's motivation to acquire an initial vocabulary of the German language.
Keywords: preschool period, movement, German language, acquisition of the initial
vocabulary, cross-sectoral integration
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................ 2
2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj ........................... 2
2.2 Gibalni razvoj .................................................................................................. 3
2.3 Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri vključevanju vseh področij razvoja ....... 3
2.4 Pridobivanje tujega jezika v otroštvu ............................................................... 4
2.4.1 Kritično obdobje za učenje tujega jezika .................................................. 4
2.4.2 Razlogi za učenje tujega jezika ............................................................... 4
2.5 Gibanje in jezik ................................................................................................ 5
2.6 Dosedanje raziskave ....................................................................................... 6
3 PRAKTIČNI DEL ................................................................................................... 7
3.1 Problem, namen in cilji .................................................................................... 7
3.2 Raziskovalni vprašanji ..................................................................................... 7
3.3 Načrt ............................................................................................................... 8
3.4 Izvedba in evalvacija praktičnega dela ............................................................ 9
3.5 Mnenje otrok ................................................................................................. 18
4 SKLEPNE UGOTOVITVE ....................................................................................18
5 LITERATURA IN VIRI ..........................................................................................20
6 PRILOGE .............................................................................................................21
KAZALO SLIK
Slika 1: Medvedek Frank se predstavi. ........................................................................ 49
Slika 2: Podajanje žoge. .............................................................................................. 49
Slika 3: Gimnastične vaje z žogo. ................................................................................ 49
Slika 4: Elementarna igra Pozdravi prijatelja. ............................................................... 50
Slika 5: Elementarna igra Ptički v gnezda. ................................................................... 50
Slika 6: Poligon. .......................................................................................................... 50
Slika 7: Vadba po postajah. ......................................................................................... 51
Slika 8: Vodenje žoge z nogo. ..................................................................................... 51
Slika 9: Tek med stožci. .............................................................................................. 51
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Analiza prve gibalne/športne aktivnosti .................................................. 9
Preglednica 2: Analiza druge gibalne/športne aktivnosti .............................................. 10
Preglednica 3: Analiza tretje gibalne/športne aktivnosti ............................................... 11
Preglednica 4: Analiza četrte gibalne/športne aktivnosti .............................................. 12
Preglednica 5: Analiza pete gibalne/športne aktivnosti ................................................ 14
Preglednica 6: Analiza šeste gibalne/športne aktivnosti .............................................. 15
Preglednica 7: Analiza sedme gibalne/športne aktivnosti ............................................ 16
Preglednica 8: Analiza osme gibalne/športne aktivnosti .............................................. 17
KAZALO PRILOG
Priloga 1: 1. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ................................. 21
Priloga 2: Ocenjevalni list 1. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ........................... 23
Priloga 3: 2. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ................................. 24
Priloga 4: Ocenjevalni list 2. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ........................... 26
Priloga 5: 3. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ................................. 27
Priloga 6: Ocenjevalni list 3. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ........................... 29
Priloga 7: 4. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ................................. 30
Priloga 8: Ocenjevalni list 4. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ........................... 32
Priloga 9: 5. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ................................. 33
Priloga 10: Ocenjevalni list 5. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ......................... 36
Priloga 11: 6. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ............................... 37
Priloga 12: Ocenjevalni list 6. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ......................... 40
Priloga 13: 7. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ............................... 41
Priloga 14: Ocenjevalni list 7. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ......................... 44
Priloga 15: 8. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti ............................... 45
Priloga 16: Ocenjevalni list 8. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti ......................... 48
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
Gibanje spremlja človeka od rojstva do smrti. Že v prvih gibalnih poskusih, ko se
otrok uči plaziti in hoditi, je njegov spoznavni razvoj povezan z gibalnim razvojem. Otrok,
ki prej shodi, prej osvoji prostor okoli sebe, spoznava svojo okolico in ima več možnosti
za komunikacijo. V predšolskem obdobju so posamezna področja otrokovega razvoja
telesno, gibalno, spoznavno, čustveno in socialno tesno povezana. Potrebi po gibanju in
igri sta osnovni otrokovi potrebi. Zavedati se namreč moramo dejstva, da kar zamudimo
v najzgodnejšem razvojnem obdobju, kasneje težko nadoknadimo (Videmšek, Stančevič
in Sušnik, 2006).
Gibanje povezujemo z vsemi področji kurikuluma, saj se prek igre in gibanja otroci
največ naučijo. Z gibi podkrepljena miselna dejavnost ostane dlje časa v spominu.
Primerna učna strategija vseh spoznavnih področij vključno z jezikom je igra, saj se lahko
prek gibalne igre seznanjamo s prvimi besedami ne samo maternega, temveč tudi tujega
jezika, ki je vse bolj pomemben v današnjem času.
Otrok v predšolski vzgoji še nima izkušenj z učnim procesom pri usvajanju drugega
jezika. Hitro pomni, vendar bolj na ravni kratkoročnega spomina, zato tudi hitro pozablja.
Ker se otrok uči jezika nezavedno, ga pot do cilja ne spodbuja in se naveliča
dolgočasnega vztrajanja. Vztraja le, če se ob tem zabava. Najbolj ga zabavajo igralne,
gibalne, domišljijske in ustvarjalne oblike sporočanja (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).
Zato smo v diplomski nalogi predstavili pomembnost gibanja za otrokov celostni
razvoj in kako lahko uporabimo gibanje kot podporo usvajanju začetnega besedišča pri
poučevanju nemškega jezika v predšolski vzgoji. Na koncu gibalnih/športnih aktivnosti
smo z otroki naredili kratek intervju. Otroke smo k odgovorom spodbudili z označevanjem
v tabeli, ki smo jo nato analizirali. Ugotovitve so pokazale, da jim je način usvajanja
nemškega jezika z gibalnimi/športnimi aktivnostmi všeč.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
2.1 Pomen gibalne/športne aktivnosti za otrokov celostni razvoj
Gibanje je osnova za otrokov razvoj. Narava sama sili otroka, da teka, skače, pleza
ali skratka, uporablja za gibanje vse možnosti, ki mu jih narekuje narava v tej razvojni
dobi. Če otroku ne damo priložnosti, da bi se vsestransko gibal, mu lahko zelo
škodujemo. Pomanjkanje gibanja je lahko vzrok za razne fizične in psihične motnje.
Tega, kar otrok zamudi v zgodnjem otroštvu, ne more nadomestiti nikoli več. Z redno
gibalno/športno aktivnostjo želimo vzgojiti zdrave, vesele in značajne ljudi. Otrok, ki je v
pomanjkanju gibanja, se ne more zadosti gibati, zaostane v rasti, njegove mišice so
ohlapne, shodi pozno in vse njegove gibalne zmožnosti se razvijajo počasi. Z gibanjem
gojimo psihofizične lastnosti: hitrost, gibčnost, moč, vztrajnost, otroka navadimo na
pravilno držo, na to, da je vedno pripravljen in da zna pravilno reagirati v raznih situacijah.
Pri gibalni/športni aktivnosti lahko uspešno vplivamo tudi na otrokov značaj; tu se navadi
poštenosti, samostojnosti, sočutja, dobrote itd. Zaradi vseh teh razlogov je gibanje za
otroka življenjsko važno in naša dolžnost je, da ustvarimo možnosti za njegovo
vsestransko gibanje: naj teka in skače na svežem zraku, naj se plazi po čistih tleh, naj
pleza, naj preizkuša svojo moč, naj se vadi v ravnotežju, naj se igra z vrstniki, naj se meri
z njimi v hitrosti in raznih spretnostih, naj hodi na sprehode in pri tem spoznava okolico
in življenje v njej, naj si pridobi pogum do vode, naj se veselo giblje v snegu, se sanka in
morda tudi smuča. Vse to pa bomo dosegli le s sistematično in načrtno urejeno telesno
vzgojo (Trdina,1975).
Potrebi po gibanju in igri sta primarni otrokovi potrebi, saj je z gibanjem telesa
pogojeno zaznavanje okolice, prostora, časa in samega sebe. Ko začne otrok
obvladovati roke, noge in trup, sčasoma začenja čutiti veselje, varnost, ugodje, pridobi
si samozavest in samozaupanje. Gibalni razvoj je v ospredju predvsem v prvih letih
življenja in poteka od naravnih in preprostih oblik gibanja, kot so plazenje, lazenje, hoja
in tek, do sestavljenih in kompleksnejših športnih dejavnosti (Kurikulum za vrtce, 1999).
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
2.2 Gibalni razvoj
Gibanje spremlja človeka od rojstva do smrti. Že v prvih gibalnih poskusih, ko se
otrok uči plaziti in hoditi, je njegov spoznavni razvoj povezan z gibalnim. Kdor prej shodi,
prej osvoji prostor okoli sebe, spoznava okolico in ima več možnosti za sporazumevanje.
Gibalno uspešnejši otrok postane hitreje samostojen in neodvisen od pomoči in volje
drugih, saj bolj zaupa vase in je uspešnejši pri obvladovanju okolice. Pri njem začnejo
prevladovati tudi druge duševne zmožnosti, saj je bolj radoveden in pride do večjega
števila informacij. Gibalne dejavnosti otroku omogočajo vključevanje vseh področij
njegovega izražanja, od gibalnega, kognitivnega pa do čustveno-socialnega. Posredno
vpliva tudi na sposobnost učenja, ker deluje na telesno počutje in na temeljne
sposobnosti, kot so spomin, zaznavanje, orientacija v času in prostoru, asociativni
procesi in sposobnost reševanja problemov – vse te sposobnosti so podlaga učenju
(Videmšek, Dašler in Pišot, 2003).
2.3 Pomen gibalnih/športnih aktivnosti pri vključevanju vseh področij
razvoja
Gibalne/športne aktivnosti otroku omogočajo vključevanje vseh področij, ki imajo
izredno pomembno vlogo v spoznavnem procesu. Za učinkovito izvajanje gibalnih
struktur je potrebno usklajeno delovanje mehanizmov za sprejem, predelavo in analizo
informacij v centralno-živčnem sistemu, delovanje zunanjega in notranjega
regulacijskega kroga ter najvišjih kortikalnih struktur v obeh hemisferah. Hierarhija
omenjenih mehanizmov pa sooblikuje tudi sestavine ustvarjalnosti, ki se pri otroku
odraža na različnih področjih, pri tem pa ima gibalna aktivnost še kako pomembno vlogo.
Z gibalnimi/športnimi aktivnostmi otrok razvija naslednje psihofizične sposobnosti in
lastnosti:
- gibalne sposobnosti: koordinacijo gibanja, ravnotežje, hitrost, moč, gibljivost,
preciznost;
- samozavedanje: pridobivanje podobe o sebi, orientacija lastnega telesa, telesna
slika, telesna shema, zavedanje telesa;
- zavedanje prostora in časa, kjer je gibanje dogajanje v prostoru in času;
- govor: razumevanje govora drugih, besedno izražanje;
- zaznavanje oblik, gibanj, dogajanj v okolju: občutljivost za dogajanje v okolju;
- višje spoznavne funkcije: pomnjenje, predstavljanje, domišljija, mišljenje;
- ustvarjalnost, ustvarjalna stališča;
- čustvena in socialna prilagojenost (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
2.4 Pridobivanje tujega jezika v otroštvu
V življenjskem okolju otroka se le redko uporablja le en jezik in ni to vselej njegova
materinščina. V medijih, še posebej v risankah, otroških filmih in pesmih otrok sliši tuji
jezik, z lahkoto ponavlja glasove. Spodbude za rabo tujih besed in povedi pridobiva iz
neposrednega okolja. Za pravo jezikovno učenje je v vrtcu prezgodaj, ni pa za
spoznavanje različnosti glasov in povzemanje preprostih vzorcev sporočanja.
Vključevanje kratkih sporočil v tujem jeziku v igro otroka zabava. Otrokov svet sestavljajo
igre, domišljija, sanjarjenje in odkrivanje sveta, ki ga obkroža. Prvi stik s tujim jezikom je
zanj pomemben predvsem zato, da jezik vzljubi in da se v njem prebudi želja, da bi se
ga učil. Zato je igra najprimernejša aktivnost, s katero lahko to dosežemo. Otroci
spoznavajo in doživljajo gibalne/športne aktivnosti predvsem z igro. In prav s to gibalno
igro se otrok seznani s prvimi besedami tujega jezika (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).
Ko se srečujemo z vprašanjem, kdaj naj bi začeli s poučevanjem tujega jezika,
naletimo na popularno predpostavko »kolikor mlajši je otrok, toliko bolje«. In res je, da je
zgodnji začetek potreben, če želimo, da otrok usvoji naglas, izgovarjavo in melodijo
naravnega govorca ter avtomatizacijo slovničnih struktur. Mlajši kot se otrok začne učiti
jezika, toliko bolje, saj je mlajši otrok bolje »opremljen« kot odrasel človek za učenje in
usvajanje tujega jezika (Brumen, 2003).
2.4.1 Kritično obdobje za učenje tujega jezika
Znanstveniki govorijo o obstoju kritičnega obdobja za učenje tujega jezika, in sicer
med drugim in trinajstim letom. Otroci, ki so v tem obdobju izpostavljeni drugemu jeziku,
naj bi se ga naučili brez večjih težav. Psihodinamične teorije in raziskovanje jezikovnega
razvoja otroka postavljajo začetek uspešnega učenja tujega jezika v obdobje med petim
in devetim letom starosti (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).
Nekatere raziskave pa kažejo na to, da sicer ni nujno, da so otroci vedno boljši
učenci tujega jezika, vendar razlike med mlajšimi in starejšimi učenci kažejo na to, da je
pri »svežih« možganih vendarle nekaj edinstvenega, kar je treba izkoristiti. Mogoče je to
»nekaj« ravno ta nevronska plastičnost oz. prožnost možganov (Brumen, 2003).
2.4.2 Razlogi za učenje tujega jezika
Dokazano je, da tudi učenje tujega jezika pozitivno vpliva na celostni razvoj. Vemo
namreč, da se zmeraj, ko se naučimo česa novega, sposobnost naših možganov
poveča. Inteligentnost povečujemo vse življenje. Razlogi, ki govorijo v prid zgodnjemu
začetku učenja tujega jezika, so v knjigi Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje s tujim
jezikom v zgodnjem otroškem obdobju (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003):
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
- Fiziološki razlogi: v otroški dobi kažejo govorni organi isto prožnost kot možgani.
In v tej dobi se je lahko naučiti več jezikov z enako lahkoto kot enega samega.
Fiziološki razvoj pa otroka posebej usposablja za učenje jezika pred desetim
letom starosti, saj po tej starosti postaja postopno okoren, počasen in manj
dovzeten. In če se otrok uči tujega jezika šele v puberteti, se uči tujega jezika z
naglasom materinščine;
- Psihološki razlogi: majhni otroci imajo izrazito potrebo po govorjenju, ki je
najmočnejša pri štiriletnikih. Ta potreba se kaže tako v domačem kot v tujem
jeziku. Za otroka jezik ni učenje, ampak sredstvo, v katerem se lahko izživlja in v
katerem lahko razvija govorne sposobnosti. Predšolski otroci se od pubertetnikov
ločijo tudi v spontanosti. Otrok se tuji besedi ne bo nikoli smejal, saj se mu zdi
prav tako naravna kot vsaka beseda materinščine. Otroci nimajo zadržkov, da ne
bi ponavljali besed in stavkov;
- Jezikovni razlogi: otrok se ne uči jezikov, ampak govora. Otroci pred desetim
letom starosti imajo posebno sposobnost za učenje jezikov. Znanstveniki pravijo,
da je ta sposobnost za učenje tujih jezikov naravna posledica in da se otroci
znajdejo v okolju, kjer so prisiljeni, da se naučijo določenih oblik govora;
- Kulturni razlogi: jezik je novo doživetje za otroka. Učenje tujega jezika je novo
doživetje od vsega začetka. Učenje tujega jezika širi otrokovo obzorje, ker otrok
spoznava novo sredstvo za občevanje z ljudmi in razširja splošne kulturne
razgledanosti.
Zaradi tako številnih pozitivnih ugotovitev in primerov, ko otroci začnejo z učenjem
tujega jezika, smemo brez bojazni trditi, da bi moral biti ta začetek v petem ali šestem
letu starosti, toda na otroku primeren način. Med temi razlogi ni točno določenih meja,
temveč izhajajo drug iz drugega in se dopolnjujejo (Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).
2.5 Gibanje in jezik
Otrok lahko z gibalnimi izkušnjami dosega jezikovna znanja na naraven način. Preko
gibalne/športne aktivnosti spoznava neposredno okolje, se v njem giblje in spremlja
odnose v njem. Otroci lahko razvijajo govorne sposobnosti s pomočjo gibalne aktivnosti
na različne načine: gibanje poteka ob besednih navodilih, kar pospešuje razumevanje
govora; izgovarjava tujih glasov, še posebno težje izgovorljivih, ki jih ni v maternem
jeziku, poteka ob gibanju; izražanje v tujem jeziku poteka zgolj z gibanjem, lahko pa je
dodano besedno izražanje; ustvarjanje novega besedila z besednim govorom ob gibanju
(Videmšek, Drašler in Pišot, 2003).
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
Otrok utrjuje jezikovno usvajanje s pomočjo gibalne izkušnje. Besede ponazori z
gibom, kar za otroka predstavlja zanimiv in drugačen način učenja, z gibalnimi
dejavnostmi pa zadovolji tudi potrebo po gibanju. Preko gibalnih iger pri otrocih razvijamo
ustvarjalnost in domišljijo (Čok, Skela, Kogoj in Razdevšek Pučko 1999).
2.6 Dosedanje raziskave
V slovenskih vrtcih se učenje nemškega jezika v večini izvaja kot dodatna dejavnost.
Ponekod v slovenskih vrtcih imajo zaposlenega vzgojitelja z znanjem nemškega jezika,
z namenom, da otrokom skozi igro predaja svoje znanje. Povečuje se število jezikovnih
šol, ki imajo programe, namenjene predšolskim otrokom.
Kotnik (2015) v svoji raziskavi potrjuje, da znanje tujih jezikov postaja vedno bolj
pomembno in da se večina staršev zaveda, da zgodnje učenje tujega jezika nima
negativnega vpliva na usvajanje in na razvoj maternega jezika, temveč ima pozitiven
vpliv na usvajanje drugih tujih jezikov in otrokov celostni razvoj.
Na Zavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport je bila 1992 izvedena anketa o
izvajanju in organizaciji tujega jezika po vseh vrtcih v Sloveniji. Rezultati v zvezi z
uporabo metod v vrtcih so bili naslednji: pogosto so uporabljali gibalne igre, spremljane
z besedilom.
Otroci, ki se učijo tujega jezika v verbalnem in neverbalnem izražanju, so pogosto
boljši od svojih sovrstnikov, saj spoznavanje s še enim jezikom poveča njihove mentalne
sposobnosti in fleksibilnost. Proces usvajanja tujega jezika na začetku poteka preko
upoštevanja navodil s telesnim odzivanjem, gibanjem in ponavljanjem (Simonič, 2011).
Putinja (2015) v svoji raziskavi potrdi, da so si otroci zapomnili izbrano besedišče
brez večjih težav, večina otrok je bila uspešna pri izgovarjavi izbranega besedišča in je
igre kot učenje tujega jezika dobro sprejela. Otroci so se ob igrah zabavali in so se hkrati
spontano učili izbrano besedišče.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
3 PRAKTIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji
Gibanje otroke spodbuja, da se z veseljem učijo in spoznavajo nemške besede in
tudi dlje časa vztrajajo pri učenju oz. načrtovani aktivnosti, kar je tudi pomembno, saj se
otroci učijo prav preko igre. V diplomski nalogi smo predstavili, kako lahko gibanje
predstavlja pomembno motivacijo in spodbudo, ko se otroci začnejo seznanjati z
nemškim jezikom, in na kakšen način lahko povezujemo področje gibanja in nemškega
jezika.
Cilji diplomske naloge so naslednji:
- ugotoviti, ali gibalne/športne aktivnosti otroke spodbujajo k učenju oz. delujejo
motivacijsko pri usvajanju nemškega jezika;
- predstaviti možnosti povezovanja gibalne/športne aktivnosti in poučevanje
nemškega jezika v predšolskem obdobju.
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali pri poučevanju nemškega jezika v predšolskem
obdobju gibalno/športno aktivnost lahko učinkovito uporabimo kot podporno strategijo pri
usvajanju začetnega besedišča in če z uporabo te aktivnosti lahko izboljšamo motivacijo
otrok za usvajanje začetnega besedišča.
3.2 Raziskovalni vprašanji
- Kakšen je vpliv gibalne/športne aktivnosti na motiviranost otrok pri usvajanju
začetnega besedišča v nemškem jeziku?
- Kako uporaba gibalne/športne aktivnosti pri poučevanju nemškega jezika v
predšolski dobi vpliva na pomnjenje začetnega besedišča?
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
3.3 Načrt
V raziskovalni vzorec so bili vključeni otroci skupine Sončki, stari 5 in 6 let, iz vrtca
Podgorci. V skupini je bilo 20 otrok.
V nadaljevanju je predstavljenih osem učnih priprav gibalnih/športnih aktivnosti, s
katerimi smo poskušali doseči zastavljene cilje in odgovoriti na raziskovalni vprašanji.
Med vsako gibalno/športno aktivnostjo smo na posebej pripravljen opazovalni list beležili
uspešnost opazovanih dejavnikov bodisi za področje gibanja ali za področje nemškega
jezika. Gibalne/športne aktivnosti smo pripravili tako, da smo npr. pri poimenovanju živali
izbrali gibe, ki ponazarjajo živali in zraven ponavljali besedo v tujem jeziku. Opazovalni
listi so zasnovani tako, da smo z opazovanjem in beleženjem izbranih dejavnikov
ugotavljali, kako vsaka od izvedenih gibalnih/športnih aktivnosti deluje na motiviranost
otrok pri usvajanju začetnega besedišča v nemškem jeziku. Za motivacijo pri
sodelovanju v raziskavi smo uporabili nemško govorečega medvedka Franka, s katerim
smo otroke spodbujali pri usvajanju jezika skozi gibalne/športne aktivnosti.
Raziskava je potekala od junija do julija 2016. Na teden smo izvedeli eno do dve
gibalni/športni aktivnosti z medpodročnim povezovanjem nemškega jezika. Za izvajanje
gibalnih/športnih aktivnosti smo pridobili soglasje vodstva vrtca in staršev.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
3.4 Izvedba in evalvacija praktičnega dela
Preglednica 1: Analiza prve gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci se prvič
srečajo z nemškim
jezikom.
Posamezne besede
in jezikovne
strukture povežejo z
gibi, tako da ko se
pri pozdravljanju po
dva otroka srečata,
si pogledata v oči in
se pozdravita. Ko
pa se poslovita, si
pomahata.
Otroci se ob gibanju
sprostijo in
zabavajo.
Otroci utrjujejo
podajo žoge z
obema rokama.
Tip ure po vsebini:
Motorika z žogo
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje novih
vsebin, utrjevanje
Večina otrok je
sodelovala pri
gibalnih/športnih
aktivnostih in
upoštevala pravila
ter navodila
gibalne igre.
Pri podaji žoge
niso imeli težav.
Pri lovljenju žoge
pa so nekateri
otroci imeli nekaj
težav s
koordinacijo, saj
so pri lovljenju
žoge napačno
dvigovali roke.
Večina otrok je
sodelovala pri
dejavnostih.
Navodila so
razumeli in jih
upoštevali pri
dejavnostih.
Otroci so spoznali
jezikovni strukturi
Hallo in Auf
Wiedersehen.
Jezikovni strukturi
Hallo in Auf
Wiedersehen je
večina otrok hitro
usvojila.
Otroci so se
poskušali
predstaviti »Wer
bist du?« in na
vprašanje so
odgovarjali z »Ich
bin…«. Frazi smo
večkrat ponovili, vsi
otroci so se potrudili
in se poskušali
predstaviti v
nemškem jeziku.
Prvo srečanje je
bilo uspešno.
Spoznali smo
jezikovni strukturi
Hallo in Auf
Wiedersehen;
seznanili smo se,
kako se
predstavimo v
nemškem jeziku.
Otrokom so bile
všeč
gibalne/športne
aktivnosti.
Manjšina otrok je
potrebovala samo
dodatno motivacijo
pri igri »Pozdravi
prijatelja«, saj so
se otroci začeli
porivati in niso
upoštevali navodil
igre.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
Preglednica 2: Analiza druge gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci z gibanjem
usvajajo štetje do
šest v nemškem
jeziku.
Otroci zadovoljijo
svojo potrebo po
gibanju in
sproščanju.
Tip ure po vsebini:
Naravne oblike
gibanj
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje
novih vsebin,
utrjevanje
Vsi otroci so
sodelovali in
upoštevali navodila
vadbe po postajah.
Pri plazenju,
kotaljenju po blazini
ter pri sonožnem
poskakovanju niso
imeli težav. Težave
so imeli pri
sonožnem
preskakovanju
preko ovir, kjer je
potrebna
koordinacija in je
treba obdržati
ravnotežje. Težave
jim je delalo to, da
niso mogli sonožno
preskočiti ovire,
zato so
preskakovali z eno
nogo naprej. Ko so
preskočili, niso
obdržali ravnotežja,
saj jih je kar
zanašalo.
Spoznali smo
števila do šest v
nemškem jeziku.
Večini otrok štetje
ni delalo težav, saj
so števila že
poznali od prej.
Pri gimnastičnih
vajah je večina
otrok samostojno
poimenovala
število, ki je bilo na
kartončku.
Medvedek Frank
razdeli otroke v štiri
skupine tako, da v
nemškem jeziku
glasno šteje od ena
do štiri. Otroci
pridno sodelujejo
in upoštevajo
navodila določene
postaje. Pri
sonožnem
preskakovanju ovir
so nekateri otroci
potrebovali
dodatno
demonstracijo
vzgojitelja.
Otroci so bili pri
številih do šest zelo
uspešni. Ob koncu
gibalne/športne
aktivnosti je večina
otrok znala šteti do
šest v nemškem
jeziku, ostali pa so
potrebovali
nekoliko pomoči pri
izgovarjanju.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
Preglednica 3: Analiza tretje gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci spoznavajo
barve v nemškem
jeziku.
Sproščeno
izvajanje naravnih
oblik gibanja.
Otroci se ob
gibanju sprostijo in
zabavajo.
Tip ure po vsebini:
Naravne oblike
gibanj
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje
novih vsebin,
utrjevanje
Otroci so sodelovali
ter upoštevali
pravila in navodila
poligona. Pri
sonožnih poskokih
v obroče, poskokih
preko ovir ter teku
med stožci niso
imeli težav.
Težave jim je
povzročala hoja po
vrvi, saj je bila
precej debela in so
nekateri otroci
potrebovali pomoč.
Otroci so preko
gibalnih dejavnosti
s pomočjo
kartončkov spoznali
štiri barve (rdečo,
rumeno, modro,
zeleno) v nemškem
jeziku.
Pri igri »Semafor«
so se vsi otroci
odzivali na barve.
Vendar jim je
težave delala
izgovarjava.
Najboljše jim je šla
izgovarjava za
rdečo barvo (rot).
Ob koncu vadbene
ure so vsi otroci
usvojili vsaj eno
barvo, in sicer(rot).
V uvodnem delu
smo se ogreli z
gibalno igro »Ptički
v gnezda«. Otroci
so igro poznali.
Gibalne naloge
poligona smo
demonstrirali in
razložili. Vsi otroci
so sodelovali in
upoštevali
navodila poligona.
Za zaključek ure,
smo izbrali
elementarno igro
»Semafor«, kjer so
otroci utrjevali
barve. Otroci igre
niso poznali,
vendar so hitro
usvojili pravila igre
in jih upoštevali.
Pri igri »Semafor«
so si otroci najbolj
zapomnili besedo
(rot), po mojem
zato, ker je kratka
in začne se z istim
glasom kot v
slovenščini.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
Preglednica 4: Analiza četrte gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci spoznavajo
imena živali v
nemškem jeziku.
Otroci sproščeno
izvajajo naravne
oblike gibanja ob
oponašanju živali.
Tip ure po vsebini:
Naravne oblike
gibanj
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje novih
vsebin, utrjevanje
Vsi otroci pri
gibalno/športnih
aktivnostih uživajo
in upoštevajo
navodila in pravila
gibalne igre. Otrok
se odziva in
oponaša gibanje
živali, ki sodelujejo
v igri »Čira, čara,
bum«: žaba
(sonožni poskoki),
ptica (gibanje
ponazorijo z
gibanjem rok v
odročenju), medved
(hoja počasi v
odročenju) muca
(hoja po vseh štirih).
Pri uvodnem delu
ponovimo igro
»Semafor« od
prejšnje vadbene
ure. Otroci obnovijo
barve v nemškem
jeziku.
Samostojno se
odzovejo na barve.
Od začetka igre
smo imeli za pomoč
kartončke z
barvami.
Potem sem
kartončke odstranila
in sem samo
izgovarjala imena
barv; takrat pa so
nekateri otroci imeli
težave.
Pri gimnastičnih
vajah so otroci
utrjevali števila in
večina otrok je že
znala samostojno
poimenovati število
v nemškem jeziku.
Pri glavnem delu
vadbene ure so se
otroci spoznali z
nemškimi izrazi za
živali (muca,
medved, ptica,
Vsi otroci so
sodelovali,
vendar je bila
potrebna velika
motivacija, da so
usvojili
poimenovanja za
živali v nemškem
jeziku.
Najprej smo igro
»Čira, čara, bum«
ponovili, tako da
smo imeli samo
kartončke in so
oponašali živali
ter jih
poimenovali v
slovenskem
jeziku. Potem pa
smo postopoma
uvajali v igro
besede v
nemškem jeziku.
Besede smo
večkrat ponovili.
Ob koncu
gibalne/športne
aktivnosti so
otroci s pomočjo
kartončkov
poimenovali
samo živali v
nemškem jeziku.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
žaba). Pri tej igri
smo morali
velikokrat ponoviti
besede, da so si
otroci zapomnili
besede za živali.
Večina otrok je
imela težave pri tej
igri tudi s pomočjo
kartončkov s
fotografijami živali.
Na koncu vadbene
ure pa smo utrjevali
predstavitvene
fraze.
Vsi otroci so usvojili
predstavitveni frazi
(Hallo in Auf
Wiedersehen).
Večina otrok je
znala
poimenovati
muco, 15 otrok
(75 %) in žabo, 16
otrok (80 %).
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
Preglednica 5: Analiza pete gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci ponavljajo in
utrjujejo barve in
imena živali v
nemškem jeziku.
Otroci sproščeno
izvajajo naravne
oblike gibanja.
Otroci se ob
gibanju sprostijo in
zabavajo.
Tip ure po vsebini:
Naravne oblike
gibanj
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje
novih vsebin,
utrjevanje
Pri prvi gibalni
nalogi so otroci
imeli nekoliko težav,
saj so morali paziti,
da v pol čepu stopijo
skozi obroč, ne da
bi ga podrli.
Nekateri otroci so
obroč podrli. Pri
skoku iz obroča v
obroč niso imeli
težav. Pri prehodu
preko švedske
skrinje po trebuhu
so nekateri otroci
potrebovali pomoč
odrasle osebe na
skrinjo.
Hoja nazaj v opori
na rokah otrokom ni
delala težav.
Na začetku ure smo
utrjevali besede v
nemškem jeziku
(Vogel) in (Katze),
določili smo si polje
(z modro in rdečo
črto) in smo utrdili
barve v nemškem
jeziku. Večina otrok
je znala na začetku
igre poimenovati
besede (Katze,
blau, rot). Malo
težav jim je delala
še beseda Vogel.
Ob koncu igre so še
usvojili besedo
Vogel.
Vsi otroci so
pridno sodelovali
pri gibalni
aktivnosti.
Upoštevali so
pravila in
navodila
poligona. Poligon
jim je bil zelo
všeč, zato ni bilo
potrebne dodatne
motivacije.
Potrebna pa je
bila pomoč
odrasle osebe pri
švedski skrinji.
Ob koncu
vadbene ure
eden od otrok
reče, da si želi, da
bi vedno prihajala
k njim, ker imam
vedno nekaj
zanimivega za
njih.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
Preglednica 6: Analiza šeste gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci utrjujejo
naravne oblike
gibanja na klopi.
Otroci z gibanjem
usvajajo
posamezne
besede in
jezikovne
strukture v
nemškem jeziku.
Otroci se ob
gibanju sprostijo.
Tip ure po vsebini:
Naravne oblike
gibanj
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje
novih vsebin,
utrjevanje
Lazenje po
trebuhu s
pomočjo rok po
klopi ter hoja po
prstih po klopi je
otrokom šlo
brezhibno. Pri
lastovki so
nekateri otroci
potrebovali
pomoč. Največ
težav jim je delalo
sonožno
preskakovanje
klopi, saj še niso
usvojili občutka
za odriv nog za
preskakovanje
klopi. Nekateri so
se premalo
odrinili, nekateri
pa preveč.
Pri uvodnem delu
smo utrjevali
predstavitvene
fraze. Vsi otroci so
že dobro usvojili
besedni frazi Hallo
in Auf
Wiedersehen. Pri
zaključnem delu pa
smo utrjevali barve
preko igre »Črni
mož«. Na začetku
igre še nekateri
otroci niso razumeli
pravil igre. Ko smo
večkrat ponavljali
igro, so se otroci
opazovali in tako so
se drug od drugega
učili pravila igre. Na
koncu igre »Črni
mož« so otroci že
samostojno
odgovarjali na
vprašanja črnega
moža. Vprašanja
so bila, kako se
imenujejo izbrane
barve v nemškem
jeziku in otroci so
morali pravilno
odgovoriti.
Vadbo po postajah
smo večkrat ponovili.
Večina otrok je ob
koncu
gibalne/športne
aktivnosti
samostojno izvajala
lastovko in sonožne
skoke preko ovir. Pri
igri »Črni mož« jim je
od začetka bilo vse
novo, saj sem
vprašanja in
odgovore nekoliko
preuredila, tako da je
črni mož spraševal,
kako se imenujejo
izbrane barve v
nemškem jeziku, in
otroci so morali
odgovarjati. Ampak
na koncu igre »Črni
mož« so vsi otroci
usvojili pravila igre in
igra jim je bila zelo
všeč. Eden od otrok
je rekel vzgojiteljici,
da je ta način igre
Črni mož bolj zanimiv
in da bi se je lahko to
igro večkrat igrali.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
Preglednica 7: Analiza sedme gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci utrjujejo
osnovne
spretnosti z žogo.
Otroci spoznavajo
barve v nemškem
jeziku.
Tip ure po vsebini:
Motorika z žogo
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje
novih vsebin,
utrjevanje
Štafetne igre z
žogo so bile
otrokom zelo všeč.
Sedem otrok (35
%) je imelo pri prvi
štafetni igri kar
veliko težav s
koordinacijo in
ravnotežjem, saj so
morali zelo počasi
voditi žogo med
stožci z nogo. Pri
počasni hoji so
brezhibno vodili
žogo, ko pa so
hoteli nekaj na
hitro, pa jim je žoga
ušla. Pri drugi
štafetni igri so vsi
otroci počasi vodili
žogo z eno roko.
Tretja štafetna igra
pa je bila
brezhibna, saj so to
vajo že večkrat
ponavljali.
Na začetku
vadbene ure smo
skozi igro »Ptički v
gnezdo« ponovili
barve. Vsi otroci so
že barve dobro
usvojili in se tudi
samostojno odzivali
na barve. Ob koncu
vadbene ure pa
smo utrjevali
predstavitvene
fraze. Vsak od otrok
se je predstavil v
nemškem jeziku.
Večina otrok se je
samostojno
predstavila,
nekateri otroci pa so
imeli težavo pri
izgovarjanju.
Danes je bil športni
dan v znamenju
štafetnih iger. Pri
zaključnem delu
smo utrjevali
predstavitvene
fraze. Na začetku
sva z vzgojiteljico
večkrat
demonstrirali,
otroci pa so za
nama ponavljali.
Nekateri otroci so
imeli pri igri
»Spoznajmo se«,
ko smo se
predstavljali z
vprašanjem »Wer
bist du?« in
odgovarjali z »Ich
bin…«, težavo z
izgovarjanjem,
ampak so tako
dolgo vztrajali, da
so ob koncu ure
pravilno
izgovarjali.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
Preglednica 8: Analiza osme gibalne/športne aktivnosti
URA GIBANJE NEMŠKI JEZIK OPOMBE
Glavni cilji:
Otroci razvijajo
ravnotežje.
Otroci utrjujejo
števila, barve in
imena živali v
nemškem jeziku.
Otroci sproščeno
izvajajo naravne
oblike gibanja.
Tip ure po vsebini:
Naravne oblike
gibanj
Po stopnji učnega
procesa:
Posredovanje
novih informacij,
utrjevanje
Otroci so pridno
sodelovali in
upoštevali navodila
in pravila štafetnih
iger. Pred vsako
štafetno igro sem
otrokom
demonstrirala. Pri
štafetnih igrah so
bili zelo uspešni.
Nekateri otroci so
imeli težave pri
žabjih poskokih, saj
so se pri tej igri zelo
utrudili. Za zaključni
del vadbene ure
smo se igrali igro
»Letala, Poplave«,
ki je otrokom že
znana.
Pri uvodnem delu
smo ponavljali
imena živali in
števila. Vsi otroci so
se že odzivali na
kartončke s
slikovnimi
upodobitvami živali
in zapisi števil. Na
koncu vadbene ure
sem dvigovala
kartončke in smo
ponavljali vse, kar
smo spoznali v
nemškem jeziku.
Otroci, ki gredo
septembra v šolo,
so usvojili vse
besede, ki smo jih
do današnje ure
spoznali
(predstavitvene
fraze, izrazi za
barve, števila,
živali).
Z današnjo
vadbeno uro sem
jaz zaključila
praktični del v
vrtcu. Štafetne
igre so bile
otrokom zelo
všeč, saj so si
želeli, da bi se še
dalj časa igrali.
Igra »Čira čara
bum in števila«, je
bila otrokom zelo
všeč. Pravilno so
se odzivali na
števila in živali.
Na koncu
vadbene ure smo
ponavljali vse, kar
smo spoznali v
nemškem jeziku.
Eden od otrok mi
je rekel, da si želi,
da bi se še več
besed naučili v
nemškem jeziku,
saj bi potem
razumel risanke,
ki jih gleda v
nemškem jeziku.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
3.5 Mnenje otrok
Otroke smo vprašali: »Ali so vam bile zanimive ure nemščine?«
Vsi so odgovorili:
»Ja!«
Na vprašanje, kaj jim je bilo najbolj zabavno, so odgovorili:
»Meni je bilo vse všeč.«
»Všeč mi je bilo, da smo se lahko zunaj igrali.«
»Meni so bile všeč igre, ko smo zraven še nemško govorili.«
Med usvajanjem nemškega jezika so bili otroci predvsem sproščeni. Na pridobljeno
znanje so bili ponosni. To je vplivalo na njihovo samozavest in motivacijo za učenje jezika
skozi gibalne/športne aktivnosti še naprej.
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Znanje tujih jezikov je eno tistih področjih, ki je v današnjem času izredno cenjeno
in iskano. Spoznavanje tujega jezika v predšolskem obdobju mora potekati prek igre, saj
se otrok uči jezika nezavedno in bolj vztraja, če se ob tem zabava. Upoštevati moramo,
da je otrok v predšolskem obdobju izredno dojemljiv, prilagodljiv in zaradi tega tudi
ranljiv. Zato moramo biti pri spoznavanju tujega jezika v predšolskem obdobju zelo
pozorni, da se poskušamo prilagoditi osebnosti otroka in ga hkrati ustrezno motivirati. V
teoretičnem delu diplomske naloge smo med drugim pisali, da je najprimernejši čas za
učenje tujega jezika okoli četrtega leta, saj mlajši kot je otrok, boljše je, ker je otrok pri
teh letih bolj dojemljiv in se nauči besede v tujem jeziku s pravilnim naglasom, če pa se
učimo tujega jezika v dobi pubertete, pa se učimo tujega jezika z naglasom materinščine.
Z raziskavo smo ugotavljali, ali lahko učinkovito uporabljamo gibalno/športno
aktivnost pri poučevanju nemškega jezika v predšolskem obdobju. Prvi cilj je bil ugotoviti,
ali gibalne/športne aktivnosti otroke spodbujajo k učenju oz. če delujejo motivacijsko pri
usvajanju nemškega jezika. Skozi izvedeno raziskavo smo ugotovili, da je
gibalna/športna aktivnost zelo dobra motivacija za spoznavanje začetnega besedišča.
Ker smo izvajali dejavnosti za spoznavanje nemškega jezika tudi v igralnici, smo želeli
vedno na najbolj zanimiv način predstaviti novo besedo v nemškem jeziku, vendar jim je
motivacija hitro padala, saj se otroci niso gibali. V igralnici je bilo 7 otrok (35 %), ki so se
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
odzivali na dejavnosti. Ostali so potrebovali vedno dodatno motivacijo. Pri
gibalnih/športnih aktivnostih pa je bila motivacija zelo dobra, saj so komaj čakali, da smo
šli v telovadnico ali na igrišče.
Drugi cilj pa je bil predstaviti možnost povezovanja gibalne/športne aktivnosti in
poučevanja nemškega jezika v predšolskem obdobju. Ugotovili smo, da imata ti dve
področji veliko možnosti za povezovanje, saj imamo veliko gibalnih/športnih aktivnosti,
kjer lahko vključimo nemški jezik. Možnost za povezovanje gibanja in nemškega jezika
je skoraj neomejena, potrebujemo le nekaj domišljije, da so aktivnosti zanimive in
primerne otrokovi starosti.
Po izvedbi vseh gibalnih/športnih aktivnostih smo ugotovili odgovore na raziskovalni
vprašanji. Pri raziskovalnem vprašanju, kakšen je vpliv gibalne/športne aktivnosti na
motiviranost otrok pri usvajanju začetnega besedišča v nemškem jeziku, je vpliv
pozitiven. Saj so gibalne/športne aktivnosti dobro motivirale otroke. Pri naslednjem
raziskovalnem vprašanju, kako uporaba gibalne/športne aktivnosti pri poučevanju
nemškega jezika v predšolski dobi vpliva na pomnjenje začetnega besedišča, lahko
odgovorimo, da zelo pozitivno. Otroci so na zabaven način usvajali začetno besedišče
nemškega jezika in si preko gibanja lažje zapomnili besede v nemškem jeziku, v
primerjavi s poučevanjem v igralnici.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
5 LITERATURA IN VIRI
Čok, L., Skela, J., Kogoj, B. in Razdevšek Pučko, C. (1999). Učenje in poučevanje
tujega jezika. Koper: Pedagoška fakulteta, Univerza v Ljubljani.
Brumen, M. (2003). Pridobivanje tujega jezika v otroštvu; priročnik za učitelje:
teoretična in praktična izhodišča za učenje tujega jezika v prvem in drugem triletju
osnovne šole. Ljubljana: DZS.
Kotnik, S. (2015). Pomen zgodnjega učenja nemškega jezika na obmejnem območju
Gornja Radgona. Diplomsko delo. Koper: Univerza na Primorskem, Pedagoška
fakulteta.
Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za šolstvo.
Putinja, P. (2015). Zgodnje učenje angleščine skozi igro. Diplomsko delo. Koper:
Univerza na Primorskem, Pedagoška fakulteta.
Simonič, V. (2011). Uvajanje tujega jezika v vrtec. Diplomsko delo. Maribor: Univerza v
Mariboru, Pedagoška fakulteta.
Trdina, J. (1975). Tudi predšolski otrok telovadi. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Videmšek, M., Stančevič, B. in Sušnik, N. (2006). Ena, dva, tri, igraj se tudi ti! Gibalne
igrice za otroke in odrasle. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport,
Inštitut za šport.
Videmšek, M., Drašler, A. in Pišot, R. (2003). Gibalna igra kot sredstvo za seznanjanje
s tujim jezikom v zgodnjem otroškem obdobju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani,
Fakulteta za šport, Inštitut za šport.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
6 PRILOGE
Priloga 1: 1. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum: 23. 6. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Motorika z žogo
Zap. št. vadbene ure: 1 Stopnja učnega procesa:
Prostor: igrišče posredovanje novih vsebin,
utrjevanje
Cilji:
- Otroci se prvič srečajo z nemškim jezikom.
- Posamezne besede in jezikovne strukture
povežejo z gibi in se ob tem zabavajo.
- Otroci se ob gibanju sprostijo in zabavajo.
- Otroci utrjujejo podajo žoge z obema rokama.
Metodične enote: Spretnostne vaje z žogo
Oblike dela: frontalna, individualna, delno v parih
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: žoga
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Elementarna igra:
Lovljenje z žogo
Izberemo dva lovca. Vsak ima svojo žogo, s katero
poskuša med gibanjem prosto po prostoru zadeti
bežeče. Bežeči, ki je zadet, lovi.
Elementarna igra:
Spoznajmo se
S Frankom se najprej pozdraviva z besedo »Hallo«
in nato se še predstaviva. Frank reče: »Ich bin
Frank«, in me vpraša »Wer bist du?«. Jaz pa
odgovorim: »Ich bin Anja«. Nato še Frank vpraša vse
otroke: »Wer bist du?« in otroci skušajo odgovoriti:
»Ich bin…«
Gimnastične vaje: K1
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
Razdelimo se v pare in si podajamo žogo z obema
rokama izpred prsi in ko poda vpraša: »Wer bist
du?« in prijatelj mu odgovori: »Ich bin…«. Nato si še
žogo podajamo tako, da imamo žogo nad glavo in se
predstavljajo.
Metodična priprava:
- Otroci si v parih podajajo žogo.
- Vsak, ki ima v roki žogo, se predstavi in jo
poda svojemu paru.
Količinska priprava:
- Pripravljalni del: 10
min
- Glavni del: 20 min
- Zaključni del: 5 min
Organizacijska priprava:
ZAKLJUČNI DEL
Vsak otrok samostojno hodi po prostoru in opazuje, s
kom se bo srečal. Ko sreča prijatelja, ga pogleda v oči
in ga lepo pozdravi: » Hallo!« Podata si roke in se
drug drugemu nasmejita, nato se spustita in izrečeta:
»Auf Wiedersehen!« Pomahata si in gresta naprej.
Igra se nadaljuje do mojega znaka za konec.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
Priloga 2: Ocenjevalni list 1. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
razume
navodila
gibalne
Igre.
Otrok
sodeluje
pri gibalni
aktivnosti.
Otrok usvaja
strukturi/pozdrava
»Hallo« in »Auf
Wiedersehen«.
Otrok usvaja
strukturi
predstavitvene
fraze »Wer bist
du?« in »Ich
bin…«.
Otrok
utrjuje
podajo
žoge z
obema
rokama
(podaja in
poskuša
uloviti
žogo).
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Priloga 3: 2. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum: 30. 6. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja
Zap. št. vadbene ure: 2 Stopnja učnega procesa:
Prostor: telovadnica posredovanje novih
vsebin, utrjevanje
Cilji:
- Otroci z gibanjem usvajajo štetje do šest v
nemškem jeziku.
- Otroci zadovoljijo svojo potrebo po gibanju in
sproščanju.
Metodične enote: naravne oblike gibanja (plazenje,
kotaljenje, sonožni poskoki)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: tanke blazine, obroči, stožci, palice,
kartončki s številkami
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Elementarna igra: Letala, Poplava.
Otroci prosto tekajo po označenem prostoru. Na
medvedkov znak »letala«, stečejo v gol. Ko medvedek
Frank reče »poplava« stečejo na blazine.
Gimnastične vaje:
Medvedek Frank drži v rokah kartončke s številkami.
Vsak otrok pokaže eno vajo. Vajo vsi ponovijo
tolikokrat, kot je število na pokazanem kartončku.
Števila govorimo na glas v nemškem jeziku.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
Vadba po postajah:
1. postaja: otroci se plazijo po blazini;
2. postaja: otroci poskakujejo iz obroča v obroč;
3. postaja: otroci se kotalijo po blazini;
4. postaja: otroci sonožno poskakujejo preko ovir.
Medvedek Frank razdeli otroke po postajah tako, da se
otroci postavijo v vrsto in šteje po nemško do 4.
Metodična priprava:
- 1. postaja: plazenje;
- 2. postaja: poskoki iz obroča v obroč;
- 3. postaja: kotaljenje;
- 4. postaja: sonožni poskoki preko ovir.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 5-7min
Glavni del: 15 min
Zaključni del: 5 min
Organizacijska priprava:
ZAKLJUČNI DEL
Otroci se v krogu usedejo na tla. Noge imajo po turško.
Vzgojiteljica se predstavi tako, da žogo stisne k sebi in
reče: »Ich bin Anja«. Nato naključnemu otroku zakotali
žogo in ga vpraša: »Wer bist du?« Otrok skuša
povedati v nemškem jeziku: »Ich bin…« Igro nadaljuje
tako, da zakotali žogo naključno izbranemu otroku. Igra
se zaključi, ko pridejo na vrsto vsi otroci.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
Priloga 4: Ocenjevalni list 2. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upošteva
navodila
gibalne
igre.
Otrok
sodeluje pri
gibalni
aktivnosti.
Otrok usvaja
števila do
šest v
nemškem
jeziku.
Otrok
samostojno
poimenuje vsaj
eno število v
nemškem
jeziku.
Otrok
samostojno
izvaja vaje po
prostoru.
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
Priloga 5: 3. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum:7. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja
Zap. št. vadbene ure: 3 Stopnja učnega procesa:
Prostor: telovadnica posredovanje novih vsebin,
utrjevanje
Cilji:
- Otroci spoznavajo barve v nemškem jeziku.
- Sproščeno izvajanje naravnih oblik gibanja.
- Otroci se ob gibanju sprostijo in zabavajo.
Metodične enote: naravne oblike gibanja (poskoki,
hoja, tek)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: obroči, stožci, vrv, palice, kartončki barv
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Po prostoru razporedimo barvne kroge (gnezda). Ko
Frank pokaže kartončke z zeleno barvo in zakliče
»grün«, pričnejo teči in ko pokaže in zakliče »rot«,
stečejo vsi v najbližji obroč.
Gimnastične vaje: K2
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
Poligon:
1. postaja: otroci hodijo po klopi in na koncu klopi
skočijo na tla;
2. postaja: otroci tekajo med stožci, ki so
postavljeni v slalom;
3. postaja: otroci hodijo po vrvi, tako da se s
stopalom oprijemajo vrvi;
4. postaja: otroci plezajo skozi ovire (okvire
švedske klopi).
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Pred vsako postajo so barvni krogi in ko barvne kroge
skupaj s Frankom razporejamo, jim v nemškem jeziku
povemo ime barve. Otroci večkrat za Frankom
ponovijo. Nato otroci pričnejo s poligonom in ko pride
kateri do barvnega kroga, poskuša v nemškem jeziku
poimenovati ime barve.
Metodična priprava:
Poligon:
- 1. postaja: hoja po klopi;
- 2. postaja: slalom med stožci;
- 3. postaja: hoja po vrvi;
- 4. postaja: plezanje skozi ovire.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 10 min
Glavni del: 15 min
Zaključni del: 5 min
Organizacijska priprava:
ZAKLJUČNI DEL
Igra Semafor:
Otroci prosto tekajo po označenem prostoru. Ko
pokaže Frank kartonček z rdečo barvo in zakliče
»rot«, se »avtomobili« ustavijo. Ko pokaže kartonček
z rumeno barvo in zakliče »gelb«, tekajo na mestu. In
ko pokaže kartonček z zeleno barvo in zakliče
»grün«, začne spet tekati po prostoru.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Priloga 6: Ocenjevalni list 3. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upošteva
navodila
gibalne
igre.
Otrok
sodeluje
pri gibalni
aktivnosti.
Otrok
usvaja
barve v
nemškem
jeziku.
Otrok se
odziva na
barve pri
igri
Semafor.
Otrok
samostojno
poskakuje v
obroče in
preko ovir,
teka skozi
ovire, hodi
po vrvi.
Otrok
usvoji
vsaj
eno
barvo.
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
Priloga 7: 4. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum:11. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja
Zap. št. vadbene ure: 4 Stopnja učnega procesa:
Prostor: igrišče posredovanje novih vsebin,
utrjevanje
Cilji:
- Otroci spoznavajo imena živali v nemškem
jeziku.
- Otroci sproščeno izvajajo naravne oblike
gibanja. ob oponašanju živali.
Metodične enote: naravne oblike gibanja (hoja po
vseh štirih, tek, hoja, skoki)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: palica, kartončki z barvami, kartončki s
fotografijami živali, kartončki s številkami,
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Igra Semafor:
Otroci tekajo po prostoru in ko Frank pokaže
kartonček z rdečo barvo in zakliče »rot«, se otroci
ustavijo; ko pokaže kartonček z rumeno barvo in
zakliče »gelb«, otroci na mestu tekajo in ko pokaže
kartonček z zeleno barvo in zakliče »grün«, otroci
tekajo po prostoru.
Gimnastične vaje:
Postavimo se v krog in vsak od otrok pokaže eno vajo,
ki jo ponovimo tolikokrat, koliko je število na
kartončkih.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
Igra Čira, Čara, Bum: živali
Frank drži v rokah »čarobno palico« in ko izgovori:
»Čira, čara, bum« in pove žival v nemškem jeziku
(ptica – Vogel, žaba – Frosch, mačka – Katze in
medved – Bär)«, otroci po izrečeni besedi oponašajo
njeno gibanje.
Metodična priprava:
- Hoja;
- tek;
- skoki;
- hoja po vseh štirih.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 5-7 min
Uvodni del: 15 min
Zaključni del: 5-7 min
Organizacijska priprava:
ZAKLJUČNI DEL
Vsak otrok samostojno hodi po prostoru in opazuje, s
kom se bo srečal. Ko sreča prijatelja, ga pogleda v oči
in ga lepo pozdravi: »Hallo!« in si podata roke in se
drug drugemu nasmejita, nato se spustita in si
izrečeta: »Auf Wiedersehen.« in si pomahata in
gresta naprej.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
Priloga 8: Ocenjevalni list 4. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upošteva
navodila
gibalne igre.
Otrok
sodeluje pri
gibalni
aktivnosti.
Otrok
samostojno
poimenuje
vsaj eno
število do šest
v nemškem
jeziku.
Otrok usvaja
imena živali
v nemškem
jeziku.
Otrok se
odziva na
živali pri
igri: »Čira,
Čara,
Bum«.
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Priloga 9: 5. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum:15. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja
Zap. št. vadbene ure: 5 Stopnja učnega procesa:
Prostor: igrišče Posredovanje novih
vsebin, utrjevanje
Cilji:
- Otroci ponavljajo in utrjujejo barve in imena
živali v nemškem jeziku.
- Otroci sproščeno izvajajo naravne oblike
gibanja.
- Otroci se ob gibanju sprostijo in zabavajo.
Metodične enote: naravne oblike gibanja (hoja, hoja
po vseh štirih nazaj, sonožni poskoki)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: obroči, švedska skrinja
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Ko medvedek Frank dvigne kartonček s ptico in zakliče
»Vogel«, pričnejo teči po prostoru v telovadnici, ki je
označen z modro (blau) črto, ki predstavlja nebo. Ko
pokaže kartonček z muco in zakliče »Katze«, stečejo
vsi v krog, ki je označen z rdečo (rot) barvo in
predstavlja gnezdo, da se ptice skrijejo pred muco, da
jih ne ulovi.
Gimnastične vaje: K2
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
Poligon:
1. postaja: otroci hodijo skozi ovire(obroče) naprej
in pazijo, da se ne dotikajo obroča;
2. postaja: otroci sonožno poskakujejo iz obroča v
obroč in pazijo, da ne premikajo obroča;
3. postaja: otroci splezajo na oviro(švedsko
skrinjo) in nato se spustijo na tla;
4. postaja: v opori po vseh štirih (kolena so
dvignjena od tal), hodijo v smeri nazaj.
Poligon nekajkrat tako ponovimo, nato naredimo
poligon še nekoliko težji (poskoki iz obroča v obroč po
eni nogi, hoja skozi ovire nazaj).
Metodična priprava:
1. postaja: hoja skozi ovire (obroče);
2. postaja: sonožni poskoki iz obroča v obroč;
3. postaja: hoja preko ovire (švedska skrinja);
4. postaja: hoja po vseh štirih nazaj.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 10 min
Glavni del: 15 min
Zaključni del: 5 min
Organizacijska priprava:
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
ZAKLJUČNI DEL
Opis rajalne igre:
Otroci se postavijo v krog, določimo otroka, ki bo plesal
znotraj kroga, primejo se za roke in se pričnejo vrteti v
krogu in zraven pojejo:
Bela, bela lilija,
v krogu pleše deklica,
deklica se okrog vrti,
pa si enga izvoli.
Poskoči enkrat,
poskoči dvakrat,
zapri oči,
pa si enga izvoli.
Otroci bodo spoznali besedo bela barva v nemškem
jeziku »weiß«
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Priloga 10: Ocenjevalni list 5. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upošteva
navodila
gibalne igre.
Otrok
sodeluje pri
gibalni
aktivnosti.
Otrok se odziva na
barve in živali.
Modra črta( polje, ki
predstavlja nebo in
takrat otroci
oponašajo ptice in
po prostoru tekajo).
Rdeča črta
(predstavlja gnezdo
za ptice, da jih muca
ne more uloviti).
Otrok samostojno
oponaša gibanje
živali.
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
Priloga 11: 6. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum:18. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja
Zap. št. vadbene ure: 6 Stopnja učnega procesa:
Prostor: telovadnica posredovanje novih
vsebin, utrjevanje
Cilji:
- Otroci utrjujejo naravne oblike gibanja na klopi.
- Otroci z gibanjem usvajajo posamezne besede
in jezikovne strukture v nemškem jeziku.
- Otroci se ob gibanju sprostijo.
Metodične enote: naravne oblike gibanja (lazenje,
hoja po prstih, sonožno preskakovanje)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: klopi
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Opis igre:
Vsak otrok samostojno hodi po prostoru in opazuje, s
kom se bo srečal. Ko sreča prijatelja, ga pogleda v oči
in ga lepo pozdravi: »Hallo!« in si podata roke ter se
drug drugemu nasmejita, nato se spustita in si izrečeta:
»Auf Wiedersehen!« in si pomahata ter gresta naprej.
Igra se nadaljuje do mojega znaka za konec.
Gimnastične vaje v paru: K2
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
Vadba po postajah:
1. postaja: otroci lazijo po klopi, na koncu klopi
vstanejo;
2. postaja: otroci hodijo po prstih po klopi, na
koncu klopi skočijo na tla;
3. postaja: otroci hodijo počasi po klopi in na
sredini klopi naredijo lastovko. Ko pridejo na
konec klopi, skočijo s klopi;
4. postaja: otroci sonožno preskakujejo klopi, tako
da se z rokami držijo klopi, z nogami pa se
odrivajo preko klopi.
Medvedek Frank razdeli otroke po postajah tako, da se
otroci postavijo v vrsto in jih poimenuje po 4 barvah.
Metodična priprava:
1. postaja: lazenje po klopi;
2. postaja: hoja po prstih po klopi;
3. postaja: hoja po klopi in lastovka;
4. postaja: sonožno preskakovanje klopi.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 5-7 min
Glavni del: 15 min
Zaključni del: 5 min
Organizacijska priprava:
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
ZAKLJUČNI DEL
Opis igre:
Črni mož vpraša: »Kako se imenuje rumena barva v
nemškem jeziku?« Otroci odgovorijo: »Gelb!« Črni
mož: »Kako se imenuje zelena barva v nemškem
jeziku?« Otroci: »Grün!«. Ko pa vpraša Črni mož:
»Kako se imenuje rdeča barva v nemškem jeziku?«
Otroci odgovorijo: »Rot.« Črni mož se požene proti
otrokom, ki mu poskušajo uiti tako, da čim hitreje in brez
njegovega dotika pridejo na drugo stran igrišča. Kogar
črni mož ujame, mu pomaga loviti ostale otroke. Tisti, ki
se mu najdlje izogiba, v naslednji igri igra črnega moža.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
Priloga 12: Ocenjevalni list 6. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upošteva
navodila
gibalne
igre.
Otrok
sodeluje pri
gibalni
aktivnosti.
Otrok utrjuje
predstavitvene
fraze »Hallo«
in »Auf
Wiedersehen«.
Otrok se
odziva na
simbolne
vrednosti
pri igri
»Črni
mož«.
Otrok
samostojno
izvaja vaje po
postajah.
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
41
Priloga 13: 7. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum: 21. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Motorika z žogo
Zap. št. vadbene ure: 7 Stopnja učnega procesa:
Prostor: igrišče posredovanje novih vsebin,
utrjevanje
Cilji:
- Otroci utrjujejo osnovne spretnosti z žogo.
- Otroci spoznavajo barve v nemškem jeziku.
Metodične enote: spretnostne vaje z žogo (vodenje
žoge z nogami, vodenje žoge z eno roko, nošenje
žoge)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Pripomočki: žoge, stožci, obroči
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Po prostoru razporedimo barvne kroge, ki otrokom
(ptičkom) predstavljajo gnezda. Ko Frank pokaže
kartončke z zeleno barvo in zakliče »grün«, pričnejo
ptički teči. Ko pokaže in zakliče »rot«, stečejo vsi ptički
v najbližje gnezdo.
Gimnastične vaje: K2
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
42
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
ŠTAFETA:
1. štafetna igra: otroci so razdeljeni v dve skupini.
Postavijo za črto v kolono. Vsaka skupina dobi
eno žogo. Žogo vodijo z nogami slalomsko
okoli treh stožcev, nazaj pa tečejo po levi
strani proge. Žogo preda naslednjemu;
2. štafetna igra: otroci vodijo žogo z eno roko, do
obroča, nazaj tečejo tako, da v rokah držijo
žogo. Žogo preda naslednjemu. Ko pridejo vsi
otroci na vrsto prvi v koloni dvigne roko in se
igra zaključi;
3. štafetna igra: otroci z žogo v rokah tečejo do
obroča in odložijo žogo v obroč. Naslednji teče
brez žoge in vzame žogo iz obroča ter jo nese
do naslednjega.
Metodična priprava:
ŠTAFETNE IGRE:
1. štafetna igra z vodenjem žoge okoli stožcev z
nogami;
2. štafetna igra vodenje žoge z eno roko;
3. štafetna igra nošenje žoge.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 5-7 min
Glavni del: 15 min
Zaključni del: 5 min
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
43
Organizacijska priprava:
ZAKLJUČNI DEL
Opis igre:
Otroci sedijo v krogu z iztegnjenimi nogami. Z igro
prične vzgojiteljica. Vzgojiteljica se predstavi tako, da
žogo stisne k sebi in se predstavi: »Ich bin…« (pove
svoje ime). Nato naključnemu otroku zakotali žogo in
ga vpraša: »Wer bist du?« Otrok skuša povedati v
nemškem jeziku: »Ich bin …(pove svoje ime).« Igra
se zaključi, ko pridejo na vrsto vsi otroci.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
44
Priloga 14: Ocenjevalni list 7. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upoš-
teva
navo-
dila
gibal-
ne
igre.
Otrok
sodeluje
pri gibalni
aktivnosti.
Otrok se
odziva na
barve pri
igri Ptički v
gnezdo.
Otrok zna
voditi žogo
okoli
stožcev.
Otrok
odbija
žogo z
eno
roko,
ne da bi
mu na
poti
ušla.
Otrok utrjuje
strukturi
predstavitvene
fraze »Wer bist
du?« in »Ich
bin …«.
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
45
Priloga 15: 8. priprava na vadbeno uro gibalne/športne aktivnosti
Ime in priimek: Anja Hanželič Vrtec: Podgorci Vsebina ure:
Datum:25. 7. 2016 Skupina: Sončki 5 in 6 let Naravne oblike gibanja
Zap. št. vadbene ure: 8 Stopnja učnega procesa:
Prostor: igrišče posredovanje novih vsebin,
utrjevanje
Cilji:
- Otroci razvijajo ravnotežje.
- Otroci utrjujejo števila, barve in imena živali v
nemškem jeziku.
- Otroci sproščeno izvajajo naravne oblike
gibanja.
Metodične enote: naravne oblike gibanja (tek,
sonožni poskoki, žabji poskoki)
Oblike dela: frontalna, individualna, skupinska
Učne metode: razlaga, demonstracija, razgovor
Športni pripomočki: stožci, obroči
PRIPRAVLJALNI DEL
Uvod:
Igra Čira, Čara, Bum: živali in števila
Medved Frank pokaže otrokom fotografijo živali in
število. Otroci oponašajo gibanje živali in poskusijo
narediti, toliko žabjih poskokov, medvedjih korakov in
mačjih korakov, kolikor je število na kartončku. Ko jim
medved Frank pokaže fotografijo ptice in število,
tekajo toliko krogov po igrišču, kolikor je število na
kartončku.
Gimnastične vaje: K2
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
46
GLAVNI DEL
Snovna priprava:
ŠTAFETA:
1. štafetna igra: otroci so razdeljeni v dve skupini.
Postavijo se za črto v kolono. Otroci tečejo
slalom med tremi stožci do obroča, nazaj
tečejo naravnost po levi strani. Štafeto predajo
tako, da »predata petko«;
2. štafetna igra: otroci z žabjimi poskoki skačejo
slalom med tremi stožci do obroča, nazaj
tečejo naravnost po levi strani. Štafeto predajo
enako kot pri prvi;
3. štafetna igra: otroci imajo nastavljene 3
obroče. Tečejo do obroča in sonožno
poskočijo v obroč. Ko pridejo do končne črte,
se obrnejo in tečejo nazaj naravnost po levi
strani. Štafeto predajo enako kot pri prvi.
Metodična priprava:
ŠTAFETNE IGRE:
1. slalomski tek med stožci;
2. žabji poskoki okrog ovire;
3. sonožni poskoki v obroč in nato ven.
Količinska priprava:
Pripravljalni del: 5-7 min
Glavni del: 15 min
Zaključni del: 5 min
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
47
Organizacijska priprava:
ZAKLJUČNI DEL
Elementarna igra: Letala, Poplava.
Otroci prosto tekajo po označenem prostoru. Ko
zakličem »letala«, stečejo v gol. Ko pa zakličem
»poplava«, stečejo na blazine.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
48
Priloga 16: Ocenjevalni list 8. vadbene ure gibalne/športne aktivnosti
OTROK Otrok
upošteva
navodila
gibalne igre.
Otrok
sodeluje pri
gibalni
aktivnosti.
Otrok se
samostojno odziva
na poimenovanje
števil in živali v
nemškem jeziku ter
oponaša gibanje
živali.
Otrok samostojno
izvaja gibalne
naloge (tek, žabji
poskoki, sonožni
poskoki iz obroča
v obroč).
O 1
O 2
O 3
O 4
O 5
O 6
O 7
O 8
O 9
O 10
O 11
O 12
O 13
O 14
O 15
O 16
O 17
O 18
O 19
O 20
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
49
SLIKE
Slika 1: Medvedek Frank se predstavi.
Slika 2: Podajanje žoge.
Slika 3: Gimnastične vaje z žogo.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
50
Slika 4: Elementarna igra Pozdravi prijatelja.
Slika 5: Elementarna igra Ptički v gnezda.
Slika 6: Poligon.
Hanželič, Anja (2017). Gibanje kot podpora usvajanju začetnega besedišča pri poučevanju
nemščine kot tujega jezika v predšolskem obdobju. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
51
Slika 7: Vadba po postajah.
Slika 8: Vodenje žoge z nogo.
Slika 9: Tek med stožci.