UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

JERA KUNČIČ

Ljubljana,2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

KINEZIOLOGIJA

GIBALNA UČINKOVITOST JUDOISTOV V DOMINANTNO IN NEDOMINANTNO STRAN

ECEZENT: AVTORICA DELA:

prof. dr. Stojan Burnik, prof. šp. vzg. JERA KUNČIČ

Ljubljana,2016

DIPLOMSKO DELO

MENTOR:

prof. dr. Damir Karpljuk, prof. šp. vzg.

SOMENTOR:

pred. Jožef Šimenko, prof. šp. vzg.

R

ZAHVALA

Zahvala gre vsem profesorjem, ki so me spremljali na tej študijski poti in mi omogočili, da sem uspešno uravnotežila študij na dveh fakultetah.

Posebna zahvala gre mojemu judo klubu Olimpija, da me je seznanil s tem prečudovitim športom, in njenim tekmovalcem, da so sodelovali v raziskavi. Poleg njih so sodelovali tudi tekmovalci Judo kluba Zmajčki. Tudi vam, hvala.

Mojim staršem in sestri, ki so bili strpni na moji poti do cilja, ki je bil večji, kot so si predstavljali. Hvala za pomoč, potrpežljivost in zaupanje, ki ste ga pokazali v vseh letih mojega študija.

Sebastjan, hvala za pomoč in spodbudo, ki sta prišli v pravem trenutku.

Za nastanek diplomskega dela se zahvaljujem pred. Jožefu Šimenko, prof. šp. vzg., saj je bil tekom izdelave vedno dosegljiv za vsa vprašanja, nasvete in mi nudil pomoč, ki sem jo še kako potrebovala.

Ključne besede: judo, gibalna učinkovitost, dominantna stran, nedominanta stran, specialni judo fitnes test.

GIBALNA UČINKOVITOST JUDOISTOV V DOMINANTNO IN NEDOMINANTNO STRAN

Jera Kunčič

IZVLEČEK

V diplomskem delu ugotavljamo gibalno učinkovitost judoistov v dominantno in nedominantno stran. Pomembno za vsakega judoista je, da zna tehnike enako uspešno izvajati v obe strani. V skladu s predmetom, cilji in hipotezami diplomskega dela smo predstavili zgodovino juda, se poglobili v samo strukturo juda kot športa, preučili elemente, značilnosti in motoriko juda. Pojasnili smo strukturo obremenitve in napora med judo borbo, razložili pomen testiranj v judu in jih našteli. Bolj podrobno smo opisali specialni judo fitnes test, ki je test, s katerim preverjamo cilje in hipoteze. Uporabili smo metodo raziskovalnega dela.

Na vzorcu 12 judoistov je bilo ugotovljeno, da so judoisti dobro splošno pripravljeni in da ni statistično značilnih razlik v variablah našega testa, razen v eni. Naši judoisti imajo ustrezno razvito gibalno učinkovitost v dominantno in nedominantno stran. Ne prihaja do odstopanj in razlik v izvajanju meta v dominanto in nedominantno stran. Statistična značilnost končnega indeksa specialnega judo fitnes testa je p = 0.088 (p = 0.05, ni statistično značilnih razlik). Z diplomskim delom smo doprinesli k nadaljnjemu športnemu razvoju mladih judoistov. Prispevali smo majhen delček rezultatov, ki bodo lahko pomagali pri nastajanju klasifikacijskih tabel za mlajše judoiste, ki jih trenutno ni. S temi tabelami bomo lahko test uporabljali v vseh možnostih, ki jih ponuja.

Key words: judo, movement efficiency, dominant side, non-dominant side, special judo fitness test.

MOVEMENT EFFICIENCY OF JUDOKAS ON THE DOMINANT AND NON-DOMINANT SIDE

Jera Kunčič

ABSTRACT

In graduation thesis we are noting the movement efficiency of judokas on the dominant and non-dominant side. Important for all judokas is that they can successfully perform the judo technique on both sides. In compliance with subject, objectives and hypothesis of graduation thesis we presented judo history, we deepened about the structure of judo as a sport, we studied elements, features and motoric of judo. We explained the structure of load and effort in judo fight, we explained the meaning of testing in judo and listed different tests. In more detail we described the special judo fitness test with which we checked our objectives and hypothesis. We used a method of research work.

On sample of 12 judokas we discovered that our judokas are in general in good overall condition and there was no statistically significant differences in variables of our test, except in one. Our judokas have properly developed movement efficiency on the dominant and non-dominant side. There are no deviations and differences in performing judo throw on the dominant or non-dominant side. Statistical signification of final special judo fitness test index is p = 0.088 (p = 0.05, no statistically significant differences). With graduation thesis we contributed in further sports development of young judokas. We also contributed a small part of results for classification norms for young judokas, which have not been made yet. With these classification tables we could use the special judo fitness test in all possibilities it offers.

KAZAL

1 UV

1.1

1.2

1.2

1.2

1.2

1.3

1.3

1.3

1.4

1.5

1.6

2 ME

2.1

2.2

2.3

3 RE

3.1

3.2

4 SK

5 VIR

KAZAL

Tabela Tabela Tabela članskoTabela članskoTabela ženske Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela Tabela

LO VSEBIN

VOD ............

ZGODOVI

STRUKTU

2.1 ELEM

2.2 ZNAČ

2.3 JUDO

STRUKTU

3.1 STRU

3.2 STRU

TESTIRAN

SPECIALN

CILJI IN H

ETODE DELA

PREIZKUŠ

PRIPOMO

POSTOPE

EZULTATI IN

REZULTAT

RAZPRAV

KLEP ............

RI ...............

LO TABEL

1 Osnovna j2 Osnovna j3 Klasifika

o kategorijo 4 Klasifika

o kategorijo 5 Klasifikakategorije .6 Opisna st7 Podatki te8 Podatki te9 Razlike m10 Statističn11 Statističn

NA

..................

INA JUDA ...

RA JUDA ....

MENTI JUDA

ČILNOSTI JU

O MOTORIK

RA OBREM

UKTURA OBR

UKTURA NA

NJA V JUDU .

NI JUDO FITN

IPOTEZE ....

A ................

ŠANCI .........

OČKI ............

K ................

RAZPRAVA

TI ...............

VA ...............

..................

..................

judo motorjudo motor

acijska tabe..................

acijska tabe..................

acijska tabe..................

tatistika vzoestirancev zestirancev z

med izbranimčni podatki zčni podatki z

..................

..................

..................

A .................

UDA ............

A ...............

ENITVE IN N

REMENITEV

PORA JUDO

..................

NES TEST ....

..................

..................

..................

..................

..................

A .................

..................

..................

..................

..................

rika stoje ....rika na tleh .ela vrednos

..................ela vrednos

..................ela vrednos

..................orca ............za dominanza nedominami variablamza končni inza skupno št

...................

...................

...................

...................

...................

...................

NAPORA ME

V JUDOISTO

OISTA MED

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................ti indeksa ...................ti indeksa ...................ti indeksa ......................................tno stran ...antno stran

mi za domindeks SJFT ...tevilo meto

...................

...................

...................

...................

...................

...................

ED BORBO .

OV MED BOR

BORBO ......

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................specialnega...................specialnega...................specialnega.........................................................n .................nantno in za...................v ................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

RBO ............

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................

...................a judo fitne...................a judo fitne...................a judo fitne............................................................................

a ne domina......................................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................

..................es testa za..................es testa za..................es testa za........................................................................

antno stran ....................................

........... 1

........... 1

........... 2

........... 3

........... 4

........... 4

........... 6

........... 6

........... 6

........... 8

......... 10

......... 13

......... 14

......... 14

......... 14

......... 14

......... 15

......... 15

......... 17

......... 20

......... 22

........... 5

........... 5 a moško ......... 11

a žensko ......... 12

a mlajše ......... 12 ......... 15 ......... 15 ......... 16 ......... 16 ......... 18 ......... 19

KAZALO SLIK

Slika 1. Postavitev na blazini pri specialnem judo fitnes testu. ............................................... 10 Slika 2. Met ippon-seoi-nage ................................................................................................... 11

1 UV »Judo jesta povposamesmel bitse judo judom po presda dosepopravlgibalne namenjPotrebnšportniksplošne

Z1.1 Jigoro Kzdeli potreningKano onobenein zvijanpri ljudlahko obi imel ustvarilglavno judo ni(Takahalahko p»Z minmedsebpredstamoč, krda se ta2004).

Na judorazvoja vidika Preoblik

VOD

e čudovit sivedala Broueznika zahtti samo šporazvija nap

ukvarjajo reseganju sebeže svoje ciljati napake sposobnojeni določeni so vmeska. To dip

e pripravljen

GODOVIN

Kano je preomembni, ua in samoo

opazil nedoega vodilnegnja udov je eh. S svojimblikuje bolj svojo filozo judo, nekaznačilnost i naključnoashi idr., 20prevedemo nimumom bojno pomoavlja način, repi telo in ako izpopol

o lahko glein izobrazbje judo pokovanje iz b

istem za vzgusse in Maeva več ko

ort, judo nisprej v sistemekreativno,

be, svojih zmilje? Že zgoe in trenin

osti, vendarenemu šposni in končlomsko de

nosti ter gib

NA JUDA

eučeval razlustvaril judobrambe (Boslednost jga načela znbil ju-jitsu n

m predznandokončna o

ofijo in cilje atere je prijuda, in sic

o, Kano ga 005). »Ju – n

kot mehka moči mak

očjo.« (Čuš,s pomočjo

duha, ter pnjujemo in

edamo iz dvbe. Cilj je uostal modeborilne vešč

gojo duha iatsumoto (t le fizično

so samo tekm splošne te

za svojo dumožnosti, žedaj je potreg prilagajatr kmalu nrtu. Napredčni cilji, kajlo je name

balne učinko

lične ju-jitsuo. Kano je

Bennett, 20u-jitsu moj

notraj širokenevaren za njem o ju-jioblika borilter vzgojnoilagodil in dcer sposob

je previdnnežen, gibekpot; pome

ksimalen uč, 2004, str. o katerega pomaga, dapostajamo

veh vidikovresničitev peren športčine v mode

1

n telesa.« (2002), judo pripravljen

kmovanja inelesne kultuušo. Vrhunselja in nuja ebno načrtoti razvoju. iso dovolj.dek se beljti brez ciljenjeno mlaovitosti v do

u šole in najudo razvi

009). Takahjstrov pri e palete ju-treniranje.

itsu in željone veščine.

o-izobraževadodal še svnost bojevano izbral izk; do – pot,n imena sečinek. Pop 18). Kano najbolj uč

njegove prvzoren član

v. Je zelo dpopolne psit z vsemi eren šport j

(Brousse in o ni le šponost. Škrabn rezultati. Ture (Škraba,ske športnibiti najboljšovati treninV pomoč t

. Tu stopijleži iz mesjev ni motajšim judoiominantno

ato iz eleml kot metoashi idr. (2poučevanju

-jitsu tehnikPrav s tem

o po novem Zamislil si j

alno vrednovoje. Z izbiranja brez sz dveh jap, način, prin

e odraža tudpusti, da z

je o svojeminkovito uprincipe spren družbe, ka

odelan in uhofizične inpozitivnim

je tako judu

Matsumotoort, je boria (1980) prTekmovanja 1980). To vke žene željši … Kako šp

nge in spremtrenerjem o v veljaveca v mestivacije in istom in pin nedomin

mentov ju-jitdo telesne

2005) poudu le-tega. k. Zaradi brc

si je pridobm znanju je je telesni in

ost. Iz izbranro dotičnih strahu predponskih besncip« (Čuš, 2di v njegovizmagaš. Skm cilju metporabimo tejmemo kotar je tudi ko

učinkovit nan duhovne i in negatu omogočilo

o, 2002, strilna veščinaravi, da juda so le sredvelja za ljudja po uspehportniku pomljati napreso splošni

vo specifičnsec, iz letabrez motiv

preverjanju nantno stran

tsa, ki so sevadbe, du

darjajo da jSpoznal je

c, udarcev, zbil negative

Kano verjen duševni trenih ju-jitsu t

tehnik je pd poškodbased, »ju« 2004, str. 1h osnovnih

kupen naprtode dejal, telesno in dt svoje. Pouončni cilj ju

ačin psihofzrelosti. Iz tivnimi lasto temeljito

r. 8). Kot a, ki od do ne bi dstvo, da di, ki se z hu, želja omagati, edek ter testi za

ni testi, v leto.

vacije ni njihove

n.

e njemu ševnega e Jigoro

e, da ni zabodov n sloves

el, da se ening, ki tehnik je poudaril mi. Ime in »do«

18). Judo h izrekih. redek z da judo

duševno udaril je, da (Čuš,

fizičnega drugega tnostmi. in hitro

širitev presničn

Judo odKano (Čakcije in(Čuš, 20načelihje potresredstvposame

ST1.2 Judo ljuJudo jeravnotegolorokJudo ločne izvajse uporspecifičznačilnonadome

Tekmovposebnohlapnidelimo pasov (imenovmetrov služijo krealnegenega oločijo pnapisan

Cilj judovelikih doseže prijem)ippona,Cotton,

po svetu. Ša borba, ku

d ostalih boČuš, 2004). n reakcije, n004, str. 10. Bistvo judebno, da imo in metoeznik nekaj

TRUKTURA

udje dojemae dinamičnežje (Chestka borilna včuje od ostaja (Šimenkorablja orožjčnimi gibanjosti posamesti pomanj

valci oziromo oblačilo,ih hlač, kimna šolske

(Chestermavani tatami. borilne pokot zaščitnaga časa, (čaod tekmovao spolu, sta

ne te katego

o borbe je ztekmovanjiz metom n

, davljenjem, se po 5 m, april 2005

Športni načltivirana in

orilnih športPoznamo

načelo prav05). Poleg o

a, ki ga delmajo ti etičn

de, ki doloprispeva k č

A JUDA

ajo kot borba, globokoerman in W

veščina in dalih borilnih

o, 2011). Kae, a te tehji, velikim raeznika, ki zjkanje teles

ma ljudje, , imenovan

mona iz deb(kyu) in mo

an in Willin. Tekmoval

ovršine, pola površina. s med sod

alcev s točkarosti in težorije za oba

zmagati s toih, kjer imanasprotnikam nasprotn

minutah bor). Če se izte

in boja imastrogo dolo

ov ločijo njnaslednja o

vega trenutsnovnih naa tako učini principi inočajo oblikčlovečnosti

bo med dveo duhovna Willinghama vključuje h športov deno je razvil nike so oh

azponom mzahtevajo psnih, funkcio

ki gojijo juno judogi ele tkanine

ojstrske (dangham, 201ni prostor eg tega moČas trajanjanikovo objao ippon (Poži. Vsako lespola (Prav

očko ippon,a posamezna na hrbet, ika do predba zaključi

eče čas borb

2

a veliko preočena s prav

egova idejnosnovna natka, načelo čel se judo

nkovitega, sn načela v juko lepega v (Čuš, 2004

ema jeznimaborilna ve

m, 2011). Šborbo stoje

ejstvo, da snevarne teranjene le

metov in parposebno duonalnih in te

udo, se ime(kimono) (

e, ki je zavean). Stopnje11). Tekmomora mer

ora biti okroa borbe pri avo matte ozvek, 2015to Judo zve

vilnik tekmo

saj se takrani tekmoval

držanjem daje ali vzvoin je zmagobe in je rezu

ednost v tevili, ampak

na in osnovnačela: »načkoncentracodraža tud

loni na teh udu posebnvedenja in ).

a tekmovalceščina, ki zimenko (20e, borbo nae udarcev z

ehnike, kot sv katah (Be

rternih tehnuševno pripehničnih sp

enujejo jud(Pozvek, 20ezan s pasoe pasov se ovalci se boiti vsaj 14 og le-te vsamoških je 5in hajime s

5). Pri judu eza Slovenijovanj Judo z

at borba kolec tudi donasprotnika

odom na udovalec tisti,ultat izenač

em, da je juše vedno st

na načela, kelo največjeije energije

di v strogih principih ino mesto. Koravnanja.

cema, a to jzahteva spr011) je poa tleh, metez rokami in so brce, udaennett, 200nik. Pomempravljenost,osobnosti (

doisti. Na t015). Judogm (obi). Stoodražajo z orijo na teX 14 metr

aj 3 metre 5 minut, prse ne upoštse tekmovaje izda pravzveze Sloven

onča. To je z6 ali 7 bo

a 25 sekundd do predaje

ki ima več čen, se tekm

udo borba tvarna (Čuš,

ki jih je razvega učinka

e in načelo vetičnih prin

n načelih. Pot je dejal KNa ta nač

je daleč od retnost, na

oudaril, da e, padce in nogami mearci in tehn

09). Judo jebne so tekm, ki lahko b(Bratić, 199

tekmovanjihgi je sestaopnje pasovrazličnimi

ekmovalni prov. Tu je 1dodatnih b

ri ženskah 4teva) ali doalci na tekmvilnik, v katenije, 11. 2. 2

zelo pomemorb. Ippon sd na hrbtu e. Če med bč točk (Amtmovanje nad

v bistvu , 2005).

vil Jigoro , načelo vzvoda« ncipih in Poudariti Kano, so čin vsak

resnice. adzor in

je judo vzvode.

ed borbo nike, kjer e šport s movalne bistveno 8).

h nosijo avljen iz v v judo barvami površini, 10 X 10

blazin, ki 4 minute o zmage

movanjih erem so 2016).

mbno na se lahko

(končni borbo ni mann in daljuje z

3

borbo za zlato točko. Tu čas ni omejen in se zaključi, ko eden od tekmovalcev dobi točko ali drugi dobi kazen (Pozvek, 2015).

1.2.1 ELEMENTI JUDA

Tehnika juda je razdeljena v tri velike skupine: tehniko metov (nage waza), parterno tehniko (katame waza) in tehniko udarjanja in samoobrambe (atemi waza) (Čuš, 2004). Judo zajema štiri osnovne elemente, to so meti, končni prijemi, vzvodi in davljenja. Učenci se učijo vseh elementov, vendar je v pravilniku določeno, pri katerih letih lahko začnejo uporabljati tudi vzvode in davljenja (Chesterman in Willingham, 2011).

Tehnike metov so osupljiv in dinamičen element v judu. Delimo jih na štiri večje skupine. Ročni meti (te-waza), ki so se najbolj razvili. Včasih je napadalec uporabil samo zagon telesa in zasuk roke in s tem vrgel nasprotnika po tleh. Pri mnogih ročnih tehnikah je danes potrebno za uspešen met uporabiti tudi noge. Druga skupina so nožni meti (ashi-waza), kjer nasprotnika vržemo tako, da z nogo pometamo ali blokiramo nasprotnikovo stopalo. Za uspešen met sta potrebna hitrost in pravi trenutek. Sledijo bočni meti (koshi-waza), kjer za uspešen met uporabimo moč bokov in nog. Lastne boke potisnemo pred nasprotnika, ga dvignemo od tal in ga vržemo preko svojega boka. Ti meti veljajo za dinamične in najbolj senzacionalne tehnike. Zadnja skupina so telesni meti (sutemi-waza), ki jih imenujemo tudi požrtvovalni meti. So tvegani meti, saj se mora judoist vreči na hrbet, da bi izvedel met (Chesterman in Willingham, 2011).

Drugi osnovni element so končni prijemi (osaekomo-waza), ki se izvajajo, ko se borba preseli na tla (v parter). Cilj končnih prijemom je, da nasprotnika pritisnemo ob tla, nasprotnik je na hrbtu. S pomočjo ravnotežja telesne teže in pritiska na prsni koš nasprotnikova ramena ostanejo na tleh, onemogočimo mu pobeg (Chesterman in Willingham, 2011).

Vzvodi (kansetsu-waza) so element, s katerim nasprotnika prisilimo, da se preda. Vzvod naredimo v parterju tako, da pritisnemo na nasprotnikov komolčni sklep. Vzvodi so lahko zelo boleči, saj z rokami ali drugim delom telesa pritiskamo na komolčni sklep v nasprotni smeri (Chesterman in Willingham, 2011).

Zadnji osnovni element so davljenja (shime-waza). Davljenja izvajamo z rokami, nogami ali uporabimo nasprotnikov rever (kimono). Pri davljenju pritiskamo na nasprotnikov vrat od strani, kar povzroča prekinitev krvnega obtoka, lahko ga izvajamo preko grla in mu onemogočimo dihanje. Nasprotnik se tudi pri tej tehniki preda (Chesterman in Willingham, 2011).

Poleg osnovnih štirih elementov pri judu poznamo še tehniko padanja (ukemi). Ta je zelo pomembna, saj se mora tekmovalec naučiti pasti, ne da bi se pri tem poškodoval (Chesterman in Willingham, 2011). Čuš (2004) poudarja, da se vsak, ki začne z vadbo juda, najprej nauči padcev, šele nato se prične učiti ostale tehnike. Cilj padcev je preventiva pred

4

poškodbami in zaščita vitalnih človeških organov. Znanje padanja je sposobnost, ki nas ob izgubi ravnotežja lahko obvaruje pred poškodbami. Poudariti je potrebno, da lahko judo padce postavimo ob bok elementarnim gibalnim znanjem. Star pregovor v judu se glasi: »Mečeš lahko, samo če znaš tudi pasti!« (Čuš, 2004, str. 37). Poznamo štiri vrste padcev: padec naprej, padec nazaj, padec v stran in judo preval naprej (Chesterman in Willingham, 2011).

1.2.2 ZNAČILNOSTI JUDA

Judo spada v skupino polistrukturnih acikličnih športov, kjer dominirajo aciklična gibanja (Mlinarević, 2007). Značilna za judo je raznolikost gibanja, pri čemer se dinamični elementi zelo hitro menjavajo. Prisotno je stalno menjavanje položaja telesa v prostoru (na rokah, na nogah, kleče, leže, sede…). Prav to vodi k ugotovitvi, da ima judo velik vpliv na razvoj splošne koordinacije gibanja. Pri judu je potrebna natančna mišična aktivnost z določeno intenzivnostjo v določenem času in prostoru, saj le tako lahko uspešno izvedeš posamezne tehnike. Vse je pogojeno z natančnim delovanjem vestibularnega aparata in receptorjev v mišicah, tetivah ter ligamentih. Judo vsebuje veliko akrobatskih elementov, kar vpliva na sposobnost gibanja v prostoru in obvladovanje telesa v brezpodporni fazi. Judo razvija vse oblike moči, sposobnost vzdrževanja ravnotežja, hitrost, koordinacijo in gibljivosti. Poleg vpliva na motorične sposobnosti, vpliva tudi na spretnosti in orientacijo v prostoru (Čuš, 2004). Čuš (2004) poudarja, da najnaprednejša vadba zahteva obvladanje prvin z določenim tveganjem, prav s tem vzgajamo odločnost, pogum, samokontrolo in ostale pozitivne osebnostne lastnosti.

1.2.3 JUDO MOTORIKA

Judo je natančna in zahtevna veščina (Brousse in Matsumoto, 2002). K judo motoriki prištevamo vse aktivnosti, ki jih judoist izvaja med judo borbo. Razdelimo jo na dva dela. Osnovna judo motorika zajema prvi del borbe (Šimenko, 2011), uvodno gibanje tekmovalca in prijem nasprotnika za gard; šele nato lahko preidemo v osnovno gibanje, ki predstavlja premeščanje telesa. Pomembna je tehnika korakov in hitrost gibanja pri pospeševanju in pojemajoča hitrost ali ustavljanje. Značilno za tehniko gibanja je podrsavanje po blazini. Osnovne smeri gibanja so naprej, nazaj, vstran in v krogu (Babič, 2001). Sledi rušenje ravnotežja, katerega cilj je porušiti nasprotnikovo držo, da lahko sledi pravilni vstop za met (Škraba, 1980) oziroma priprava za met (koraki, prisunski koraki, skoki, potiskanja, blokade, prijemi, vlečenja…) (Šimenko, 2011). Drugi del borbe zajema specifično judo motoriko, ki je sestavljena iz meta in možnega nadaljevanja borbe v parterju (cilj končni prijem, vzvod ali davljenje) (Šimenko, 2011).

Z vadbo juda posameznik doseže splošno telesno pripravljenost, kot so moč, gibljivost, hitrost, dinamično in statično ravnotežje, vzdržljivost. Z vadbo se razvija tudi občutek za ustrezno odzivanje, koordinacijo in samozavest. Poleg naštetega se učijo močne, hitre in kontrolirane izvedbe tehnik, povečujejo številko tehnik, ki jih obvladajo in uporabljajo

5

(Brousse in Matsumoto, 2002). Bratić (1998) je izpostavil, da mora judoist biti hiter kot šprinter, močan kot dvigovalec uteži, vzdržljiv kot tekač na srednje proge, imeti gibljivost, preciznost gibanja in občutek za prostor kot gimnastik. Poleg vsega tega mora biti inteligenten, odločen, pogumen in visoko motiviran, če želi doseči optimalen rezultat (Bratič, 1998). Sertić in Lindi (2003) sta med psihomotoričnimi sposobnostmi dala manjšo prednost moči (eksplozivni, maksimalni, repetativni in statični), koordinaciji in funkcionalnim sposobnostim (anaerobni in aerobni vzdržljivosti). Po Koširju (2002) so za judo najpomembnejše sledeče psihomotorične sposobnosti: vzdržljivost v moči, anaerobna – specialna vzdržljivost, specialna hitrost, hitrost reakcije in eksplozivna moč. Če želi posameznik doseči visok nivo teh psihomotoričnih sposobnosti, je potreba dobra osnovna priprava, ki jo tvorijo aerobna in anaerobna vzdržljivost, hitrost in splošna ter maksimalna moč (Mlinarević, 2007).

Šimenko (2011) je osnovno motoriko razdelil glede na elemente judo borbe, ki sestavljajo tehnike metov.

Tabela 1 Osnovna judo motorika stoje (Šimenko, 2011)

ELEMENTI JUDO BORBE MOTORIČNA AKTIVNOST Gibanje do garda Koraki, skoki, blokade. Gard Prijemi.

Rušenje ravnotežja Koraki, potikanja, dviganja, vlečenje, nošenja.

Vstop Dviganja, vlečenja, potiskanja, padci, nošenja. Met Vlečenje, meti, padci. Kontrola meta Prijemi, potiskanja, vlečenja. Tabela 1 nam prikazuje elemente judo borbe stoje in motorično aktivnost.

Če kontrola meta ni uspešna in se borba ne konča ter tekmovalec ne dobi točke ippon, se borba nadaljuje v parterju (Šimenko, 2011).

Tabela 2 Osnovna judo motorika na tleh (Šimenko, 2011)

ELEMENTI JUDO BORBE MOTORIČNA AKTIVNOST Prijem Prijemi. Ustvarjanje neravnotežja nasprotnika Potiskanja, dviganja, vlečenja. Končni prijem Prijemi, potiskanja, blokade, vlečenja. Vzvod Prijemi, vlečenja, potiskanja. Davljenje Prijemi, vlečenja, potiskanja.

Tabela

ST1.3

1.3.1

Obremesubjektpomočjstatičniprocesuanaerobopravlje

Obremeustavi), kjer časzelo visdoseže utripov/120-140mmol/lborbe, števila tBolje plahko henergije

1.3.2

Kot prvobremeocenjujlahko zeZavedatnaporošportnikin manj

Zaradi trajanja

2 prikazuje

TRUKTURA

STRUKTUR

enitev je z ivnimi kazajo fizikalnih , dinamični

u športne vbni laktatnenega dela)

enitve med so velike. O

s ni omejenoka cel čas ippon (Mli/minuto, m0 utripov/m krvi (Sertićna največjitekmovalcesihofizično

hitro konča e še večja (S

STRUKTUR

vo moramoenitev. Oceemo tudi gelo dobro oti se moram. To kažeki imajo nižjši minutni p

stalnega ua in intenz

elemente j

A OBREM

RA OBREME

vadbenimi alci. Izraženmeritev. Č

i in kombinvadbe, ki deni napor, ), intenzivno

judo borboOb morebit

n in se končborbe, ker

narević, 20med prekinitminuto. Konć in Lindi, 2ih tekmova

ev v njej. Mpripravljen(točka ipp

Sertić in Lin

RA NAPORA

o razrešit vnjujejo ga s

glede na obocenijo dejaamo, da ra njihovo po

žjo frekvencpljučni volu

upora nasprivnosti obr

udo borbe

ENITVE IN

ENITEV JUD

količinami na je v fize definiramnirani obreefinirajo ob

anaerobnost vadbe in

o, kjer čas atnem neodlajo, ko kate se lahko bo07). Povpre

tvami, ki trancentracija 2003). V Sloanjih (EP, S

Med borbamni judoisti son), zato sdi, 2003).

A JUDOISTA

vprašanje, ks pomočjo o

bčutke posaansko obremzlični šport

očutje in neco srca pri emen izdiha

rotnika meremenitve j

6

na tleh in m

N NAPORA

DOISTOV M

izražena vaikalnih eno

mo kriterije, menitvi, o

bremenitev,i alaktatn

n pogostost

ktivne borbločenem reeri izmed teorba končaečna frekveajajo od 5 dlaktata v kroveniji mor

SP, OI…) odmi ima tekmse hitreje rese odvija ps

A MED BOR

kaj je napoodziva fizio

ameznika. Šmenitev in tniki premaekatere funenaki hitrosnega zraka

ed borbo pje judo z

motorične a

MED BOR

MED BORBO

adba, ki je otah, ker jglede na kaveliki in m, sestavljajoi napor),

t vadbe (Uša

be traja 5 mzultatu sled

ekmovalcev predčasno

enca srca judo 10 sekunrvi med borra judoist z

d 5 do 6 bomovalec prav

egenerirajosihološka vo

RBO

or? Napor loških in bi

Športniki z dnapor samoagujejo en

nkcije njihovsti gibanja, m(Ušaj, 1997

pride do vevidika nap

ktivnosti.

RBO

O

predstavljee izmerjenatere ocenj

majhni obreo vadbeni t

vadbena aj, 2003).

inut (ob vsadijo podaljšv doseže toč

, če kateri iudoista mednd, se frekverbo doseže a medaljo orb, odvisnvice do vsaj

(Mlinareviojna in zara

je odziv ookemičnih

dolgotrajnimo na podlagako obremvega organimanjšo vred

7).

elike porabora zelo z

ena z eksakta ali izračuujemo, govmenitvi. Kotip (aerobn

količina (

aki prekinitki – t.i. zlatčko. Intenziizmed tekmd borbo je enca srca s vrednosti zmagati od

no od kategj 10 minut ić, 2007). Badi tega je

organizma nprocesov, l

m športnimgi lastnih ob

menitev z rizma. Bolj vdnost lakta

be energijeahteven šp

tnimi ali unana s

vorimo o oličine v i napor, (količina

vi se čas ta točka, vnost je

movalcev 180-200 pusti do okoli 12

d 3 do 4 gorije in počitka.

Borba se poraba

na dano ahko ga

m stažem bčutkov. azličnim vzdržljivi ta v krvi

e. Glede port. To

7

podpremo z dejstvi, da je v judo borbi vključenih veliko mišic in je stopnja psihičnega naprezanja na tekmovanju in treningu visoka (Sertić in Lindi, 2003).

Po Ušaju (1997) poznamo več vrst napora glede na različne vidike ocenjevanja:

1. Topografski vidik – glede na delež športnikovega organizma, ki aktivno deluje pri obremenitvi.

2. Vidik dinamičnosti – glede na tip mišičnega krčenja. 3. Vidik motorične zahtevnosti – glede na koordinacijsko zahtevnost napora. 4. Vidik intenzivnost – glede na fiziološke, biokemične ali psihološke značilnosti napora. 5. Vidik trajanja – glede na trajanje enkratnega napora in glede na ponovljivost napora

(Ušaj, 1997).

V nadaljevanju bomo s pomočjo raziskav umestili napor pri judo borbi v zgoraj naštete vrste napora.

Glede na topografski vidik poznamo lokalni, omejeni in splošni napor (Ušaj, 1997). V judo borbi je aktivnih več mišičnih skupin, govorimo lahko o splošnem naporu. Lokalno so najbolj obremenjene roke in ramenski obroč, ne smemo zanemariti mišic trupa in nog, ki so enako pomembne pri izvajanju tehnik (Sertić in Lindi, 2003). Glede na vidik dinamičnosti, ki zajema napor statičnega mišičnega krčenja, napor dinamičnega mišičnega krčenja in napor kombiniranega krčenja mišic (Ušaj, 1997), judo borbo uvrščamo med kombinirano obremenitev. V borbi stoje prevladuje dinamična obremenitev (rušenje ravnotežja, borba za gard), v parterju statična obremenitev (držanje končnega prijema) (Sertić in Lindi, 2003). Vidik motorične zahtevnosti zajema enostaven in zapleten napor (Ušaj, 1997). Za judo je značilen zapleten napor, saj mora centralni živčni sistem reševati veliko število hkratnih in zaporednih podatkov, ki nastajajo v senzoričnih centrih (Košir, 2002). Vidik intenzivnosti delimo na nizek napor, srednje intenziven napor in visoko intenziven napor (Ušaj, 1997). Pri judo borbi je intenzivnost borbe ves čas zelo visoka; razlog je, da se borba konča takoj, ko eden od tekmovalcev doseže ippon (Sertić in Lindi, 2003). Vidik trajanja Ušaj (1997) razdeli na kratkotrajni, srednje trajajoč, dolgotrajni in super dolgotrajni napor. Judo borba traja aktivnih 5 minut z morebitnimi podaljški, katerih čas ni omejen (zmaga tekmovalec, ki prvi doseže točko). Glede na čas trajanja in na značilnosti judo borbe je napor srednje trajajoč in prekinjajoč (Mlinarević, 2007). Energetski vidik se deli na aerobni napor, aerobno-anaerobni napor, anaerobno-aerobni napor, anaerobni laktatni napor in anaerobni alaktatni napor (Ušaj, 1997). Pri judo borbi govorimo o anaerobno-aerobnem naporu, ki presega stopnjo največje porabe kisika. Poleg tega napora pomembno vlogo predstavljajo tudi anaerobni laktatni energijski procesi (glikogenoliza), kjer se porablja kreatin fosfat na začetku in mišični glikogen v nadaljevanju napora. Prihaja do kopičenja laktata v mišicah in krvi, zaradi česar so aktivni tudi aerobni energijski procesi, ki poleg tvorbe dodatne energije, porabljajo laktat kot svoje gorivo (Košir, 2002).

V nadaljevanju bodo predstavljeni rezultati ocene napora na tekmovanju v judu s pomočjo analize borb. Mlinarević (2007) je preučeval obremenitve slovenskih judoistov na slovenskih tekmovanjih. V raziskavo je vključil kategoriji do 66 kg in do 90 kg ter ju primerjal. Vzorec je

bil velikzbral na

MlinarekategorsekundPovprečnajdaljšPovpreč7,09 prev parteborbo, vidika tjudo boje napo

T1.4 Večna bposebejfizični, telesnovzdržljivtrenerjetekmovkaterih Zaradi ttestnih splošnihsposobnšportnikkaraktepodlagiOcena šprimernprocesoteste, stalentovprotokoocenjujdvorani2012).

Kot smo

k, saj je v ka petih član

ević (2007)rijama do 6. Najkrajša čen čas aktša 421 sekučen čas preekinitev na rju znašal 1maksimum

trajanja enkorbi za srednor, ki traja m

ESTIRANJA

bitka za dosj takega, ki psihološki i

o in taktičnvosti in hitevega dela valnih rezult

cilj je najttega osnovapostopkih

h in specifičnosti, zdraka. Glede

eristikami d odstopanjšportnikovino aplikaciov, katerih specifične zv, definiraoli se izvajaejo splošnoi, ocenjujejo

o omenili z

ategoriji doskih tekmov

je v razis66 kg in 90borba, vkljivne borbe

und. V 86,7%ekinitev je 1

borbo. Bor12,49 sekun je 133 sek

kratnega nanje trajajoč

med dvajset

A V JUDU

sego vrha, ima visok in tehnični no pripravotrosti), usm(Boguszew

tatov je danti in determa za vsako za oceno zčnih procesvstveno stna dane

določenega od teh kah sposobnojo količinenamen je dza dotični šnja športnjo v laborat

o kondicijsko osnovne s

goraj, so te

o 66 kg bilovanjih v Slo

skavi prišel0 kg. Povpreučno s prekje 159,42 s

% borb je b10,9 sekundba se je nadnd. V povp

kund na borapora in glein prekinjajsekund in t

potreba poprofil in hitpripravljeno. Judo tr

merjeno in ska, Bogusz

nes bolj odvminirati faktnačrtovanje

začetnih karsov in testoanje, antrorezultate testa (prim

arakteristik osti predstae treninga. determiniratšport. V juikove trentoriju ali nako pripravospretnosti i

estiranja pri

8

o 93 borb, voveniji leta 2

l do nasledečen čas bkinitvami, jesekund. Najbila vsaj 1 pd. Največ pdaljevala tu

prečju potekrbo. Z razisede na ponjoč napor (Mtremi minut

o ostanku nter razvoj. Tnosti. (Bratirening vkljuspecialno. zewski in Bvisen od najtorje, ki vpe in prograrakteristik š

ov, katerih nopometričn

diagnostikmerjava s razvijemo

vlja prvotnoDiagnostik

ti karakteridu se diag

nutne forma terenu (juo, medtem

n specifično

i vsakem šp

v kategoriji 2003 (Mlina

dnjih ugotoorbe, vkljue trajala 5 sjkrajša aktiv

prekinitev, srekinitev na

udi v parterjka 24,7 sekskavo je Mlnovljivost nMlinarević, tami (Ušaj,

a vrhu, padTa razvoj je ć, 1998). Uučuje celovNadzor učiusko, 2010novejših zn

plivajo na umiranje trešportnika. Dnamen je oe lastnosti

ke je možklasifikacijsnadaljnje n

o informaciko lahko ostike posamnostika izv

me in nadzudo dvoranako testi, kio fitnes kon

portu zelo p

do 90 kg 7arevič, 2007

ovitev. Ni čno s prekisekund, najvna borba jskupaj je bia borbo je u, kjer je po

kund borbe inarević (20apora. Ugo2007). Sred

1997).

dci in vzponlahko videnspeh v judvito priprainka trenin). Proces doanstvenoraspeh v špo

enažnega prDiagnostikaoceniti gibal

in psiho-sna primerjskimi rezultnačrte in pjo, ki nam dopišemo k

meznega špaja z namezora učinkaa). Laborato

jih izvajamndicijo (Drid

pomembna.

73 borb. Po7).

našel razliinitvami, jejdaljša 753 je trajala 5 lo 1021 prebilo 21, poovprečen ča v parterju

007) ocenil otovil je, dadnje trajajo

ni so deli špn v hitrejši u zahteva p

avo (treninga je obveoseganja na

aziskovalnihortu (Bratićrocesa leži

a je izpeljanlne in funkcsocialne dijava z motati), da la

program tredovoljuje vp

kot serijo rportnika skoenom identa treningaorijski testi

mo zunaj ald, Trivić in T

. Veliko test

datke je

ke med e 233,68

sekund. sekund,

ekinitev. vprečno as akcije na eno napor z

a gre pri či napor

porta, še funkciji, popolno g moči,

ezen del ajboljših

h metod, ć, 1998). v točnih

na preko cionalne imenzije odelnimi ahko na eniranja. pogled v različnih

ozi razne tifikacije . Testni v večini i v judo

Tabakov,

tiranj se

9

lahko opravi v laboratoriju. Nekateri testi, ki jih izvaja Fakulteta za šport in bi bili uporabni za testiranje judoistov so:

• Direktna spiroergometrija z analizo laktata in EKG monitoringom na tekoči preprogi in cikloergometrih,

• test (»vita maksima«) za določanje maksimalne porabe kisika in drugih parametrov (aerobni prag, laktatni prag, anaerobni prag),

• testi aerobnih kapacitet, ki se izvajajo na specialnih ergometrih (Rowing concept, Monark Ergomedics),

• terenski testi (Conconijev test, Cooperjev test, direktno merjenje porabe kisika s pomočjo sistema Cosmed K2),

• Storerr –Davisov test na cikloergometru za indirektno merjenje maksimalne porabe kisika s pomočjo nomogramov,

• odvzem mikrovzorcev krvi in analiza laktatov, glukoze, • odvzem in priprava krvi za nadaljnjo hematološko in biokemično obdelavo, • meritve frekvence srca, vsebnost laktata in glukoze v krvi, acidobazni status, delni

tlaki plinov v krvi in analiza izdihanih plinov, • ugotavljanje telesne konstitucije in sestave organizma s pomočjo klasične

antropometrije ali s pomočjo električne bioimpedance, • ugotavljanje funkcionalnih sposobnosti srčno-žilnega in pljučnega sistema (statična

spirometrija, aerobna kapaciteta, anaerobni prag), • ugotavljanje koronarne rezerve srca (dinamična elektrokardiografija z merjenjem

krvnega pritiska med in po obremenitvi), • medicinska izokinetika (ugotavljanje stanja in uravnoteženosti mišičnih skupin

posameznih sklepov) (Fakulteta za šport, 2016).

Judo je dinamičen, visoko intenziven šport z veliko prekinitvami. Vse to zahteva zapletene gibalne spodobnosti in taktično odličnost za uspeh. Zavedati se moramo, da je današnji trenažni proces vrhunskih športnikov skrbno načrtovan in nadzorovan, vsebuje metode in cilje transformacije športnika in njegove forme. Poleg splošnih testiranj je potrebno testirati tudi specifične gibalne lastnosti. Te specifične gibalne lastnosti predstavljajo skupek bazičnih gibalnih lastnosti (moč, hitrost, ravnotežje, agilnost, gibljivost in vzdržljivost) z gibalno specifiko športa. Pri judu, zaradi kompleksnosti samega športa, te specifične gibalne lastnosti izmerimo s pomočjo terenskih testov. Terenski testi imitirajo elemente, gibe in časovno strukturo borbe, večje mišične skupine, ki se uporabljajo pri judu ali vse našteto skupaj (Šimenko, 2016).

Specifični testi, ki so uporabni pri judu:

• Uchikomi fitnes test, • Specialni judo fitnes test, • Santos test, • 10 stopenjski judo test, • Ruska judo baterija Sayor, • O uchi gari test, • Ukemi test,

•

Za namsmo izbjudo boMetričn(Drid id

S1.5 Za izvajjudoista(imenovprostorjudoist,maksimpravilnoizvede maksimsekund odmorapotrebu2015).

Slika 1.

Slika 1 p

UKE

Nage komi

men diplomsbrali, ker je orbe. Test pne karakterir., 2012).

PECIALNI

janje SJFT sa je znanje vali ga bom

ra, 3 metre ki pada), k

malno hitro ostjo, močjmet. To gib

malno številkin tretja se

a. Med testujemo srčni

Postavitev

prikazuje, k

3m

A

test (Šimen

skega dela sprof. dr. St

posnema juistike testa

JUDO FITN

so potrebni meta ippo

mo tori – jlevo in 3 m

ki ju bo torsteče do uo in hitrostbanje s tekko metov v erija prav tom se beleži utrip tako

na blazini p

ako so tori

m

TO

6m

nko, 2016).

smo izbrali tanislaw Stedo borbo vso izmerili

NES TEST

trije judoisn-seoi-nageudoist, ki

metre desnori metal (Sliukeja A in iztjo, nato z om in metotreh ločeniako 30 sekži tudi srčnij po koncu

pri specialne

in ukeja po

RI

m

3m

10

Specialni juerkowitz te

v svoji časovin potrdili n

sti iz enake e, ker test smeče) in b

o od torija sika 1). Testzvede met maksimaln

om izvaja vh serijah. P

kund. Med si utrip. Za ptesta in po

em judo fitn

stavljeni pr

UKE

m

udo fitnes tst naredil nvni strukturna Akademij

težnostne sloni na tembo izvajal mstojita judot se prične ippon-seoi

no hitrostjovse tri serijerva serija trserijami im

potrebe izrao preteku 1

nes testu (la

i izvajanju s

E

est (v nadana podlagi zri (Šimenko ji za telesno

kategorije. m metu. Judmet, stoji nista (imenona znak »h-nage z mateče do u

e. Cilj je, daraja 15 sekua testiranecčuna indekminute (Ši

asten vir).

specialnega

ljevanju SJFznanih kara

in Karpljuko kulturo v

Pogoj za tedoist, ki je

na sredini tovali ju bomhajime«. Teaksimalno tkeja B in pa testirane

und, druga sc vsakič 10

ksa uspešnomenko in K

judo fitnes

FT). Test kteristik

k, 2015). Krakovu

estiranje testiran

testnega mo uke – estiranec tehnično ponovno c izvede serija 30

0 sekund osti testa Karpljuk,

s testa.

Slika 2.

Slika 2 p

Uspešnpo testu

(P1+P2)

Iz enačda nižji test z m

SJFT je vraziskavrezultat

Tabela Klasifikakategor

KLASIF

ODLIČNPRAV DDOBROSLABO ZELO SL

Tabela člansko

Met ippon-

prikazuje m

ost v SJFT su delimo s s

)/N=INDEKS

be je razvidkot je inde

malo mersko

v uporabi žv so Franchtov testa za

3 acijska taberijo (Franch

FIKACIJA

NO DOBRO O

LABO

3 prikazujeo kategorijo.

-seoi-nage (

met ippon-se

se izračuna skupnim šte

S

dno, da je rks, boljši re

o napako (Š

e od leta 19ini, Boscolo moško član

ela vrednosini, Boscolo

Skupno štemetov ≥ 29 27-28 26 25 ≤ 24

e klasifikacij.

(Judo chann

eoi-nage, ki

z indeksomevilom meto

rezultat indzultat testaimenko in K

995. Test je o Del Vecchnsko katego

ti indeksa spo Del Vecchi

vilo SU

≤ 17174185188≥ 19

jske vredno

11

nel, 2016).

ga izvaja to

m, in sicer sov v vseh tr

deksa obrata smo dosegKarpljuk, 20

bil uporabio in Sterko

orijo (Šimen

pecialnega io in Sterkow

VA

po testu

73 4-184 5-187 8-195 96

osti indeksa

ori med test

rčni utrip preh serijah (

no sorazmegli. Test se j

015).

ljen že v veowicz (2009nko in Karplj

judo fitnes wicz 2009)

ARIABLE SU 1 mtestu ≤ 143 144-16162-16166-17≥ 175

a specialneg

tom.

po testu + sŠimenko in

eren z rezue izkazal za

liko raziskav) naredili kljuk, 2015).

testa za mo

in po

1 5 4

ga judo fitn

rčni utrip 1 Karpljuk, 2

ltatom, to a zanesljiveg

vah. Na podlasifikacijsko

oško člansk

INDEKS uspešnosti≤ 11.73 11.74-13.013.04-13.913.95-14.8≥ 14.85

nes testa za

1 minuto 2015):

pomeni, ga in kot

dlagi teh o tabelo

o

i testa

03 94 84

a moško

12

Normativne vrednosti so bile izračunane iz raziskav, namenjenim moškim tekmovalcem, vendar se je pojavila tudi potreba po klasifikacijskih normah za ženski kategoriji (Šimenko in Karpljuk, 2015). Sterkowicz-Przybycien in Fukuda (2014) sta po sistematičnem pregledu literature in opravljeni meta analizi izluščili normativne vrednosti za žensko člansko kategorijo in za mlajše ženske kategorije.

Tabela 4 Klasifikacijska tabela vrednosti indeksa specialnega judo fitnes testa za žensko člansko kategorijo (Sterkowicz-Przybycien in Fukuda, 2014)

KLASIFIKACIJA VARIABLE

Skupno število metov SU po testu

SU 1 min po testu

INDEKS uspešnosti testa

ODLIČNO ≥ 30 ≤ 160 ≤ 129 ≤ 10.21 PRAV DOBRO 29 161-170 130-138 10.22-11.31 DOBRO 26-28 171-189 139-158 11.32-13.48 SLABO 24-25 190-199 159-167 13.49-14.52 ZELO SLABO ≤ 23 ≥ 200 ≥ 168 ≥ 14.53

Tabela 4 prikazuje klasifikacijske vrednosti indeksa specialnega judo fitnes testa za žensko člansko kategorijo.

Tabela 5 Klasifikacijska tabela vrednosti indeksa specialnega judo fitnes testa za mlajše ženske kategorije (Sterkowicz-Przybycien in Fukuda, 2014)

KLASIFIKACIJA VARIABLE

Skupno število metov SU po testu

SU 1 min po testu

INDEKS uspešnosti testa

ODLIČNO ≥ 26 ≤ 167 ≤ 128 ≤ 12.18 PRAV DOBRO 25 168-175 129-139 12.19-13.71 DOBRO 23-24 176-190 140-161 13.72-16.13 SLABO 22 191-198 162-171 16.14-17.41 ZELO SLABO ≤ 21 ≥ 199 ≥ 172 ≥ 17.42

Tabela 5 prikazuje klasifikacijske vrednosti indeksa specialnega judo fitnes testa za mlajše ženske kategorije.

Klasifikacijske tabele dajejo SJFT pravo težo in namen. S tem je test še bolj pridobil na uporabnosti in razumljivosti dobljenih podatkov. Dodane klasifikacijske tabele in normativi za ženski kategoriji prinašajo večjo individualno komponento in pomoč trenerjem pri testiranju ženskih tekmovalk. Poudariti je potrebno pomembnost normativnih vrednosti za mlajše tekmovalke, kajti slednje se od starejših tekmovalk razlikujejo. Če si želimo njihovega postopnega razvoja, jih ne smemo testirati po normativih odraslih tekmovalk. Edina pomanjkljivost testa je, da še ni normativov za mlajše moške judoiste (Šimenko in Karpljuk,

2015). Npodati. zgodaj norme uporab

C1.6 Namen učinkovje bilo nedomiside onSogabefitness Karpljukje domdoločenhemisfeosvojiti se pojatelesa n2010).

V razisk

• •

V razisk

•

•

Naša populaMladi judo

začnejo s sSJFT omogoa sedanjih k

CILJI IN HIP

diplomskevitost v dom

po pregleinantno str

n the perfor, Sterkowictest be usek (novembeinantnost ene roke, noer. Pomemtehnike tudvita pri tehna drugo st

kavi sem si z

Preveriti spPreveriti gi

kavi sem si z

H1: Med dkončnem inH2: Med dkončnem št

acija v razisoisti se že pecializacijoočale optimklasifikacijsk

POTEZE

ega dela jeminantno indu literatuan le pri dvrmance of cz-Przybycieed to detecer 2015). Laene strani toge, očesa a

bno je, dadi z drugo snikah judoi

tran poveča

zastavila na

plošno priprbalno učink

zastavila na

dominantnondeksu SJFTdominantnotevilu meto

skavi spada zgodaj udeo v svojem

malen razvokih tabel bi

e s pomočj nedominanre ugotovljveh študijaSpecial Jud

en, Maeharct asymme

ateralnost jetelesa. Lateali ušesa in a imajo judstranjo telesista z domin

a judoistovo

slednja cilja

ravljenost jukovitost judo

slednji hipo

o in nedomT. o in nedomov.

13

prav v to kaeležujejo ve športu. To

oj, saj jih z obila zmotna

jo SJFT nantno stran. jeno, da jeh. Ti dve štdo Fitness Tra, Sasaki inetries in moe proces, ki

eralnost se reflektira v

doisti z dolsa. Učinkovnantno strao učinkovito

a:

udoistov. oistov v dom

otezi:

minantno str

minantno str

ategorijo, zaelikih tekmoo je razlog, odraslimi jua (Šimenko

12 judoisPodročje je

e bil SJFT tudiji sta EfTest in Japn Sterkowicovement pai se zgodi mpojavi sam

v dominantnočeno speita tehnika

anjo. Prenosost v borbi

minantno in

ranjo ne bo

ranjo ne bo

ato ocene Sovanj za mda bi jim la

udoisti ne min Karpljuk,

stih preverie zanimivo uporabljen

ffect of prefanese judocz (2015) inatterns?, av

med razvojea, kot prefeni uporabi ecifično latein s tem mas gibanja te(Sterkowicz

n nedomina

o statistično

o statistično

SJFT ne bommlade in zatastne klasifimoremo pri, 2015).

iti njihovo za raziskov v domina

eferred bodyo athletes, n Can specvtorjev Šimm človeka, erenca za uene od cer

eralnostjo manj dodatniehnike iz enz, Lech in B

antno stran

o značilnih

o značilnih

mo mogli to dokaj ikacijske imerjati,

gibalno anje, saj

antno in y stance avtorjev

cial judo menko in

rezultat uporabo ebralnih možnost h gibanj

ne strani Blecharz,

.

razlik v

razlik v

2 M

P2.1 Vzorec sredinaizhajajo(U18 in

P2.2 Za prevSpecialnustrezn(Šimenktatami)Test imocenimdvoranometrovdvema izvajanjmerilnikna tarku

P2.3 Test se klasičneena ura(15s, 3pravilnopo pretMed teomenjePri izvedki je zap21. Upoodvisneparame

ETODE DE

REIZKUŠA

zajema 12 starosti je

o iz dveh ljuU21).

RIPOMOČ

verjanje gibni judo fito, uporabnko in Karplj. Časovno j

ma klasifikao stopnjo po, kjer je p. Označili sštoparicam

jem testa tk srčnega uu Polar (mo

OSTOPEK

je izvajal poega judo oga počitka in30s, 30s zostjo, močjoteku ene mestom smo eno že zgordbi in beležpisovala rezorabili smo

e spremenljetri so bili iz

ELA

ANCI

oseb moš 14.83 letaubljanskih k

ČKI

balne učinktnes test (no in enostuk, 2015). Ze test nezacijske norm

pripravljenopoložen tatamo sredino

ma, ena za mter minute tripa Polar

odel H2, Pol

o predpisihgrevanja. Vsn izvajanje tz 10s odmo in hitrost

minute. Uspbeležili šte

aj. Posebej ženju podatzultate. Stato deskriptivjivke. Statisračunani za

kega spola 1.99. Vsklubov in te

kovitosti v d(SJFT), avtoavno meto

Za izvedbo thteven, saj

me za tri kosti posameami. Označo, kjer začnmerjenje čas

po izvedb(model FT8ar, Kempele

Sterkowiczsak izmed ttesta v nasp

mora) izvajajo. Testiran

pešnost v Sevilo metov

smo beležkov smo biltistične rezuvno statististično značia vse sprem

14

, starostni si testirancekmujejo v

dominantnoorja dr. Stodo za prevtesta so pot vsak testir

kategorije ineznega judočili smo proe preizkušasa izvajanjai testa. Za

80, Polar, Kee, Finland).

za, in sicer ntestirancev protno straal met ip

ncu smo izmSJFT smo izv v vsaki čaili rezultateli trije, časoultate smo ko za našelnost smo

menljivke tes

razpon je i se z judomskupini ka

o in nedomtanislawa Sverjanje teletrebne tri oranec test izn na podla

oista. Za izveostor za izvaanec z izvaja testa in dr

merjenje empele, Fin

na začetku,je test izva

an. Testiranpon-seoi-na

merili srčni računali z

asovni dobie za dominaomerilec, os

analizirali se spremenljpostavili prsta.

od 13 do 1m ukvarjajodetov ali m

minantno stSterkowiczaesne priprasebe in ustrzvaja približagi teh noredbo testa ajanje testaanjem testaruga za mersrčnega utr

nland) in sen

pred testojal v poljubec je določ

age z makutrip takoj indeksom (in izmerili

antno in neeba, ki je št statističnimjivke, in sic

ri p ≤ 0.05.

19 let, arito že več ko

mladincev d

tran smo ua. Test preavljenosti jurezen prostžno 2 minutrm lahko s smo upora

a, kjer je da. Čas smo rjenje odmoripa smo unzor srčneg

om, je bilo 2bno stran, sčeno časovnksimalno tpo izvedbi

(P1+P2/N=Ii srčni utripedominantntela mete, inm programocer parni tOsnovni st

metična t 4 leta, o 21 let

uporabili edstavlja udoistov tor (judo ti in pol.

testom bili judo olžina 6 merili z

ora med uporabili ga utripa

25 minut sledila je no dobo tehnično

testa in NDEKS).

p, kot je no stran. n oseba, om SPSS t-test za tatistični

3 RE

R3.1 Vzorec predsta

Tabela Opisna

VariablaLeta Legenda:– najvišja

Tabela

Tabela Podatki

Judoist

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12

Tabela za dom

EZULTATI

REZULTATI

je zajemaavljeni v Tab

6 statistika v

a N 12

: N – število tea starost.

6 nam prika

7 i testirancev

DOMINA

ŠT. METOV SERIJA 1 6 6 6 5 6 5 5 4 5 5 5 5

7 nam prikainantno str

IN RAZPR

al 12 testirbeli 7 in Tab

vzorca

estirancev, M

azuje podat

v za domina

ANTNA STRA

ŠT. METOVSERIJA 11 12 11 8 10 9 8 8 8 10 9 10

azuje vse pan.

RAVA

rancev, rezbeli 8.

M 14,83

– aritmetična

tke opisne s

antno stran

AN

V 2

ŠT. METOSERIJ10 11 8 8 9 8 7 8 8 9 8 9

odatke, ki s

15

zultati, ki

SD 1,99

a sredina, SD

statistike vz

OV A 3

SKUME

272925212522202021242224

smo jih s SJ

smo jih p

M1

– standardni

orca.

UPAJ ETOV

UTTE

181918191919191919191719

FT pridobili

ridobili tek

MIN 13 odklon, MIN –

TRIP KONECSTA

84 90 81 95 92 99 90 90 93 93 77 92

i za vsakega

kom testira

MAX 19

– najnižja sta

C UTRIP PO 1min

153 153 160 163 145 173 162 174 173 180 150 155

a izmed tes

anja, so

rost, MAX

n SJFT INDEKS

12,48 11,83 13,64 17,05 13,48 16,91 17,60 18,20 17,43 15,54 14,86 14,46

tirancev

16

Tabela 8 Podatki testirancev za nedominantno stran

Judoist

NEDOMINNTNA STRAN

ŠT. METOV SERIJA 1

ŠT. METOV SERIJA 2

ŠT. METOV SERIJA 3

SKUPAJ METOV

UTRIP KONEC TESTA

UTRIP PO 1min

SJFT INDEKS

1 6 11 11 28 195 167 12,93 2 7 13 11 31 192 154 11,16 3 6 10 9 25 181 137 12,72 4 5 8 8 21 194 169 17,29 5 5 8 8 21 195 170 17,38 6 5 8 8 21 198 171 17,57 7 4 7 8 19 192 152 18,11 8 4 8 8 20 193 175 18,40 9 4 7 7 18 187 158 19,17 10 5 9 8 22 192 169 16,41 11 5 9 8 22 181 149 15,00 12 5 9 9 23 194 159 15,35

Tabela 8 nam prikazuje vse podatke, ki smo jih s SJFT pridobili za vsakega izmed testirancev za nedominantno stran.

Tabela 9 Razlike med izbranimi variablami za dominantno in za nedominantno stran

Skupina DOMINANTNA NEDOMINANTNA 95% CI Variable M SD M SD Spodnja Zgornja df t pSJFT_15s_1 5,25 0,62 5,08 0,90 -,20 ,53 11 1,00 ,339SJFT_30s_2 9,50 1,38 8,92 1,73 ,08 1,09 11 2,55 ,027SJFT_30s_3 8,58 1,08 8,58 1,24 -,47 ,47 11 ,00 1,00SŠM 23,33 2,84 22,58 3,75 -,30 1,80 11 1,57 ,145SU 189,60 6,16 191,17 5,41 -4,06 1,06 11 -1,28 ,224SU_1min 161,70 11,11 160,83 11,29 -7,31 9,15 11 ,25 ,811SJFT INDEKS 15,29 2,15 15,96 2,55 -1,45 ,12 11 -1,87 ,088Legenda: SJFT_15s_1 – prva serija pri SJFT, SJFT_30s_2 – druga serija pri SJFT, SJFT_30s_3 – tretja serija pri SJFT, SŠM – skupno število metov, SU – srčni utrip, SU_1min – srčni utrip 1 minuto po koncu SJFT, SJFT INDEKS - končni indeks SJFT, M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, t – testna statistika, p – statistična značilnost.

Tabela 9 nam prikazuje podatke, ki smo jih pridobili s parnim t-testom za dominantno in za nedominantno stran. Iz tabele je razvidno, da smo statistično značilne razlike dobili za eno variablo, in sicer največja razlika je opazna pri drugi seriji metov pri SJFT (SJFT_30s_2). Pri tej

variablit(11) = = -1.87 značilni

R3.2 Naša raizvaja vrazliko zasledilpribliža že naredo statzasledilindeksu(13.78 Sterkowprišla dznačilni

Šimenknedomiglavnih kreatin teorijo mirovanjudoistepri fantkoncenfosfata

Razlog gibanjavečjegaje večjasta Šimznačilna(ŠimenkGibanjedomina

Sogabe se razv

se število 2.55 in p = p = 0.088,

ih razlik.

RAZPRAVA

aziskava je pv dominantopri drugi sei statistično naši izbranjenima raziistično pome statističn

u SJFT (p = 0 0.44) kot

wicz, 2015) do statističnih razlik ne v

o in Karpljinantni straskeletnih mfosfata v mzavrnil, saj

njem v dome to mogočetih starih otracija kreav dominant

za razliko m. Predposta

a števila vklja intenzivnoenko in Kaa. To pomeko in Karple z nedominantno stranj

idr. (2015)vije z leti tr

metov sta0.027. Zadn

, vendar je

pokazala, do ali nedomeriji metov, o značilnih ni statističnskavama na

membnih rao značilne 0.033). Pout mi. Drugaje izvajala

no značilnihv drugi serij

uk (2016) sani pripisamišicah, ki smišicah domj je Zoladz minantni ne ne velja, kd 11 do 15

atin fosfata tnih mišicah

med dominaavljamo, dajučenih miš

ost, večji narpljuk (201ni, da bi moljuk, 2016).nantno strajo (Šimenko

so za možnreniranja gi

atistično ranja variablabila zelo b

a se izvedbminantno st

ki traja 30 razlik, le ki značilnosta tem podroazlik pri drurazlike tudidariti je po

a raziskava test na sta razlik le prji metov ne

sta razlog zla visoki vso vključen

minantne stidr. (2007)ogi proti n

ker koncent5 let (Šimennižja in pos

h višja, obdr

antno in nea je vzorecšic gre za boapor pri izva6) zavrnila,

orali dobiti s. V našem njo judoisto

o in Karpljuk

no razlago tbanja v do

17

zlikuje meda, SJFT indeblizu p ≤ 0.0

ba meta ipptran. Rezultsekund. Za

ončni indekti (p ≤ 0.05)očju. Šimen

ugi seriji me pri skupne

otrebno, da (Sogabe, Starejši popuri prvi seriji skupnem š

za večje štsebnosti foe pri izvedb

trani (Šimen) pokazal, dnedominanttracija kreatnko in Karpsledično lahržimo.

edominantnc gibanja zaolj okorno iajanju giba ker bi morstatistično zprimeru st

om ni predsk, 2016).

tega fenomominantno

d dominantks ni imel s05. Ostale v

on-seoi-nagtati testa soanimivo je, ks SJFT (t(1). Naše rezunko in Karpletov (p = 0

em številu msta test izv

terkowicz-Placiji (18.0 i metov (p številu meto

evilo metovosfatov (krbi meta. Grnko in Karpda je konceti nogi atletin fosfata ipljuk, 2016)hko možno

no stranjo ba nedominain manj natnja z nedomrala biti intznačilne raztatistično zstavljajo do

mena izpostastran. V te

tno in nedtatistično zvariable nis

ge razlikuje,o pokazali sda pri drug

11) = -1.87 ultate smo juk (2016) s

0.008), vendmetov (p = ajala na enrzybycien,

2.3) japo= 0.030), niov niti končn

v z dominaeatin fosfae torej za vljuk). Sobabentracija kreta podobnn glikogena). Lahko prst, da je ko

bi lahko bil antno strantančno gibaminantno stenzivnost p

zlike v variaznačilnih radatnega na

avili višjo učm primeru

ominantnonačilnih raz

so imele sta

, če ga posastatistično gih variablap = 0.088)primerjali zsta prav takdar so te ra0.022) in k

nako stari poMaehara, Sonskih judoiso našli stanem indeks

antno stranat koncentrvečjo koncebe idr. (201reatin fosfana. Toda zaa narašča z redvidevamoncentracija

v različnemn drugačenanje. Posledtranjo. To mpri testu stablah srčneg

azlik nismo apora v prim

činkovitost u bi bolj uč

stranjo zlik t(11) atistično

ameznik značilno h nismo se zelo z dvema ko prišla aziskave ončnem opulaciji Sasaki in oistov in atistično su SJFT.

njo proti racija) v entracijo 15) je to ata med a mlade leti, vsaj o, da je

a kreatin

m vzorcu n. Zaradi dica tega možnost atistično ga utripa

zaznali. merjavi z

mišic, ki činkovite

18

mišice gibanje izvedle z manjšo porabo energije, kar dovoljuje judoistu, da izvede več uspešnih metov v začetni fazi borbe oz. izvajanja testa (Sogabe idr., 2015). Vrhunski judoisti imajo povečano simetrijo motoričnih funkcij z višjo simetrijo gibanja rok in nog. Zgodnja specializacija mladih judoistov za določeno stran gibanja je iz tega vidika nesprejemljiva. Pri mladih judoistih je najpomembnejši razvoj gibalnih vzorcev za obe strani (dominantno in nedominantno) (Šimenko in Karpljuk, 2015). Pri našem vzorcu bi lahko na podlagi rezultatov predvidevali, da imajo ustrezne treninge, saj smo v vseh variablah, razen v eni, prišli do statistično zanemarljivih razlik. Razlogi za statistično značilne razlike pri drugi seriji metov so lahko različne, predvidevamo, da je šlo za utrujenost nedominantne strani proti dominanti.

Zadali smo si dva cilja, in sicer preveriti splošno pripravljenost judoistov ter preveriti gibalno učinkovitost judoistov v dominantno in nedominantno stran. Splošno pripravljenost judoistov težko ocenimo, saj klasifikacijske norme za mlade judoiste še ne obstajajo. Za potrebe diplomskega dela jih bomo umestili v članske klasifikacijske norme. Poudarjamo, da je to napaka in da je primerjanje zaradi njihovih zmogljivosti zmotna. Če primerjamo s člansko klasifikacijsko normo (Tabela 3), pridemo do spoznanja, da imajo mladi judoisti zelo slabo splošno pripravljenost – 7 testirancev, slabo – 1 testiranec, dobro splošno pripravljenost – 2 testiranca in prav dobro – 2 testiranca. Glede na starost bi bilo bolje primerjati s klasifikacijskimi normami za mlajše ženske, kar ni pravilno, saj ne moremo primerjati različnih spolov. Če primerjamo s klasifikacijskimi normami za mlajše ženske (Tabela 5), so mladi judoisti veliko bolje splošno pripravljeni, zelo slabo pripravljeni – 3 testiranci, slabo pripravljeni – 2 testiranca, dobro pripravljeni – 3 testiranci, prav dobro pripravljeni – 2 testiranca in odlično pripravljeni – 1 testiranec. Vidimo, da so velike razlike, zato, kot sta poudarila Šimenko in Karpljuk (2015), nujno potrebujemo klasifikacijske norme za mlajše judoiste.

Glede na dobljene rezultate sklepamo, da so bili naši mladi judoisti deležni ustreznih treningov, saj razen pri eni postavki, ne prihaja do razlik med gibalno učinkovitostjo dominante in nedominantne strani. Vendar je končni indeks SJFT zelo blizu statistične značilnosti, kar nam pove, da so naši testiranci v dominantno stran dobri, vendar morajo, da bodo še bolj tehnično, taktično nepredvidljiv nasprotnik, izboljšati svoje mete v nedominantno stran. Poudarek mora biti predvsem v njihovih specialnih tehnikah, to so tehnike, ki jih uspešno uporabljajo na tekmah, tehnike s katerimi zmagujejo.

V raziskavi smo si zadali dve hipotezi:

• H1: Med dominantno in nedominantno stranjo ne bo statistično značilnih razlik v končnem indeksu SJFT.

Tabela 10 Statistični podatki za končni indeks SJFT

Indeks SJFT M N SD t p Dominantna roka 15,29 12 2,15

-1,87 0,088 Nedominantna roka 15,96 12 2,55

19

Legenda: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, t – testna statistika, p – statistična značilnost.

V Tabeli 10 so prikazane razlike med dominanto in nedominantno stranjo v končnem indeksu SJFT. Rezultati kažejo, da ne prihaja do statistično značilnih razlik v seštevku indeksa SJFT med dominantno in nedominanto stranjo (p = 0.088). Na podlagi statističnih podatkov lahko našo hipotezo H1 sprejmemo, ker smo res prišli do statistično neznačilnih razlik.

• H2: Med dominantno in nedominantno stranjo ne bo statistično značilnih razlik v končnem številu metov.

Tabela 11 Statistični podatki za skupno število metov

Število metov M N SD t p Dominantna roka 23,33 12 2,84

1,57 0,145 Nedominantna roka 22,58 12 3,75Legenda: M – aritmetična sredina, SD – standardni odklon, t – testna statistika, p – statistična značilnost.

V Tabeli 11 so prikazane razlike med dominanto in nedominantno stranjo v skupnem številu metov. Rezultati kažejo, da ne prihaja do statistično značilnih razlik v skupnem številu metov med dominantno in nedominanto stranjo (p = 0.145). Na podlagi statističnih podatkov lahko našo hipotezo H2 potrdimo, ker smo res prišli do statistično neznačilnih razlik.

20

4 SKLEP

Diplomsko delo je nastalo, ker nas je zanimalo, kakšna je gibalna učinkovitost judoistov v dominantno in nedominantno stran. Pomembno je, da ima judoisti dobro razviti obe strani, da v borbi menja položaj rok in nog. Obe strani, dominantna in nedominantna, morata biti enako razviti, da ne prihaja do asimetrije. Zgodnja specializacija judoistov za katero izmed strani telesa je nesmiselna in napačna. V času razvoja je pomembno, da mladi judoist dobi informacije za obe strani telesa. S tem, ko obvlada mete v obe strani, ima že na začetku borbe prednost.

Za raziskavo smo se odločili za Specialni judo fitnes test, s katerim lahko preverjamo več variabel in z njegovo pomočjo ugotovimo splošno pripravljenost judoistov, saj je zasnovan na podlagi judo borbe. Ugotovili smo, da so naši judoisti dobro splošno pripravljeni, vendar smo naleteli na problem, saj kvalifikacijske norme za mlajše judoiste še ne obstajajo. Za namen diplomskega dela smo jih primerjali z dvema drugima klasifikacijskima tabelama, kar glede na starost in spol testirancev ni pravilno, vendar smo s tem želeli opozoriti na dejstvo, da so te norme nujno potrebne.

S pomočjo literature in analize rezultatov smo prišli do ugotovitve, da je več razlogov, zakaj prihaja do razlik med dominantno in nedominantno roko. Predpostavljali smo, da prihaja do večje koncentracije kreatin fosfata v dominantni strani, to dejstvo lahko velja le za mlajše judoiste, ki se še razvijajo, in pri katerih koncentracija kreatin fosfata in glikogena še narašča. Glede na število ponovitev posameznega judo elementa (več ponovitev z dominantno), lahko prihaja do drugačnih gibalnih vzorcev. Posledično je z drugačnim, bolj okornim gibalnem vzorcem večja tudi intenzivnost samega gibanja. To dejstvo bi veljalo, če bi pri variabli srčnega utripa zaznali statistične razlike. V tem primeru bi bilo to resno opozorilo, da je potrebno spremeniti način treniranja in se posvetiti tudi nedominantni strani. Verjetno bi zaznali asimetrijo. Pri naših testirancih smo to ugotovitev zavrnili, saj nismo našli statistično pomembnih razlik pri variabli srčnega utripa. Višja učinkovitost mišic se razvije z leti treniranja gibanja v dominantno stran, to pomeni, da bolj učinkovite mišice gibanje izvedejo z manjšo porabo energije. Judoistu to dovoljuje, da izvede več uspešnih metov. Predvidevamo, da je to razlog, da smo pri drugi seriji metov pri SJFT našli statistično značilne razlike. Naši testiranci so izvedli več uspešnih metov v dominantno stran. Pomemben podatek je tudi končni indeks SJFT, ki je zelo blizu statistične značilnosti. Našim judoistom ta podatek pove, da mete uspešno izvajajo v dominantno stran, vendar obstajajo razlike med gibalno učinkovitostjo v dominantno in nedominantno stran. Za večjo nepredvidljivost na tekmah in boljšo gibalno učinkovitost v nedominantno stran, morajo mete trenirati tudi v nedominantno stran. S SJFT lahko preverjamo, ali pri judoistih prihaja do asimetrije v gibanju. Test je uporaben za več različnih stvari, kar pomeni, da je test splošno uporaben.

V prihodnje bo potrebno test na istih testirancih ponoviti in primerjati rezultate; tako bomo namreč lahko spremljali napredek in razvoj. Nadaljevati je potrebno s takšnimi raziskavami v vseh judo klubih, da se trening prilagodi še v času razvoja in s tem prepreči asimetrijo gibanja.

21

Z diplomskim delom smo doprinesli k razumevanju juda kot športa in pomembnosti testiranja. Našim testirancem smo približali testiranja in jim pojasnili pomembnost testiranj. Trenerjem smo posredovali podatke in jim omogočili prilagoditev treningov glede na potrebe posameznega judoista. Najpomembnejše je, da smo dodali del rezultatov za nastanek klasifikacijskih norm za mlajše judoiste.

Prostora za raziskovanje v judu je prav zaradi kompleksnosti juda kot športa še veliko. S tem diplomskim delom smo dodali en kamenček v mozaik raziskovanja, ki še poteka.

22

5 VIRI

Amtmann, J. in Cotton, A. (april 2005). Strenght and conditioning for judo. Strength and conditioning journal, 27(2), 26–31.

Babič, I. (2001). Judo za mlade. Slovenska Bistrica: Judo zveza Slovenije.

Bennett, A. (2009). Budo: the martial ways of Japan. Japan: Nippon Budoksn Foundation.

Boguszewska, K., Boguszewski, D. in Busko, K. (2010). Special judo fitness test and biomechanics measurements as a way to control of physical fitness in young judoists. Archives of Budo, 6(4), 205–209.

Bratić, M. (1998). The quantitative changes that originated from the application of different methodological procedures in the process of acquiring and improving complex motoric movements in judo. Physical education, 1(5), 39–45.

Brousse, M. in Matsumoto, D. (2002). Judo – šport in način življenja. Slovenska Bistrica: Judo zveza Slovenija.

Chesterman, B. in Willingham, B. (2001). Judo. Radovljica: Didakta.

Čuš, V. (2004). Judo: Popusti, da zmagaš. Ptuj, Slovenska Bistrica: Judo zveza Slovenije.

Drid, P., Trivič, T. in Tabakov, S. (2012). Special judo fitness test – A review. Serbian Journal of Sports Sciences, 6(4), 117-125.

Fakulteta za šport. (2016). Pridobljeno iz www.fakultetazasport.si/institut-za-sport/meritve/sportno-diagnosticni-center/

Franchini, E., Boscolo Del Vecchio, F. in Sterkowicz, S. (2009). A special judo fitness test classificatory table. Archives of Budo, 5, 127–129.

Judo channel. (2016). Judo Fundamentals: Waza. Pridobljeno iz http://www.judo-ch.jp/english/knowledge/technique/

Košir, R. (2002). Periodizacija treninga v judu (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Mlinarevič, V. (2007). Ocena napora na tekmovanju v judu s pomočjo analize borb (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Pozvek, E. (2015). Sodniška pravila. Slovenska Bistrica: Judo zveza Slovenije.

Pravilnik tekmovanj Judo zveze Slovenije. (11. 2. 2016). Slovenska Bistrica. Pridobljeno iz http://www.judo-zveza.si/datoteke/datoteke/pravilnik_tekmovanj_jzs-2016.pdf

Sertić, H. in Lindi, H. (2003). Kondicijska priprema judaša. Zagreb: 12. Zagrebački sajam sporta i nautike.

Sogabe, A., Sterkowicz-Przybycien, K., Maehara, K., Sasaki, T. in Sterkowicz, S. (2015). Effect of preferred body stance side on the performance of Special Judo Fitness Test in Japanese judo athletes. Archives of Budo, 11, 1-6.

23

Sterkowicz, S., Lech, G. in Blecharz, J. (2010). Effects of laterality on the technical/tactical behaviour in view of the results of judo fights. Archives of Budo, 6(4), 173-177.

Sterkowicz-Przybycien, K. in Fukuda, D. H. (2014). Establishing normative data fort he special judo fitness test in female athletes using systematic review and meta-analysis. Journal od Strenght and Condition Research, 28(12), 3585–3593.

Šimenko, J. (2011). Kondicijska priprava judoistov v predpubertetnem obdobju (Diplomsko delo). Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana.

Šimenko, J. (2016). Pomen športnih testiranj v judu. Neobjavljeno delo. Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija.

Šimenko, J. in Karpljuk, D. (november 2015). Can special judo fitness test be used to detect asymmetries in movement patterns? V Zbornik radova : Prva Konferencija Jugoistočne Europe u borilačkim vještinama i sportovima E S P - Odgoj, nauka i praksa Sarajevo (str. 58-61). Sarajevo : Fakultet sporta i tjelesnog odgoja.

Šimenko, J. in Karpljuk, D. (2015). Specialni judo fitnes test. Šport: revija za teoretična in praktična vprašanja športa, 63(1/2), 42-46.

Šimenko, J. in Karpljuk, D. (2016). Can special judo fitness test be used to detect asymmetries in movement patterns? Homo sporticus, 18(1), 14–17.

Škraba, J. (1980). Prvi koraki. Ljubljana: Težkoatletski klub Olimpija.

Takahashi, M., Takahashi, R., Takahashi, J., Takahashi, A., Takahashi, P. in Takahashi, T. (2005). Mastering judo. United States of America: Human Kinetics.

Ušaj, A. (1997). Kratek pregled osnov športnega treniranja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Ušaj, A. (2003). Osnove športnega treniranja. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport.

Zoladz, J. A., Kulinowski, P., Zapart-Bukowska, J., Grandys, M., Majerczak, J., Korzeniewski, B. in Jasinski, A. (2007). Phosphprylation potential in the dominant leg is lower, and [ADPfree] is higher in calf muscles at rest in endurance athletes than in sprinters and in untrained subjects. Journal of Physiology and Pharmacology, 58(4), 803–819.