4 Pobude in vprašanja svetnikov na 11. seji mestnega sveta

10 Murska Sobota - občina prijazna invalidom

11 Spominska slovesnost ob dnevu zmage

13 Visoka nagrada osnovni šoli IV Murska Sobota

14 Evropska vas na Trgu kulture

15 Aktivnosti ob dnevu Zemlje v Murski Soboti

28 Ulična razstava »Mura odprto«

29 Festival resne glasbe PAC-ev glasbeni maj

34 Mednarodno tekmovanje policistov v Murski Soboti

15. maj 2012 | številka 111

Foto

: Špe

la H

orva

t, So

nja

Vrat

arič

3 maj 2012 |

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!V tokratnem kotičku bom spregovoril o ljudeh, ki živijo med nami in so v svojem vsakdanu velikokrat prikrajšani, saj se zaradi svoje invalidnosti ne morejo vključevati v življenje družbe na način, kot bi si to želeli sami. Invalidi so tista ciljna skupina, ki se v vsakodnevnem življenju srečuje s številnimi stiskami in težavami. Prav lokalno okolje je tisto, kjer se po-trebe invalidov odražajo v največji meri, zato smo se v mestni občini odločili, da v sodelovanju z invalidskimi društvi pri-pravimo akcijski načrt »Neodvisno življenje invalidov v naši občini«, ki ga bomo uresničili do leta 2015. Med osnovnimi cilji projekta sta povečanje stopnje obveščenosti javnosti o težavah invalidov ter omogočanje dostopa do številnih usta-nov. Prav občinsko glasilo je primeren prostor za tovrstno obveščanje in ozaveščanje občanov in občank, saj je ravno ozaveščenost tista, ki bo prispevala k drugačni miselnosti o invalidih in s tem k lažjemu odpravljanju ovir.

Na dobri poti za vključevanje invalidnih otrok v družbeno življenje naše skupnosti je Osnovna šola IV Murska Sobota, ki je letos za glasbeno-plesno predstavo »Snežna kraljica« že drugič prejela visoko nagrado Inclusia. Izjemna predstava je med seboj povezala otroke in mladostnike s posebnimi po-trebami, navdušeno občinstvo pa spodbudila k razumevanju in spoštovanju raznolikosti. Vsem predstavnikom šolske sku-pnosti ob tej priložnosti izrekam čestitke za prejeto nagrado.

V počastitev 15. maja, mednarodnega dneva družin, smo se že pred petimi leti odločili, da bomo v mestni občini ta dan obeležili z družinskim piknikom. Z veseljem ugotavljam, da ste občanke in občani prireditev dobro sprejeli in je postala kar tradicionalna. Upam, da je bil dan, ki ste ga preživeli v krogu svojih najbližjih, izpolnjen.

Majski kotiček zato naj zaključim z mislijo o družini:

»Nihče nam ne more vrniti trenutkov, ki smo jih preživeli s tistimi, ki jih imamo radi. Tisto, kar ostane, pa je ljubezen, ki jo nosimo v srcu.«

Vaš župan

4 | maj 2012

MESTNI SVET

V nadaljevanju 11. redne seje mestnega sveta 10. aprila 2012 so svetniki in svetnice predstavili vprašanja, pobude in mnenja:

Jožica VIHERje dejala, da je Civilna iniciativa Polana ne-katerim svetnikom in krajevnim skupnostim posredovala dopis o onesnaževanju, ki ga povzročata kompleksa INOKS in ROTO Pavlinjek. Ker gre za divje odlagališče, pre-

dlagajo, da se naj očisti v akciji Očistimo Slovenijo. Z dopisom se je seznanil tudi odbor za urbanizem in urejanje prostora ter gospodar-sko infrastrukturo. Predlagala je, da naj mestna uprava prouči vlogo civilne iniciative in ukrepa skladno s pristojnostmi. Tudi župan je prejel pobudo civilne iniciative. Občinska uprava bo zadevo pregledala. Gre za neurejeno območje, kjer sta v neposredni bližini družbi ROTO in INOKS, ampak zunaj njunega območja. Mestna uprava se bo po-govorila z lastniki, da stvari uredijo. Svetniki bodo z ugotovitvami obveščeni.

Zoran KOSje kot predstavnik sveta staršev Vrtca Murska Sobota prisotne povabil na dobrodelni kon-cert, ki je bil 14. aprila 2012 na Ekonomski šoli Murska Sobota. Koncert je organiziral svet staršev, izkupiček pa bo namenjen ob-

novi zunanjih površin ter za nakup strokovnih in didaktičnih igral.Župan je za odločitev svetu staršev v Vrtcu Murska Sobota za organiziranje dobrodelnega koncerta čestital. Tudi občina je prispevala nekaj sredstev za nakup igral najmlajšim. Pozval je k čim večji udeležbi na dobrodelnem koncertu.

Svetnik je pristojne službe mestne uprave pozval, naj poskrbijo, da se na primeren način uredi živa meja pri stari glasbeni šoli v Murski Soboti, saj se ta ob javnih prireditvah in sejmih uporablja kot javni WC.Župan je odgovoril, da je ob javnih prireditvah treba preprečiti dostop do žive meje pri stari glasbeni šoli ali namestiti več WC-jev. Skupaj s podjetjem Komunala, ki je po navadi prireditelj javnih prireditev, je treba poskrbeti za več WC-jev.

Zoran Kos je predlagal, da naj mestno redarstvo večkrat preveri zele-nice, saj nekateri prebivalci ne pospravljajo pasjih iztrebkov. Zaradi tega je zelenica pri stari ekonomski šoli uničena.Župan je odgovoril, da je težko vplivati na občanke in občane, ki so lastniki štirinožcev, saj se mnogi ne zavedajo, da za njimi nekdo mora čistiti. Obvezno je vztrajno opozarjanje, občasno tudi kaznovanje.

Nada CVETKO TÖRÖK, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je dodala, da mestna uprava vsako leto ob dnevu Zemlje pripravi akcijo osveščanja lastnikov psov, da bi spoštovali odlok, v katerem piše, da se na javnih površinah ne sme odlagati odpadkov. Pri tem je mestna občina kar uspešna, pohvaliti je treba občane, ki s sabo nosijo vrečke in pospravijo za hišnimi ljubljenčki, je pa tudi nekaj neodgovornih lastnikov psov, ki jih je treba stalno osveščati. Po drugi strani mestna občina na spletni strani »Pes – moj prijatelj« pri osveščanju v slovenskem merilu

zavzema mesto nekje na sredini. Postavljenih je 18 košev za odpadke, po programu bomo nadaljevali s postavitvijo novih. Izrazila je upanje, da bo mestna občina zadostila pogojem in postala mesto osveščenih lastnikov psov.

Svetnik je pristojne službe pozval, naj proučijo možnosti glede obnove starega lesenega mostu čez potok Ledava v Rakičanu, saj je most v zimskem času zelo spolzek in nevaren.Župan je odgovoril, da bo mestna uprava preverila stanje mostu. Menil je, da most statično odgovarja, za gradnjo konstrukcije in asfaltiranje pa v proračunu trenutno ni sredstev.

Ludvik ZELKOje dal pobudo, da naj mestna uprava razreši spor med dvema izvajalcema teniške dejav-nosti v Murski Soboti, in sicer med Teniškim klubom Murska Sobota in Teniško šolo Jakopina. Teniški klub Murska Sobota, ki je

od leta 2008 lastnik zemljišča, prej pa je bila lastnik Mestna občina Murska Sobota, v letošnjem letu Teniški šoli Jakopina več ne dovoli izvajanja dejavnosti teniške šole in treningov. Sama zadeva se je za-pletla že v prejšnji sezoni, vendar so ob posredovanju mestne uprave takrat našli rešitev.Župan je odgovoril, da ima teniški klub v lasti zgradbo in gostinski objekt z zemljiščem ter vsa igrišča. Mestna uprava je pred časom preverila, kako je teniški klub prišel do teh zemljišč, in ugotovila, da jih je v preteklosti izvršni svet s sklepom prenesel z občine na mestno četrt, mestna četrt pa je potem dala pravico za gradnjo (ni pa teh zemljišč prodala). Ob ukinjanju družbene lastnine so tisti, ki so imeli pravico graditi, samodejno postali lastniki. Mestna uprava bo ponovno poklicala Teniški klub Murska Sobota in Teniško šolo Jakopina, da najdeta skupni jezik v interesu vseh, ki trenirajo.Bojan PETRIJAN, direktor mestne uprave, je dodal, da je v letu 2010 me-stna uprava uspela rešiti zaplet glede teniškega igrišča z mediacijo. Ponovno bodo pristopili k mediaciji; sporazum ni bil preklican, vprašanje je, zakaj se je ponovno zapletlo.

Ludvik Zelko je opozoril, da so na atletskem stadionu pri Osnovni šoli I v Murski Soboti nujna vzdrževalna dela in na nekaterih mestih sanacija umetne obloge. Ker se v minulih obdobjih niso zagotovila sredstva za tekoče vzdrževanje, je potrebna sanacija sintetične prevleke v vrednosti 50.000 EUR. Dal je pobudo, da v Mestni občini Murska Sobota najdejo sredstva za sanacijo in obnovo tega objekta, da se ne bi stroški še povečali. Projekt se mora prijaviti tudi na razpis za sredstva Fundacije za šport ali pa je treba najti še kak ustrezen razpis za pridobitev sredstev.

Župan je odgovoril, da bo 50.000 EUR za vzdrževalna dela in sanacijo atletskega šolskega stadiona pri Osnovni šoli I v Murski Soboti težko najti naenkrat. Tudi pri razpisih za sredstva iz fundacije je treba zagotoviti so-financiranje v višini od 30 do 50 odstotkov. Investicijo bo treba vključiti v proračun za leti 2013 in 2014 ter se načrtno odločiti za investicije v športno infrastrukturo. Po sprejetem letnem načrtu športa bo objavljen razpis, na katerega se lahko prijavijo šole za investicije v šolsko infrastrukturo, med katero spada tudi stadion.

Pobude in vprašanja mestnih svetnikov

5 maj 2012 |

MESTNI SVET

Mag. Marjan GUJTje že pred časom dal pobudo, da se naj ure-di prehod čez cesto pred Osnovno šolo III na Bakovski ulici, kjer vsakodnevno hodijo otroci v šolo, prav tako tam starejši ljudje hodijo na pokopališče. Ostali dve osnovni

šoli imata prehode zgledno urejene, pred Osnovno šolo III pa so »ležeči policaji« le na Trstenjakovi ulici. Predlaga postavitev otoka ali »ležečega policaja«. Zaprosil je za odgovor in predlagal, da se prehod uredi enakovredno rešitvam pred ostalima osnovnima šolama.

Župan je odgovoril, da predloge za prometno ureditev obravnava svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki se mora o tem opredeliti, torej odločitve niso povsem v pristojnosti občinske uprave ali župana, drugače bi mogoče stvari bile prej urejene. Dodal je, da je mestna občina bila uspešna na razpisu Save Kranj in bo brezplačno dobila merilnik hitrosti, ki bo nameščen po dogovoru.

Nada CVETKO TÖRÖK, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in pro-stor ter gospodarske javne službe, je dodala, da je to pobudo obravnaval svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ukrepi so vidni na terenu, torej svetlobni znak, ki opozarja na prehod za pešce, in opozorilna tabla, ki pokaže hitrost. Tudi radar, ki se mesečno najame, je postavljen pri Osnovni šoli III. Ponovno je bila dana pobuda za »ležeče policaje«, vendar se svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu zaenkrat za to rešitev ni odločil, ker je na tem mestu dovoljen tovorni promet do podjetja SGP Pomgrad. Svet bo strokovni predlog še pripravil, takrat bo svetnik dobil ustrezen odgovor.

Iztok ZRINSKI je dejal, da je bil 22. 12. 2011 sprejet odlok o ureditvi cestnega prometa v Mestni občini Murska Sobota, v katerem je zapisano, da je konkretno na Gregorčičevi ulici, kjer se od-vija promet šolarjev do Osnovne šole III, kjer

sta vrtec in dom starejših, možno omejiti promet za tovorna vozila do 3,5 tone. Ker se do današnjega dne s prometno signalizacijo ni zgodilo nič, prosi za odgovor. Župan se strinja, da bi se na osnovi odloka prometna signalizacija že lahko postavila.

Nada CVETKO TÖRÖK, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je dodala, da pri mirujočem prometu ne gre samo za postavitev enega prometnega znaka, ampak je treba prometno proble-matiko reševati kompleksno, npr. če se na Gregorčičevi ulici postavi omejitev, se mora urediti tudi obvoz, treba pa je pridobiti tudi soglasje države, saj je cesta, na kateri bo postavljen obvozni znak, v državni lasti. Odlok o ureditvi cestnega prometa ne zajema samo Gregorčičeve ulice, ampak so vse ceste in vsi ukrepi v tem odloku enakovredni, zato bo rešitev pripravljena kompleksno.

Svetnik je dejal, da so Mestne četrti dobile pobudo obiskovalcev knjižnice, da se naj na Zvezni ulici pred knjižnico uredi mirujoči promet, tako da se dá prednost pešcem in kolesarjem, ne bi pa zapirali prometa. Pristojne službe naj o predlogu razmislijo in ga realizirajo. Župan je odgovoril, da mora o predlogu za ureditev mirujočega prometa na tem mestu razpravljati svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in predlagati rešitev. Župan se včasih ne strinja z rešitvami, ki jih sprejme svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ker niso življenjske (npr. enosmerni promet na Prešernovi ulici in Ulici Štefana Kuzmiča).

Nada CVETKO TÖRÖK, vodja oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe, je dodala, da je to problematiko prav tako obravnaval svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Tudi tukaj je treba upoštevati še druge vidike; zraven je zasebno zemljišče, kjer je neurejeno parkiranje. Ne moremo samo postaviti prometnega znaka na Zvezni ulici ter pustiti otrok in pešcev na prometno površino, ampak je treba najprej vzpostaviti pogoje za prometni znak. Zato je bil sprejet sklep, da je treba najprej urediti dovoz avtomobilov s tega neurejenega parkirišča na Zvezno ulico. To prometno situacijo je treba torej reševati z več vidikov.

Iztok Zrinski je pri možnosti gradnje dopolnilnih objektov na po-sameznih parcelah (nadstrešnice za motorna vozila, zimski vrtovi, ograje) pozval, da se naj pripravijo spremembe trenutno veljavnega prostorskega akta. Veljavni akt ali to prepoveduje ali ni dovolj jasen, zato povzroča pri upravni enoti veliko »vprašanj«, stranke pa od upravne enote dobijo negativne odločbe. Predlagal je, da se občinska uprava sestane z Upravno enoto Murska Sobota in dogovori, kako težave reševati. Župan je odgovoril, da prostorsko ureditveni pogoji (PUP) veljajo. Zapisane dikcije včasih upravni enoti ne dovoljujejo izdaje dovoljenj za gradnjo zim-skih vrtov, nadstrešnic za motorje ipd. Za spremembo PUP je potreben čas. V pripravi je Občinski prostorski načrt – OPN, ki bo v kratkem posredo-van mestnemu svetu v sprejem v prvi obravnavi. Takrat se lahko gradnja zimskih vrtov, nadstrešnic vključi v OPN, ki je zelo obsežen in pomemben akt. Župan nima nič proti, če se mestni svet odloči za spremembo PUP po hitrem postopku. V proračunu sredstva za spremembo PUP trenutno niso predvidena, lahko pa se predvidijo v njegovem rebalansu.

Svetnik je mestno upravo ponovno pozval, da prenese avtorske po-godbe za govornike na pogrebih z mestnih četrti na mestno upravo. Prav tako je ponovno poudaril, da za izbiro govornikov na pogrebih obstaja krožni sistem, razen kadar svojci pokojnika izrecno želijo določenega govornika. Slavko DOMJAN, vodja oddelka za proračun in finance, je odgovoril, da je glede plačevanja govornikov na pogrebih mestna uprava mestnim četrtem in krajevnim skupnostim poslala dopis, s katerim jih je seznanila, da je mestna občina konec leta 2011 pristopila k pripravi novega pravilnika o financiranju ožjih delov lokalne skupnosti, da bi poenotili način financiranja vseh pravnih oseb. Eden elementov financiranja je bil izpostavljen prav s strani mestnih četrti – to je plačevanje govornikov na pogrebih. Zaradi popolne pravilnosti postopkov pri izvajanju tega financiranja je mestna uprava sprejela stališče, da se bodo v bodoče vsa izplačila izvajala na enem mestu, to je neposredno iz proračuna mestne občine. Za te namene so v proračunu za leto 2012 načrtovana sredstva v višini 5729 evrov za mestne četrti in 4283 evrov za krajevne skupnosti. Višina sredstev za sofinanciranje govorov na pogrebih je izračunana na osnovi 40,00 EUR neto za posamezen govor oz. 51,61 EUR bruto. Pri izračunu potrebnih sredstev je bilo smiselno upoštevano povprečje opravljenih govorov v preteklosti, kar je usklajeno s predsedniki krajevnih skupnosti in tajnikom mestnih četrti. Po potrebi bo skupni znesek sredstev za opravljene govore na pogrebih popravljen. Tehnični del za plačevanje ostaja enak kot doslej, občani kontaktirajo krajevno skupnost, ali mestno četrt, ali neposredno govornika. O opravljenih govorih vodi evidenco mestna četrt oz. krajevna skupnost. Avtorske pogodbe z govorniki bo sklenila mestna občina. Izplačila avtorskih honorarjev se vršijo trimesečno na osnovi števila opravlje-nih govorov (podatke o tem posreduje mestna četrt oz. krajevna skupnost). Do konca leta 2011 so sredstva za plačevanje govornikov na pogrebih bremenila finančne načrte krajevnih skupnosti in mestnih četrti.

6 | maj 2012

MESTNI SVET

Mag. Robert CELECje dejal, da zaradi varčevanja ob dnevu re-formacije ne bo proslave na državni ravni, zato je predlagal, da se proslava na državni ali pomurski ravni izvede v dvorani Gledališča Park, organizira pa jo naj Mestna občina

Murska Sobota skupaj z Zavodom za kulturo, turizem in šport ter Evangeličansko cerkvijo na Slovenskem. Župan je odgovoril, da bi predlog za organiziranje proslave ob dnevu refor-macije morali podati ob sprejemanju proračuna; sredstva v proračunu niso predvidena. Lani je mestna občina organizirala regijsko proslavo ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, stroški so znašali okrog 5000 EUR. Treba je predlagati vir – proračunsko postavko, konto, iz katerega bi se naj proslava financirala. Država ukinja ali racionalizira organiziranje državnih proslav oz. jih prenaša in ne daje sredstev zanje. Za organiziranje proslav od dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom so se župani na levem bregu Mure dogovorili. Lani je bila proslava v Mestni občini Murska Sobota (ki je pokrila stroške), letos bo proslava v Beltincih ali Črenšovcih, vsako leto v drugi občini. Dobro bi bilo, da bi se več občin, ki imajo interes, dogovorilo za organiziranje proslave ob dnevu reformacije. Stroški za organiziranje proslave tako ne bi bremenili proračuna samo ene občine.

Svetnik je postavil vprašanje, ali bo projekt Geotermija – Fazanerija realiziran, saj je razpis razveljavljen.Župan je odgovoril, da je bil razpis razveljavljen, ker podizvajalec najugo-dnejšega ponudnika ni imel pokritih vseh obveznosti. Ker se projekt financira iz evropskih sredstev, občina ne more oddati del, ki ne bi bila skladna z zakonom o javnih naročilih. Nov razpis še ni pripravljen, saj je župan an-gažiral skupino strokovnjakov s področja energije in geotermije. Projekt bo nekoliko spremenjen, nato bo še sestanek na bivši SVLR oz. na direktoratu na Ministrstvu za gospodarstvo in treba bo pridobiti mnenje. Na projektu se dela in ni bojazni, da bi izgubili skoraj 2,2 milijona evrov.

Mag. Celec je izpostavil, da so bile v marcu težave z informacijskim sistemom Mestne uprave Mestne občine Murska Sobota. Zanima ga, ali namerava mestna uprava posodobiti informacijski sistem.Župan je odvrnil, da je občina vključena v sistem omrežja državnih orga-nov HKOM, prek katerega dostopa do različnih državnih zbirk podatkov. Težave z informacijskim sistemom so nastale zaradi poostrenega nadzora, ki je sledil grožnjam za vdor v državni informacijski sistem. Zaradi tega so imele občine po vsej Sloveniji dva ali največ tri dni težave s pošiljanjem elektronske pošte, tudi nekateri programi niso delovali. Občinska uprava bo poskušala dobiti poseben usmerjevalnik, prek katerega bi imeli dostop do interneta tudi mimo omrežja HKOM.

Svetnik je mestni upravi, županu in Razvojnemu centru čestital za projekt »Rešujmo skupaj«, na osnovi katerega bo Mestna občina Murska Sobota pridobila sredstva za gasilsko lestev. Težava je, da v proračunu za ta projekt ni sredstev, zato bo potreben rebalans. Zanima ga, ali se je že pristopilo k podpisu pogodbe. Župan je odgovoril, da je s projektom »Rešujmo skupaj« primarno pred-viden nakup gasilske avtolestve v vrednosti malo manj kot milijon evrov, dodaten partner je Potapljaško društvo Murska Sobota, ki si bo lahko prek tega projekta kupilo potrebno opremo. Župan projektu ne nasprotuje zaradi potapljaškega društva, je pa proti, da bi bilo potapljaško društvo v tem pro-jektu na prvem mestu. S projektom se je kandidiralo za sredstva v višini 1,3 milijona evrov, skupaj za gasilsko lestev in potapljače, odobrenih je 450.000

evrov. Za projekt so dodeljena sredstva, ki bodo ostala iz drugih razpisov. Torej če se opravi razpis za nakup avtolestve in se z izbranim izvajalcem podpiše pogodba, bo za nakup treba plačati 900.000 evrov, od države pa dobimo 450.000. Kako naj občina pokrije razliko 450.000 evrov? Projekt se lahko sproži šele takrat, ko bo zaključena finančna konstrukcija, torej ko bo občina dobila toliko sredstev iz naslova evropskih sredstev, da občini ne bo treba dodajati denarja. To drugače pomeni, da je takoj potreben rebalans proračuna in je treba pol milijona evrov nameniti za nadaljevanje tega projekta. Torej odobritev ni tako idealna, kot se sliši. Seveda bo moral drugi partner, torej potapljaško društvo, prispevati svoj delež, tudi njim bo težko zadevo realizirati. Zato mora biti vrstni red projekta najprej gasilska lestev in šele potem drugi partnerji. Župan je seznanjen, da je posredovan dopis, da smo pogodbo pripravljeni podpisati pod pogoji, da bomo dobili vsaj teh 450.000 evrov; upa, da bo občina prejela tudi preostanek sredstev.

Svetnik je dejal, da mestna uprava za zaposlene v kletnih prostorih pripravlja telovadnico. Postavil je vprašanje, ali je to nujno potrebno, saj sredstev v proračunu ni. Bojan PETRIJAN, direktor mestne uprave, je odgovoril, da gre za kletne prostore, ki so uporabni in v precej dobrem stanju, v nekaterih prostorih je arhiv mestne uprave, Javnega stanovanjskega sklada in Razvojnega centra. Pri projektu »Naj zelena občina« je mestna občina padla z drugega na tretje mesto, zato je uvedla nov ukrep, in sicer t. i. zeleni prihod na in odhod z delovnega mesta. Občinska uprava v Murski Soboti si želi biti najboljša tudi na tem področju. Že štiri leta, od aprila do septembra, se službeni izhodi na območju do enega kilometra opravljajo peš in s kolesom. Ta primer dobre prakse so uvedli tudi drugje v Sloveniji. Če človek priteče, prirolka ali na kak drug način pride na delovno mesto, potrebuje prostor, kjer se bo primerno uredil, da bo lahko potem svoje delovne obveznosti izpolnjeval. Projekt bo prikazan v sklopu tedna mobilnosti v septembru. Tudi noveliran zakon o varstvu in zdravju pri delu od delodajalca zahteva, da postori nekaj v zvezi z zdravjem.

Mag. Celec je predlagal, da se na trgu pred knjižnico uredi jav-na razsvetljava, saj se tam ob večernih urah zbirajo ljudje in tudi nepridipravi. Župan je odvrnil, da je projekt samo delno realiziran, porušiti bi morali namreč še objekt bivše semenarne, nakar bo tudi javna razsvetljava v celoti narejena. S tem je povezana selitev tekstilne tržnice.

Svetnik je vprašal, zakaj poročila nadzornega odbora niso javno obja-vljena na spletni strani mestne občine, saj gre za informacije javnega značaja. Zanimalo ga je, kdaj bo mestni svet obravnaval katero od poročil nadzornega odbora. Predlagal je, da se poročilo nadzornega odbora o poslovanju organov družbe Sobota center in poročilo o nadzoru v Zdravstvenem domu za leto 2010, kjer je šlo za nabavo reševalnega vozila, obravnavata na majski seji mestnega sveta.Župan je odgovoril, da bodo dokončna poročila nadzornega odbora, ki so javna, objavljena na spletni strani mestne občine. Na seji mestnega sveta se lahko, kot posebna točka, obravnavajo vsa dokončna poročila ali pa le ti dve predlagani dokončni poročili.

7 maj 2012 |

MESTNI SVET

Andrej MEŠIČje postavil vprašanje, kako je z načrti za ure-ditev krožišča na stičišču Zvezne, Kocljeve in Slomškove ulice, predvsem ali se bo v sklopu tega asfaltiralo parkirišče zraven slaščičarne Ben Samy.

Župan je odgovoril, da je gramozirano parkirišče med Slomškovo in Zvezno ulico v zasebni lasti. Na tem prostoru je predvidena gradnja poslovno-tr-govskega centra, v sklopu tega pa tudi novo krožišče na stičišču Slomškove, Zvezne, Kocljeve ulice in podaljšek Kocljeve ulice v Cankarjevo ulico. Investitor bi z investicijo že moral začeti, a ima težave pri zagotavljanju finančnih sredstev, prav tako še ni uspel pridobiti gradbenega dovoljenja. Občina lahko samo spremeni prostorski akt.

Svetnik je opozoril, da informacijska točka pri knjižnici že nekaj časa ne deluje, zato se naj popravi ali odstrani. Župan je odgovoril, da bo mestna uprava preverila, če točka pri knjižnici res ne deluje; v tem primeru bo ponovno vzpostavila njeno delovanje.

Goran MILOŠEVIČje vprašal, ali se razmišlja o ureditvi prehoda za pešce od nove gledališke dvorane do par-kirnega prostora čez cesto. Župan je odvrnil, da je ureditev pločnika na Mojstrski ulici in cestišča v tem delu predvidena

v letošnjem proračunu.

Jolanda PRELEC LAINŠČAKje dejala, da je ob rekreacijskih in spreha-jalnih poteh v parku in ob kanalu premalo košev za pasje iztrebke ali pa jih sploh ni. Zaradi tega je predlagala namestitev večjega števila košev in nadzor inšpekcije, saj bi mo-

goče s kaznovanjem dosegli, da bi lastniki psov te iztrebke pobirali. Župan je odgovoril, da je v parku in ob kanalu postavljenih nekaj košev za pasje iztrebke, lahko pa se jih postavi še več.

Svetnica je predlagala, da občina odpre blagajno oziroma pisarno, kjer bi lahko občani brezplačno plačevali položnice (Občina Šenčur ima takšno pisarno, ki zelo dobro funkcionira).Župan je odgovoril, da pisarna za plačevanje položnic za sabo potegne več stvari, in sicer od tega, da moramo imeti dve novi delovni mesti ter urediti pogodbe z vsemi družbami, ki za svoje storitve izstavljajo položnice. Slavko DOMJAN, vodja oddelka za proračun in finance, je dodal da so morali na Občini Celje, zagotoviti dva portala, v obdobju okrog 15. do 20. v mesecu, ko zapade večina položnic, pa so imeli aktivirane tudi po štiri osebe. Mi nimamo na razpolago, niti dveh. Če bi želeli zadostiti tem zahtevam, bi morali najprej urediti prostor ter kadrovsko zasedbo, s čimer so povezani stroški. Urejeno bi moralo biti še ustrezno zavarovanje, kar bi bil strošek občine. Ob tem je opozoril, da imajo občani trenutno možnost plačevanja komunalnih storitev (vodovod, kanalizacija in ogrevanje) v javnem podjetju Komunala, ki ima za to organizirano blagajno.

Svetnica je izpostavila, da bodo zaradi cvetenja ambrozije imeli ne-kateri občani spet hude alergije. Postavila je vprašanje, ali je mogoče z odlokom lastnikom zemljišč naložiti, da ta plevel uničujejo (npr. sosednja država Madžarska ima predpisane zelo velike denarne kazni za tiste, ki imajo na svojem zemljišču to rastlino).Župan je odgovoril, da bo mestna uprava preverila, kako je zatiranje am-brozije urejeno na državni ravni oz. ali se lahko sprejme odlok občine z namenom zatiranja ambrozije, ki je zelo nevarna.

Dr. Mitja SLAVINECje vprašal, kakšno je trenutno stanje glede realizacije obvoznice okrog Murske Sobote. Menil je, da je smiselno najprej pristopiti k izgradnji vzhodne obvoznice, saj se bo na ta način tudi Severna obrtno-industrijska cona

bolj približala avtocesti, s čimer bi zagotovili konkurenčnost in olajšali iskanje morebitnih investitorjev.Župan je odgovoril, da je po informacijah direktorja Direkcije za ceste projekt južne obvoznice (od podaljška Tomšičeve do Bakovske ulice, z nadvozom prek železniške proge do Panonske ulice, proti Rakičanu in do Bliska) še vedno vključen v državni proračun. Za projekt je večina zemljišč že odkupljenih, s prostorskim aktom je obvoznica umeščena v prostor, sledita še pridobitev gradbenega dovoljenja in razpis za izbiro izvajalca del. Dela želijo oddati še letos. Za vzhodni del obvoznice, od Bliska naprej, mimo čistilne naprave prek Ledave do Noršinske ceste, kjer je krožišče, mimo Ekonomske šole do Severne obrtno-industrijske cone in mimo nje do Čarde, kjer je v krožišču že pripravljen četrti krak, prostorske stvari še niso urejene, sprejema se OPPN. V sklopu OPN-ja bodo stvari pokrite, torej da je zemljišče zazidljivo, hkrati pa nastaja OPPN, podrobni načrt, kjer se pridobivajo končne smernice za projekt celovite presoje vplivov na okolje; vmes so bile še težave z vodarji, potem sledita javna razgrnitev in pridobivanje končnega mnenja vseh mi-nistrstev. Torej ne moremo prej začeti graditi vzhodne obvoznice in potem južne, saj zadeva v prostor še ni vključena, zemljišča še niso niti odkupljena.

Svetnik je postavil vprašanje o pregledu pogodbe med mestno obči-no in Potapljaškim društvom Murska Sobota za potrebe reševanja. Zanima ga, ali je potrebna kakšna dopolnitev. Župan je odgovoril, da je dokumentacijo pregledal, in še enkrat poudaril, da ne bo podpisal zahteve, da se potapljaškemu društvu plača za njihovo delo samo na podlagi tega, da napišejo, kdo so, ter navedejo davčno številko in transakcijski račun, saj je treba podati celovito poročilo o tem, kako je bil denar porabljen.

Cvetka ŠKAFARje dejala, da je dvorišče za nekdanjo poslo-valnico Ljubljanske banke prek Blagovnice, kljub nedavni čistilni akciji, še vedno uma-zano in polno odpadkov. Župan je odgovoril, da je parkirišče za Blagovnico

v zasebni lasti, prav tako dvorišče pri Novi Ljubljanski banki, občinska uprava lahko pošlje inšpekcijo in opozori lastnika, da zadevo uredi.

Svetnica je dejala, da je ob večjih zelenih površinah v mestu namešče-no opozorilo lastnikom psov, zraven so postavljeni tudi pasji WC-ji. Predlagala je, da se tako uredijo tudi otroško igrišče na Lendavski ulici ter ostala otroška igrišča med stanovanjskimi bloki.

8 | maj 2012

MESTNI SVET

Župan je odgovoril, da se na igrišču na Lendavski ulici (za kitajsko resta-vracijo) lahko postavijo koši.

Svetnica je dejala, da od 1. 1. 2012 velja predpisan enotni univerzalni obrazec – vloga za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev, ki obsega enajst strani, kar nekaterim predstavlja težave pri razumevanju in izpolnjevanju obrazca. Predlagala je, da se obrazec objavi v Soboških novinah z ustrezno strokovno obrazložitvijo. Župan je odgovoril, da se lahko ob težavah z izpolnjevanjem obrazca za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev občani obrnejo na zaposlene v občinski upravi, ki jim bodo pomagali.

Cvetka Škafar je povedala, da je Medobčinsko društvo invalidov Murska Sobota pridobilo status invalidske organizacije leta 2003, leta 2008 pa status društva v javnem interesu. Društvo ima težave s prostori, saj ne ve, kako dolgo jih bo še lahko uporabljalo. V ostalih pomurskih občinah so tovrstnim invalidskim društvom prostori zago-tovljeni brez plačila in so samoumevno zajeti v občinskih proračunih. Zaprosila je za odgovor v pisni obliki.Župan je odgovoril, da se je predsednik medobčinskega društva invalidov obrnil nanj glede prostorov. Na župana se obrača veliko društev, ki rabijo prostore; vsem preprosto ni mogoče ugoditi. Občina se trudi, da bi ji določene prostore, ki so v državni lasti, država dala v brezplačno uporabo (npr. stara ekonomska šola), občina pa bi jih nato dala v uporabo društvom, tudi del stare glasbene šole, kjer je občina delni lastnik, prostore ekonomske šole nad knjigarno, dvoriščni objekt za bivšo Podmornico, ki je v zasebni lasti, vendar so potrebna sredstva za usposobitev teh prostorov.

Marija BAČIČje dejala, da je Klub občanov po možganski kapi Murska Sobota v letošnjem letu orga-nizator vseslovenskega srečanja v Murski Soboti, in prosi za donatorska sredstva. Župan je odgovoril, da se Klub občanov po mož-

ganski kapi Murska Sobota lahko prijavi na razpis za sredstva iz občinskega proračuna iz naslova sociale.

Svetnica je dejala, da je v mestnem središču veliko lepih prostorov praznih (Šoping, Blagovnica). Mestna uprava bi naj pomagala poi-skati investitorje, da bi se prostori napolnili z dejavnostmi, ki bi ljudi privabile v jedro mesta. Župan je odgovoril, da sta oba objekta v zasebni lasti, zato je predlog težko izvesti.

Marija Bačič je opozorila, da je zvečer okrog nekdanje Družbene prehrane nevarno, saj okolica ni razsvetljena, prostori so odprti, zato se tam zbirajo nepridipravi. Zanima jo, ali bi se lahko najel kredit za nakup te stavbe, da bi se lahko v stavbi uredila samopostrežna restavracija (npr. McDonald's), ki je v mestni občini ni, zaposlilo pa bi se lahko tudi nekaj občanov.Župan je odgovoril, da so prostori nekdanje Družbene prehrane razdejani. Lastnik prostorov je Hypo Leasing, ki prostorov ni imel niti v svoji evidenci. Trenutno zbirajo ponudbe, da bodo prostore zaprli in sanirali. Da bi prostore odkupila občina – zakaj tega predloga niste dali ob sprejemanju proračuna? McDonald's ima interes priti v Mursko Soboto, ampak na drugih lokacijah. Občinska uprava je pripravila nekaj lokacij – med njimi so tudi prostori Družbene prehrane. Zadeva ni preprosta. Tudi prostore Blagovnice je mestna občina želela odkupiti in urediti kulturni center, a za to ni prejela sredstev.

Dezider ŠOOŠje opozoril na potratno porabo električne energije za ulično razsvetljavo, saj v krajevnih skupnostih zvečer luči gorijo predolgo in se zjutraj prezgodaj prižgejo.Župan je odgovoril, da je predlog umesten, občin-

ska uprava bo ponovno sklicala sestanek s predsedniki vseh krajevnih sku-pnosti. Pripravlja se razpis za delno prenovo javne razsvetljave, v proračunu je predvidenih pribl. 220.000 evrov. V sklopu tega razpisa bi lahko v mestu del javne razsvetljave zamenjali, v naseljih pa bi lahko poiskali partnerje z javno-zasebnim partnerstvom, ki bi javno razsvetljavo zamenjali. Prav tako bi naredili ustrezno regulacijo, da bi se luči ob določenih urah ugašale ali svetile z manj svetilnosti.

Svetnik je dejal, da se na lokaciji iz Vrazove ulice v Ulico Štefana Kovača zaradi previsoke žive meje dogajajo prometne nesreče, v katere so vključeni kolesarji, ki mnogokrat pripeljejo po napačni strani pločnika. Predlagal je, da se višina ograje omeji na 1,2 metra, saj previsoke ograje zastirajo pogled voznikom, ki pripeljejo s stranske na glavno cesto. Župan je odgovoril, da bo občinska uprava preverila, kaj storiti, da bi v prihodnje preprečili nesreče, kot je bila nesreča v križišču Vrazove in Ulice Štefana Kovača.

Šooš se je pridružil predlogu Jožice Viher pri pobudi civilne iniciative. O pobudi se naj obvesti pristojne inšpekcijske službe in ustrezno ukrepa.

Svetnik je ponovno predlagal, da se na trgu pri knjižnici postavi spomenik Matiji Slaviču, borcu za združitev prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Župan se je strinjal s predlogom svetnika Šooša, da bi bilo to najprimernejše mesto za postavitev spomenika. Trenutno teče postopek za postavitev spome-nika na Lendavski ulici pri objektu, kjer je nekoč stala židovska sinagoga.

Svetnik je predlagal, da se v Pomurju organizira proslava ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Glede proslave ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matič-nim narodom je odgovor že bil podan.

Marko MARTINUZZIje občinski upravi postavil vprašanje, kakšni so kriteriji za pridobitev zemljišč, ki so v lasti Mestne občine Murska Sobota (za zasebne in poslovne rabe). Župan je odgovoril, da se za vse informacije obča-

ni lahko obrnejo na Draga Ružiča, ki te postopke vodi. Kriteriji pa so: če je zemljišče vključeno v program odprodaje stvarnega in premičnega premože-nja, lahko župan odtuji to zemljišče, sicer tega ne more storiti. Torej vse, kar je v program vključeno, se v letošnjem letu predvideva za prodajo. Prodaja se z javnim razpisom oziroma licitacijo, če pa ta postopek ni uspešen, se pristopi k neposrednemu pogajanju, ki se predhodno objavi na spletni strani mestne občine. Predhodno se mora zemljišče seveda oceniti, po novi zakonodaji velja cenitev eno leto. Na ta način lahko pridejo do zemljišč, ki so v občinski lasti, vsi pod enakimi pogoji.

9 maj 2012 |

10 | maj 2012

AKTUALNO

Občina po meri invalidov je projekt,

v katerega je vključenih že trinajst

občin po Sloveniji, med štirimi pod-

pisnicami, ki so pristopile v sredini

aprila, pa je tudi Murska Sobota.

Mestna občina Murska Sobota je v preteklem letu v sodelovanju z invalidskimi društvi v občini morala najprej opraviti analizo stanja na področju invalidskega varstva, sledil pa ji je akcijski načrt Neodvisno življenje inva-lidov v naši občini, ki ga bodo morali uresničiti do leta 2015. Občina bo morala povečati sto-pnjo informiranosti javnosti o težavah invalidov in jim ponu-diti dostop do številnih ustanov. Tako je osebam na invalidskem vozičku otežen dostop do obči-ne, upravne enote, zdravstvenega doma, muzeja, gluhim pa v mno-

gih javnih prostorih primanjkuje indukcijske zanke. Predsednica projektnega sveta Občina po meri invalidov Zveze delovnih invalidov Slovenije Zora Tomič pravi, da je projekt zrasel v okviru posvetov Zveze invalidov Slovenije, ko so ugo-tovili, da se lokalno okolje, kjer zraste največ posameznikovih potreb, nanje ne odziva, ne ponuja dovolj možnosti, da bi invalidi lahko sodelovali v so-cialnem življenju občine in bili vanjo vključeni. Občina namreč mora postati socialno omrežje, v katerem bodo integrirani tudi invalidi, ki bodo po svoje tudi prispevali, še dodaja Tomičeva. Župan Anton Štihec meni, da so invalidi ciljna skupina, ki je veli-kokrat prikrajšana, zato občina, ki želi imeti družbeno odgovoren odnos do te skupine, sprejema nove obveze. Podpis pogodbe Občina po meri invalidov je po njegovem mnenju ena takšnih obvez. Kljub temu da so v prete-klosti v občini že reševali različne ovire, jih po Štihčevem mnenju

čaka še kar nekaj dela. Murska Sobota je prva pomurska občina, ki je pristopila k temu projektu.Nosilec projekta je Zveza delov-nih invalidov Slovenije. Njen predsednik Drago Novak pravi, da si vsi želimo živeti v družbi, ki bo vključevala vse ljudi, ne glede na razlike: »Pri tem imamo naj-bolj v mislih lokalno skupnost, to je okolje, kjer živimo in zado-voljujemo svoje osnovne potrebe ter pletemo najosnovnejše vezi. V njej se kot občani srečujemo z najrazličnejšimi stiskami in težavami.« Projekt po njegovem prepričanju pomeni dobro pod-lago za uveljavljanje konvencije o pravicah invalidov ter terja našo skupno odgovornost za izvajanje. Kot je še dodal Novak, največji delež projekta zajema spremem-ba miselnosti, saj če bodo ljudje prilagodili svojo miselnost ter sami sebe ozaveščali in informi-rali, bomo ovire lažje odpravljali.

Murska Sobota bo odslej (bolj) po meri invalidov Špela Horvat

Posamezni uspehi dijakov šoli prine-

sli zlato odličje. Državnega tekmo-

vanja v tehniki prodaje, ki je bilo 11.

aprila na trgovski šoli v Novi Gorici,

so se udeležili tudi dijaki Ekonomske

šole iz Murske Sobote in bili na njem

zelo uspešni.

Tomi Štesl je v kategoriji veli-ki gospodinjski aparati dosegel šesto mesto, Anita Zelko je v kategoriji barve-laki prejela bronasto priznanje, Leonida Lužnik pa je postala držav-na podprvakinja v kategoriji konfekcija. Aljoša Lukač in Patricija Korošec sta na le-tošnjem tekmovanju dosegla najvišje število točk in postala državna prvaka v kategorijah orodja in živila, najvišje število točk pa je v skupnem seštevku dosegla prav Ekonomska šola

Murska Sobota in si prislužila naziv ekipnih državnih prvakov

v tehniki prodaje za leto 2012.

Ekonomska šola državni prvak v tehniki prodaje Špela Horvat

11 maj 2012 |

AKTUALNO

Župan Anton Štihec je s podž-upanjo Simono Čopi in direk-torjem mestne uprave Bojanom Petrijanom na mestni občini sprejel predsednika državnega zbora dr. Gregorja Viranta. V kratkem razgovoru mu je župan predstavil razvojne prioritete v pomurski regiji ter izpostavil ne-kaj večjih načrtovanih državnih projektov, kot so izgradnja ob-voznic in elektrifikacija železni-ške proge. Dotaknila sta se tudi težav s privabljanjem vlagateljev

v Pomurje, navedel pa je še ne-kaj konkretnih primerov, ki smo jih imeli v Severni obrtno-indu-strijski coni Murska Sobota tudi zaradi v minulem letu uvedenega plačila za spremembo namemb-nosti zemljišč. Župan je skupaj s predsednikom državnega zbora obiskal dve uspešni podjetji v mestni občini, in sicer gradbeno podjetje Pomgrad ter družinsko podjetje GMT, ki je v minulem letu prejelo naziv dravsko-po-murska gazela.

Predsednik Državnega zbora v Murski Soboti Vida Lukač

Devetega maja je na Trgu zmage

potekala spominska slovesnost ob

dnevu zmage, ki jo Mestna občina

Murska Sobota tradicionalno prireja

v sodelovanju z Veleposlaništvom

Ruske federacije in Mestno orga-

nizacijo Zveze borcev za vrednote

NOB.

Spominu padlim osvoboditeljem Prekmurja so se poleg župana Antona Štihca poklonili velepo-slanik Ruske federacije dr. Doku Zavgajev, veleposlanik Ukrajine Mikola Kiričenko, predsednik Mestne organizacije Zveze bor-cev za vrednote NOB Damir Domjan ter predsednik in člani Društva Rusija Slovenija.Župan Štihec je ob tej priložno-sti povedal: »Večina Sobočanov nas današnji praznik, dan zmage, povezuje s spominsko slovesno-stjo v središču Murske Sobote, kjer že 67 let sredi našega mesta z ramo ob rami ponosno stojita vojak Rdeče armade in partizan. Spominske slovesnosti so za nas, ki živimo ponosno na svoji ze-

mlji, tiste niti, ki nas povezujejo s preteklostjo, da jo znamo pra-vilno vrednotiti, a tudi s priho-dnostjo, saj opominjajo, da so vse vojne tega sveta tragične in žalostne ter povzročajo veliko trpljenje. Hkrati so spominske slovesnosti tukaj tudi zato, da stkemo dragocene niti, ki nas povezujejo v prijateljstvu.«Veleposlanik Ruske federacije, ki je v minulem letu županu izročil visoko priznanje Ruske federaci-je za prispevek k ovekovečenju spomina na sovjetske vojake, se je ponovno zahvalil za skrb, ki jo mestna občina in borčevska organizacija posvečata spomeni-kom padlih rojakov iz njihove dežele. Tudi novi ukrajinski ve-

leposlanik, ki je Mursko Soboto ob tej priložnosti obiskal prvič, je izrazil hvaležnost za ohranjanje spomina na vojake, ki so daleč od svoje domovine dali življenje za našo svobodo. Ob koncu slovesnosti je z nekaj ruskimi pesmimi nastopila žen-ska glasbena zasedba Kalinka, ki je svoj nastop zaključila z znano pesmijo »Katjuša«. Delegacije so vence položile tudi ob piramidi in ob grobovih rdečearmejcev na murskosoboškem pokopali-šču, kjer je predstavnica Društva Rusija Slovenija recitirala ganlji-vo pesem, ki jo je neko mlado rusko dekle napisalo svojemu fantu vojaku.

Spominska slovesnost ob dnevu zmage Vida Lukač

12 | maj 2012

AKTUALNO

V murskosoboški grajski dvorani je

v sredo, 25. aprila, potekala dobro-

delna prireditev Vrtca Lavra. Zbirali

so sredstva za nakup novega vozila.

Najprej so se z razigranim petjem predstavili najmlajši predšolski otroci, ki so staršem, dedkom, babicam in ostalim obiskovalcem zapeli nekaj pesmic. Pesmi, ki so jih pod vodstvom s. Ivice Oblak zapeli otroci starosti od treh do šestih let, so v šolskem letu 2009/2010 izdali na zgoščenki

»Male pesmi za Boga 3«. Nato je sledila dramska igra po predlogi otrokom najbolj znane pravljice bratov Grimm – »Sneguljčica in sedem palčkov«. Igro je režirala vzgojiteljica s. Ivica Oblak s so-delavkami, zaigrali pa so jo starši in otroci iz vrtca. S pravljico so gledalcem želeli z besedo in kre-tnjo izraziti doživljanje pravljice, jim pobliže prikazati njeno spo-ročilo, vzbuditi domišljijo, jih razveseljevati in čustveno obo-gatiti ter jim odkriti doživljanje in čutenje, ki ga potrebujemo za psihološko in duhovno rast.V Vrtcu Lavra so tako z dramsko igro in glasbenim vložkom zbirali del denarja za nakup novega vo-zila, ki ga potrebujejo za potrebe vrtca in zavoda, kajti obstoječe je staro že 12 let in je v zelo slabem

stanju. »Skrbimo za dve enoti, tisto v Murski Soboti kot tudi za enoto na Tišini. Za kakovostno vzgojo in dobro varstvo je neneh-no izobraževanje vzgojiteljskega kadra nuja in tudi za prevoze na izobraževanja potrebujemo vozi-lo. Dnevno vozimo hrano v eno-to na Tišini, občasno pa prevoz potrebujemo še za druge name-ne. Zaradi naštetih potreb nujno potrebujemo novo vozilo,« so še zapisali organizatorji.

Dobrodelna prireditev s pravljičnimi junaki Aleksandra Grah

V športni dvorani Ekonomske šole

Murska Sobota se je v soboto, 14.

aprila, v organizaciji sveta staršev

Vrtca Murska Sobota odvijal dobro-

delni koncert, na katerem so zbirali

sredstva za nakup igral.

Na prvem sestanku sveta star-šev Vrtca Murska Sobota se je porodila zamisel o izvedbi do-brodelnega koncerta, s katerim bi zbirali sredstva za obnovo otroškega igrišča in otrokom polepšali razigrana otroška leta. Kaj hitro je s pomočjo dobro-delnega koncerta, na katerem so nastopili Andi Sobočan, Katja Klemenc, Peter Januš, Nessy,

Dismissed, Plesna šola Zeko, Prekmurska godba Bakovci, Nija, Tine Lukač, Rusko Richi in D'Kwaschen Retashy, zamisel obrodila sadove. »Nad pobudo staršev o organiziranju dobro-delnega koncerta, ki je bila iz-ražena na prvem sestanku sveta staršev, smo bili v Vrtcu Murska Sobota pozitivno presenečeni. Brez požrtvovalnosti peščice za-nesenjakov nam ne bi uspelo,« je dejala ravnateljica Vrtca Murska Sobota Bernardka Marič. Po be-sedah župana Anton Štihca, ki se je prav tako udeležil dobro-delne prireditve, je v Murski Soboti v predšolske programe trenutno vpisanih okrog 800 otrok. Mestna občina vsako leto za potrebe predšolskih progra-mov nameni okrog 20 odstotkov občinskega proračuna oziroma okrog 3,5 milijona evrov. Za še

kakovostnejši program predšol-ske vzgoje si na občini prizade-vajo tudi z različnimi prenovami, tako v naslednjem letu načrtu-jejo obnovo enote Gozdiček. Sredstva, zbrana na koncertu, tj. nekaj več kot 22.000 evrov, bodo namenjena za obnovo in ureditev zunanjih igrišč vrtca. Po besedah organizatorja – predsednika sveta staršev Zorana Kosa – je znesek presegel njihova pričakovanja.

Vrtec včeraj, danes, jutri Aleksandra Grah

13 maj 2012 |

AKTUALNO

Osnovna šola IV Murska Sobota, kjer

se izobražujejo učenci s posebnimi

potrebami, si že vrsto let na različne

načine prizadeva za socialno vklju-

čevanje svojih učencev.

Najbolj trajnostne učinke do-sega z glasbeno-plesnim gleda-liščem, ki je sprva nastajalo v okviru tradicionalne prireditve »Podarimo srečo« in katerega posebnost je, da so vanj vklju-čeni prav vsi učenci in učitelji šole. V letošnjem šolskem letu so se v Gledališki dvorani Park večkrat predstavili s »Snežno kraljico« H. C. Andersena, ki jo je priredila in režirala njihova učiteljica Lili Miloševič, glas-beno pa jo je opremil skladatelj Roman Sarjaš. Izjemno navdu-šenje občinstva jih je spodbudi-lo, da so se prijavili na nagradni natečaj mednarodnega projekta »Inclusia 2012« in že drugo leto zapored prejeli visoko nagrado Inclusia. Mednarodni projekt v Celovcu poteka že deset let, njegov cilj pa je povezati učence celovških šol med seboj kakor tudi z otroki in mladostniki s posebnimi potrebami iz drugih držav, spodbujati razumevanje raznolikosti, spoštovanje do oseb s posebnimi potrebami ter razvijati partnerske od-nose v družbi. Projekt je ko-ordiniral predsednik društva Inclusia –Menschen wie wir sind (Inkluzija – Ljudje, kakr-šni smo) dr. Dieter Klammer, slovenska generalna konzulka Dragica Urtelj pa je z zadovolj-stvom ugotovila, da se projek-ta vsako leto udeležuje vse več skupin iz Slovenije. V okviru projekta so podelili štiri nagra-de za izjemne dosežke mladin-skih organizacij, šol, otroških vrtcev in posameznikov, ki v svoje projekte vključujejo ljudi s posebnimi potrebami. Le ena nagrada je bila podeljena izven meja države gostiteljice, pono-sno pa jo je prejela Osnovna šola IV Murska Sobota. Nagrado v znesku 1500 evrov je šoli podelila Delovna sku-pnost Alpe-Adria. Slavnostne podelitve so se udeležili učenci

in učitelji, predstavniki šolske skupnosti in učiteljskega zbo-ra ter ravnateljica šole Metka Kovač Kuharič. Avtorica pred-stave Lili Miloševič se je ob prevzemu nagrade zahvalila za visoko čast in povedala, da je nagrada spodbuda in pomoč za nadaljnjo snovanje »inklu-zivnih« projektov. S podelitvijo so nagrajenci iz Slovenije slove-sno sklenili krog dvodnevnega

druženja z učenci iz Dvojezične šole v Celovcu in z mladimi iz različnih držav. Nagrada, ki so jo prejeli, je prav gotovo razlog za ponos šole, mesta Murska Sobota in tudi vse Slovenije.

Visoka nagrada Inclusia za Osnovno šolo IV Murska Sobota

14 | maj 2012

AKTUALNO

Ob 9. maju, dnevu Evrope, so v šte-

vilnih slovenskih mestih potekale

sklepne regijske prireditve zunaj-

šolskega javnega projekta »Evropska

vas«. Za pomursko regijo je ta v

koordinaciji OŠ II Murska Sobota

potekala na murskosoboškem Trgu

kulture. Udeležilo se je je rekordnih

35 osnovnih šol ter Zavod PIP Europe

Direct Murska Sobota.

Kot je uvodoma poudarila rav-nateljica šole koordinatorice in vodja projekta za Pomurje Suzana Fartelj Utroša, se po pe-tih letih zaključuje njihovo lepo, a naporno in odgovorno delo za pomursko regijo. Sicer sta vse-skozi – in tega je že dvanajst let, nosilca zanimivega nacionalnega projekta, katerega namen je spo-znati vse pridružene članice EU, seznaniti se z njihovo kulturo, kulinariko, običaji, navadami, glasbo, nošami, posebnostmi, spoznati njihove zastave, grbe in proučevati njihov način življenja, Evropska hiša Maribor in Šola za ravnatelje. Kot kaže, naj bi se ta zanimiva in poučna prireditev za nekaj let preselila čez Muro, saj je med 37 pomurskimi osnovnimi

šolami le OŠ Gornja Radgona pokazala pripravljenost prevzeti vlogo koordinatorja. Kot je še dejala Fartelj Utroševa, na dan Evrope tudi pomurski osnovnošolci na skupni priredi-tvi, kjer vsaka šola zapolni eno stojnico, ki so na novem trgu tega dne postavljene v obliki ulice ali vasi, pokažejo vse tisto, kar so se o državi članici EU, ki si jih jeseni razdelijo z žrebom, pri pouku in drugih obšolskih dejav-nostih naučili od začetka šolske-ga leta do danes. Poleg stojnic, na katerih je bilo predstavljenih vseh 27 držav članic EU, so v sa-mostojnih točkah sodelujoče šole tudi letos dale poudarek glasbe-no-plesnim točkam. Tako kot vsa leta doslej so o iz-brani državi poiskali kar največ naravnih, kulturnih, etnoloških, kulinaričnih in drugih posebno-sti, ki so jih v besedi, sliki, jedeh ali v značilnih rekvizitih in pred-metih predstavili na stojnicah. Ker je letošnje leto Evropska ko-misija razglasila za leto medge-neracijskega sodelovanja in soli-darnosti, in s to temo so se mladi letos srečali tudi pri projektu, je na krajši uvodni slovesnosti zbra-ne pozdravila predsednica DU

Murska Sobota Angela Novak. Prav predstaviti misli in ideje o sodelovanju mladih in starejših, kakor jih vidijo mladi v Evropi in Sloveniji, je bil eden ciljev

projekta. Enako spodbuditi medgeneracijsko razumevanje, strpnost, solidarnost, spozna-vanje drugih narodov in držav v EU ter hkrati zavedanje lastne kulturne identitete. Med že omenjenimi 35 šolami oziroma 34 matičnimi osnovni-mi šolami ter podružnično šolo Krog smo letos ponovno srečali vseh pet iz mestne občine. Tako so učenci OŠ I in OŠ IV pred-stavili Francijo, učenci OŠ II so se med šolskim letom veliko naučili o Avstriji, OŠ III je spo-znavala in na koncu predstavljala Portugalsko, OŠ Bakovci Italijo ter podružnica Krog OŠ II do-mačo Slovenijo.

Evropska vas na Trgu kulture Geza Grabar

15 maj 2012 |

AKTUALNO

V domiselni akciji vsako leto mladi

iz vrtcev, osnovnih ter letos prvič

tudi srednjih šol razvijajo samo-

svojo ustvarjalnost, saj po zbiranju

plastenk iz njih izdelajo različne

motive. Organizatorja podjetje

Saubermacher & Komunala (S&K)

in Pomurski ekološki center (PEC)

izdelke vseh sodelujočih ob sve-

tovnem dnevu Zemlje predstavita

na enem mestu, najboljše pa celo

nagradita.

Mesto dogajanja je bila letos ponovno avla nakupovalne-ga centra Maximus v Murski Soboti, kjer so pomurske eko-šole in vrtci ob tej priložnosti pripravili kulturni program. Ekošole so pripravile še razsta-vo svojih izdelkov in izvedenih projektov s področja varstva okolja. V tem šolskem letu so na natečaju sodelovale sku-pine iz 20 različnih zavodov dvanajstih prekmurskih občin, kjer S&K izvaja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Zavodi so ustvarili kar 76 izdelkov, kar je enkrat več kot v preteklem šolskem letu. Kot ugotavlja Drago Dervarič, direktor pod-jetja organizatorja natečaja, je bil morda odziv tako velik tudi zato, kar so ustvarjalnosti letos pustili še več svobode: mladi niso ustvarjali zgolj iz odpadnih plastenk, pač pa tudi iz odpa-dne mešane embalaže. Ocenjevalna komisija, sesta-vljena iz akademskega slikarja Mirka Rajnarja, strokovnja-kinje pri oblikovanju z lesom Danile Krpič, direktorja PEC Milana Bogataja in Jasmine Škaper iz S&K, je po estetskem videzu, likovni ustvarjalnosti, izvirnosti, ideji, zgodbi in eko-logiji (ponovna uporaba) izbra-la najboljše. Med vrtci je zma-gal izdelek otrok Vrtca Beltinci, enote Cigelček Melinci, in sicer z naslovom »Restavracija«. V kategoriji prve triade osnov-nih šol je bil po mnenju ko-misije – izbor med izdelki je potekal anonimno oziroma na podlagi šifer, najboljši izdelek »Krokodil Karl« učencev OŠ IV Murska Sobota; »Kamion z na-kladalnikom« je bilo ime izdel-ka, ki je bil razglašen za najbolj-šega med osnovnošolci v drugi triadi. Izdelali so ga učenci dvo-jezične šole iz Prosenjakovcev. V konkurenci tretje triade je

komisijo najbolj navdušil iz-delek »Pajek Špic-pack« učen-cev puconske osnovne šole. V zadnji kategoriji, med srednje-šolci, je prva nagrada za izde-lek »Ponesrečenec na nosilih« pripadla dijakom Srednje zdra-vstvene šole Murska Sobota. Posebno priznanje je za funkci-onalnost prejel izdelek oziroma skupina izdelkov »Eko oblači-la in modni dodatki«, ki so jih

izdelali učenci druge in tretje triade OŠ Kuzma. Vsi izdelki so bili zatem skoraj en mesec na ogled postavljeni še v avli knjižnice.

6. natečaj »Plastenke, naše prijateljice« Geza Grabar

16 | maj 2012

AKTUALNO

Spoštovane občanke in občani!

V mestni občini si za izboljšanje stanja okolja že več let prizadeva-mo s celostnim pristopom k okoljskemu načrtovanju, varovanju okolja in trajnostnemu razvoju. Veliko pozornosti namenjamo osveščanju in informiranju javnosti z različnimi akcijami, letaki, zloženkami ter v pisnih in elektronskih medijih. Želimo doseči, da s skupnimi prizadevanji občine, občanov in ostalih uporabnikov prostora ustvarimo prijazno bivalno okolje ter dvignemo kako-vost bivanja v občini. Tako smo že drugo leto zapored v okviru dneva Zemlje predstavili prizadevanja na temo varovanja okolja in trajnostnega razvoja.

Ob letošnjem dnevu Zemlje smo spet izvedli akcijo osveščanja lastnikov psov, ki smo jih z letaki in označevalnimi tablicami opo-zorili, naj počistijo pasje iztrebke za svojimi štirinožnimi prijatelji. S pomočjo prostovoljcev Društva za zaščito živali Pomurja smo z izvedeno akcijo želeli doseči večjo osveščenost lastnikov psov in ohraniti čisto okolje.

Seznanili smo vas tudi z zloženko »Pravila vedenja v mestnem parku«, ki smo jo pripravili v okviru projekta »3Parki-3Park«, s ka-terim smo obnovili mestni park, ter vas pozvali k sodelovanju pri preprečevanju vandalizma v parku in okolici. Navedena zloženka

je dostopna na naši spletni strani.

Ob tej priložnosti smo v drevoredu brez ob Kardoševi ulici zasa-dili brezi in vas seznanili z novo vsebino za kolesarje na občinski spletni strani, pod rubriko »S kolesom po mestu in okolici«, kjer želimo predstaviti kolesarsko omrežje v mestni občini, vzpostaviti stik z ljubitelji kolesarjenja ter promovirati kolesarjenje. Vabimo vas, da si stran ogledate in aktivno sodelujete v skupni promociji kolesarjenja v občini.

Predstavili smo tudi akcije, ki smo jih v letošnjem letu na temo ekologije in osveščanja že izvedli, in sicer vseslovensko »Očistimo Slovenijo«, v sklopu katere smo izvedli vsakoletno akcijo »Naša občina – čista in urejena«, ter akcijo »Ura za Zemljo«, ki smo se ji pridružili tudi v Mestni občini Murska Sobota; seznanili pa smo vas tudi z novostjo glede odvoza kosovnih odpadkov na odpoklic.

Celotno gradivo, ki smo ga pripravili ob dnevu Zemlje, je dosto-pno na naši spletni strani http://www.murska-sobota.si/.

Hvala vsem, ki ste se na ta dan ustavili ob naši stojnici, in hvala vsem, ki sodelujete z nami pri skupnem prizadevanju narediti okolje čim bolj prijazno naravi in ljudem.

Nada Cvetko Török, univ. dipl. inž. grad., vodja oddelka za infrastrukturo,

okolje in prostor ter gospodarske javne službe

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

17 maj 2012 |

AKTUALNO

Postavljanje mlaja, ki mu obvezno

sledi še kresovanje, obojemu pa dru-

žabno srečanje pozno v noč, je v

tamkajšnjem športno-rekreacijskem

centru oziroma pri vaško-gasilskem

domu na predvečer praznika dela

prireditev, ki ima med vsemi tovr-

stnimi v mestni občini eno najdaljših

tradicij.

Težko bi sicer časovno opredelili njen dejanski začetek, vendar je po osamosvojitvi Slovenije, ko so dogodek ponovno obudili, to prireditev, ki poteka nepretrgo-ma že 20 let. V domači krajevni skupnosti kot nosilcu vseh dosedanjih – v njo pa se vključijo domala vsi krajani, združeni v različna domača društva, so se s pestrim programom tudi letos podvizali. Potem ko so že drugo leto zapo-red medse povabili krajane so-

sednjih Markišavcev, s katerimi zelo dobro sodelujejo ter so tudi letos z njimi družno in »na roke« postavili več kot 20 metrov visok mlaj ali oklesteno in oguljeno smreko z raznobarvnimi trakovi okrašenim vrhnjim delom, kjer je le nekaj vejic, na vrhu pa je obvezno plapolala slovenska za-stava, pod vrhnjim delom pa je bil nameščen še venec, so letošnje dogajanje na predpraznični ve-čer začeli drugače kot običajno. V dvorani doma so si najprej ogledali humoristično predsta-vo v porabsko-goričkem narečju dramske skupine Veseli pajdaši iz Porabja na Madžarskem in dramske skupine KUD Avgusta Pavla s Cankove. Po ročni po-stavitvi mlaja, ki so ga možje iz obeh krajev tudi letos družno prinesli na osrednje prizorišče, vse niti pri postavitvi pa je letos ponovno v rokah – pardon, na jeziku – imel poveljnik domačih gasilcev Karel Fujs, so na primer-

no oddaljenem prostoru, kamor krajani vse leto dovažajo odpa-dno vejevje, zakurili še velik kres. Dogajanje na predvečer praznika dela, ki zaradi kršenja delavskih pravic, vse večje brezposelnosti in v duhu napovedanih vladnih varčevalnih ukrepov vse bolj iz-gublja prvotno sporočilo, se bo zaradi tradicije – ali pa spomina na drugačno delavsko preteklost, zagotovo nadaljevalo tudi v pri-hodnje. Tudi letošnja številna udeležba na dogodku organiza-torje zavezuje, da bo nemčavsko postavljanje mlaja s kresovanjem ostalo.

Mlaj in kresovanje v Nemčavcih Geza Grabar

Zveza svobodnih sindikatov Pomurja

je v sodelovanju z Mestno občino

Murska Sobota pripravila postavi-

tev mlaja in tradicionalno večerno

kresovanje.

Trg zmage je 30. aprila dopoldne ob spremljavi Prekmurske godbe Bakovci postal bogatejši za visok, kar 26-metrski prvomajski mlaj. Mlaj je bil postavljen zelo hitro, saj so ga postavili z dvigalom, da promet na bližnjem križišču ni

bil oviran. Predstavljene so bile tudi risbe predšolskih otrok na temo prvega maja. Ob tem se je v mestnem parku že vse pripravljalo na večerni kres, ki se je z nastopom ansambla Horizont začel ob 18. uri. Po

slavnostnem nagovoru Srečka Čaterja, predsednika Sindikata KŽI Slovenije, so prvomajski kres prižgali in se zabavali ob nastopu skupine Plamen.

V Murski Soboti postavili kar 26-metrski mlaj Špela Horvat

18 | maj 2012

AKTUALNO

Večina živečih v Murski Soboti, še

več pa je tistih, ki so v tem regij-

skem središču občasno, mesta z

njegovega zgodovinskega, še manj

pa arhitekturnega zornega kota ne

pozna dovolj. Da bi na tem področju

vsi skupaj naredili korak naprej, je

na pobudo Društva prijateljev Sobote

potekalo prvo vodeno potepanje po

Murski Soboti.

Člani zelo aktivnega društva, ki si na več načinov prizadevajo za prepoznavnost mesta, v katerem živijo, na njeno urbanistično in drugo zunanjo podobo, ter tudi na duhovno vsebino, pa bi s po-zitivnimi pobudami in drugimi sugestijami na pristojnih naslo-vih radi vplivali tudi v prihodnje, so ta zanimiv dogodek načrtovali že nekaj časa. Ob pomoči njihove članice in krajinske arhitektke Stanke Dešnik, ki je tudi članica Društva arhitektov Pomurja (DAP), so 1. maja letos opravi-li večurni sprehod po mestu. S strokovno razlago podkrepljene informacije o zgradbah, njiho-vem slogu gradnje, različnih funkcijah, ki so jim služile, o arhitektih, ki so jih projektirali, je z zanimanjem poslušalo več kot 40 članov društva in drugih obiskovalcev, ki so bogatejši za podatke, do katerih bi se sicer lahko dokopali iz zgodovinskih in potopisnih knjig o Murski Soboti, vendar ne v tako zgo-ščeni in poljudni obliki. Največ zaslug za informacije o kar 25 spomeniško zaščitenih stavbah, kolikor so si jih na poti po ulicah arhitekta Novaka, Gregorčičevi, Slomškovi, Slovenski, Kardoševi, Štefana Kovača in Trga zmage ogledali (v mestu bi lahko za ar-hitekturno posebne našteli še na ducate drugih), imajo predsedni-ca DAP Andreja Benko ter čla-ni društva Tomaž Ebenšpanger,

Andrej Červek in Nataša Kolarič, ki so se kot mladi strokovnjaki s področja arhitekture, gradbeni-štva in urbanizma odlično znašli tudi v vlogah »vodičev«. Med že omenjenim številom mestnih zgradb, ki veljajo za arhitekturne in urbanistične po-sebnosti v mestu, izkazujejo pa tudi osnovne značilnosti grad-benih slogov časa, v katerem so bile zgrajene, velja izdvojiti kar nekaj imen domačih arhitektov. Po časovni dinamiki je prvi vse-kakor Laszlo Takacs, ki je v prvih dveh desetletjih 20. stoletja na številnih objektih v mestu pu-stil zelo viden pečat (nekdanja Vrataricseva in Šömnova hiša, Hranilnica južnega dela Železne županije, vse na Slovenski ulici). Po pomembnosti in množini objektov izstopa Franc Novak s svojimi arhitekturnimi stvari-tvami v zadnjem desetletju pred drugo svetovno vojno, zlasti pa nekaj let po njej. Spomnimo se samo nekdanjega mogočnega Delavskega doma med Slovensko in Kardoševo ulico, ki je bil zgra-jen leta 1936 ter je v njem sedež občinske uprave mestne obči-ne in Upravne enote Murska Sobota. Pa Vučakove in Šerbčeve vile, prve v Kardoševi, druge v Ulici Štefana Kovača. Novak je tudi avtor stanovanjskih stolpi-čev ob Ulici Štefana Kovača in upravne zgradbe osrednje banke v mestu – NLB na Trgu zmage.

Zanimivo si je bilo ogledati nek-danjo kolodvorsko restavracijo na železniški postaji neznanega arhitekta, ki žal žalostno propa-da in je za razliko od ostalih ena redkih, ki jo je zob časa že po-šteno načel; pa bližnjo nekdanjo bolnišnico, katoliško cerkev sv. Nikolaja z župniščem; Brumnovo hišo na Slomškovi ulici, nekda-nje kraljevo sodišče in jetnišnico na isti in Sodni ulici; Hahnovo hišo; nekdanjo upravno stavbo Potrošnika, katere avtor je prav tako pomemben prekmurski ar-hitekt Štefan Sraka. Na Slovenski ulici tudi nekdanjo Haimerjevo trgovino, mestno hranilnico, Bolcsevo lekarno, Kardoševo vilo, hotel Dobray (v novejšem času hotel oziroma restavracija Zvezda), Bergerjevo vilo; neogot-ski evangeličanski kompleks pri tamkajšnji cerkvi ter seveda sedaj že znameniti spomenik s Trgom zmage sovjetskega vojnega inže-nirja Arončika iz leta 1945. Želja Društva prijateljev Sobote kakor tudi Društva arhitektov Pomurja je, da bi vse omenjene zgradbe kot arhitekturni biseri mesta dobile ustrezno fizično obeležje.Naslednji sprehod po mestu, prav tako vodeni, vendar po novi trasi in z ogledi novih arhitektur-nih biserov v mestu, je načrtovan za nedeljo, 27. maja.

Prvomajska turistično-informacijska pot po Soboti Geza Grabar

19 maj 2012 |

AKTUALNO

Klub prekmurskih študentov je,

tako kot že več let zapored, tudi

letos prvomajske praznike izkori-

stil za ekskurzijo v eno evropskih

držav. Letos so se študentje podali

na pot v Nemčijo, natančneje v

njeno prestolnico Berlin. Na dva-

najsturno pot so se z avtobusne

postaje v Murski Soboti podali v

petek, 27. aprila. Prva postojan-

ka pred Berlinom je bil Potsdam,

kjer se nahajata park in palača

Sanssouci. Tam sta v času Prusije

bila poletna kraljeva rezidenca in

obenem še najljubši dvorec pru-

skega kralja Friderika II. Da gre

za zares pomemben del kulturne

dediščine, priča tudi dejstvo, da

je kompleks od leta 1990 vpisan

v Unescov seznam kulturne dedi-

ščine. Po ogledu palače in vrtov

so študentje nadaljevali pot proti

Berlinu, kjer so najprej obiskali tam

živeče Slovence, ki so združeni v

kulturnem, prosvetnem in špor-

tnem društvu Slovenija.

Rojaki so jih sprejeli z velikim navdušenjem ter jim postregli s hrano in pijačo. Kljub naporni poti so se mladi v večernih urah odpravili spoznavat nočni utrip in klubsko sceno Berlina. Ta namreč velja za najbolj »noro« prestolnico v Evropi, o čemer so se prepričali tudi sami.Drugi dan so namenili ogle-du znamenitosti tega zgodo-vinsko zelo bogatega mesta. Tako so obiskali spomenik zmage Siegessäule, znamenita Brandenburška vrata in park Tiergarten ter se sprehodili po ogromnem živalskem vrtu, ki je najstarejši v Nemčiji ter sodi med največje in najbolj zanimive živalske vrtove na

svetu. Tretji dan ekskurzije so študentje spoznavali mračnej-ša obdobja berlinske zgodo-vine. Ogledali so si prizorišče neuspelega atentata na Adolfa Hitlerja in spoznali usodo nje-govih atentatorjev ter vseh, ki so kljubovali njegovemu reži-mu. Pot so nadaljevali proti ogromnemu in slikovitemu spomeniku judovskim žrtvam, ki je postavljen v središču me-sta. Nato so se odpravili po po-teh, kjer je nekoč stal zname-niti berlinski zid, ki je ločeval vzhodni in zahodni del mesta. Ogledali so si še ostanke zidu in znamenito nadzorno točko Checkpoint Charlie, edini mej-ni prehod med obema deloma mesta. Ob obisku nekdanjega sedeža Stasija, ministrstva za državno varnost, ki je včasih skrbelo za red v Nemški demo-kratični republiki, so spoznali delo vohunov in tajnih agentov. Zadnji dan ekskurzije so štu-dentje izkoristili za ogled ogro-mnega olimpijskega stadiona in reichstaga. Preden so se podali na pot proti domu, so se usta-vili še na zadnji postojanki, v

mestu Oranienburg. Tudi to mesto ima mračno zgodovino, saj so v njem leta 1935 posta-vili koncentracijsko taborišče Sachsenhausen, ki je sprva slu-žilo kot taborišče za politične zapornike, pozneje pa so vanj pošiljali predvsem vojne uje-tnike. V desetih letih naj bi v taborišču umrlo več kot 30.000 ljudi. Po ogledu taborišča se je avtobus s študenti, polnimi vtisov, napotil proti Murski Soboti.Klub prekmurskih študentov načrtuje ekskurzije tudi v pri-hodnjih, poletnih mesecih. V sklopu projekta »Spoznavajmo Slovenijo« se bodo odpravili

na štiri ekskurzije, v katerih bodo obiskali različne regije v Sloveniji. Na prvo se bodo podali že 26. maja, ko bodo obiskali Veliko planino, junija, avgusta in septembra pa bodo obiskali še Kras, Gorenjsko in Dolenjsko.

Prekmurski študenti spoznavali Berlin Tadej Kirinčič

20 | maj 2012

AKTUALNO

Murskosoboška poslovna enota

zavarovalnice Adriatic Slovenica je

Društvu prijateljev mladine Murska

Sobota konec marca simbolično

izročila ček z donacijo 2500 evrov.

Kot je bilo rečeno, bo društvo s temi sredstvi pomagalo staršem iz socialno šibkih družin, da se bodo lahko njihovi otroci tudi letos ude-

ležili letovanja v Otroškem poči-tniškem domu Murska Sobota v Baški na Hrvaškem. Ček, ki sta ga predala direktorica murskosoboške enote Milena Grah in predsednik uprave te zavarovalnice Gabrijel Škof, je v imenu društva sprejel njegov sekretar Bojan Nemec. Nemec, že več kot 30 let ravnatelj tega priljubljenega počitniškega doma, ki se ga srednja generacija

spominja pod imenom Otroški dom Daneta Šumenjaka, je dejal, da je dom, ki je bil sprva izključno namenjen bivanju mladih iz nek-danje velike občine Murska Sobota in Pomurja, sedaj od maja do sre-dine septembra na voljo vsem or-ganiziranim otroškim skupinam iz Slovenije in Hrvaške. Bodisi v okviru 12-dnevnih kolonij, 5- do 7-dnevnih šol v naravi ali 7-dnev-nih donatorskih počitnic. Pravi, da je počitniški dom edini zavod slovenskega ustanovitelja (MO Murska Sobota) na območju Republike Hrvaške, ki mora po tej zakonodaji tudi delovati. Dom, v času Avstro-Ogrske pod imenom Grandić prvi hotel v Baški, neneh-no vzdržujejo, saj skušajo slediti sodobnim standardom. Prav s tem namenom vsako leto za razna ob-novitvena dela namenijo od 20 do 30 tisoč evrov.

Zadnja leta v domu v desetih do dvanajstih izmenah skupaj poči-tnice preživi okrog 1500 mladih, včasih jih je bilo tudi do 2500, do-daja Nemec. Med tistimi, ki že od leta 1992 sofinancirajo letovanje otrok iz vsega Pomurja, je največji mecen Zavod za zdravstveno zava-rovanje Slovenije, območna enota Murska Sobota, ki to omogoča več kot 800 otrokom, zadnja leta pa se pojavljajo tudi nekateri novi. V okviru donatorskih izmenjav tam vsako leto biva čez sto otrok star-šev, zaposlenih v podjetjih Skupine Pomgrad in Panvita, deset pa jih prihaja v okviru Fundacije Marof. Kot še opozori Nemec, že dve leti v Baški ne organizira šole v naravi nobena osnovna šola iz mursko-soboške mestne občine, pa tudi iz Upravne enote Murska Sobota ne.

Donacija Društvu prijateljev mladine Murska Sobota Geza Grabar

21 maj 2012 |

AKTUALNO

V okviru 3. dneva za spremembe je

v 76 krajih po Sloveniji potekalo več

kot 120 prostovoljskih aktivnosti, ki

so ob posamičnih dogodkih združile

različne občine, kjer so skupaj pre-

magovali osamljenost. Praznovanju

tega dne se je pridružila tudi prva

medgeneracijska hiša v Sloveniji –

murskosoboška Hiša Sadeži družbe.

Dan za spremembe je že tretje leto

organizirala Slovenska filantropija,

združenje za promocijo prostovolj-

stva, z namenom spodbujanja pro-

stovoljskih aktivnosti in povezovanja

širše skupnosti.

Z omenjeno akcijo si v Slovenski filantropiji prizadevajo širiti krog prostovoljcev, ki so pripravljeni svoji lokalni skupnosti podariti čas in storiti nekaj dobrega za skupnost. V letošnjem evrop-skem letu aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti je dan za spremembe tudi prilo-žnost za spodbujanje solidarno-sti med različnimi generacijami. Tema letošnje akcije je bila pre-magovanje osamljenosti, saj je v bogati, materialistično usmerje-ni družbi tudi veliko osamljenih ljudi, v to skupino pa spadajo predvsem starejši. V prvi med-generacijski hiši so ob tej prilo-žnosti pripravili kulturno prire-ditev, nato pa skupno druženje za osamljene. 21. april je tako bil priložnost za medgeneracij-sko solidarnost, povezovanje in vključevanje novih prostovolj-cev, ki se zavedajo, da lahko s konkretnimi dejanji odgovorno soustvarjajo svoje okolje. Mnoge lokalne skupnosti in društva, ki v njih delujejo, se torej zavedajo, da lahko prav s prostovoljstvom spreminjajo stvari na bolje, tako je tudi v Murski Soboti. V kul-turnem programu v Hiši Sadeži družbe so nastopili prostovoljci Greta Škerget, Matevž Bencik, Erika Žilavec, Dunja Panič, Luka Pojbič Kovačič, Simona Kralj Lopert in Nuša Kumin ter vsak po svojih najboljših močeh ponudili osamljenim ljudem vsaj malo drugačen in bolj pester dan.

Dan za spremembe Aleksandra Grah

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC MAJ

Torek, 15.5. 2012

ob 10.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA - izdelava izdelkov iz krep papirja (A.Crnkovič)

ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena

Sreda, 16. 5. 2012:

ob 17.00 uri ŠKODLJIVA RABA ALKOHOLA – predavanje (M.Osterc)

ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena

Četrtek, 17. 5. 2012

ob 16.00 uri DRUŽABNE IGRE ( D. Golob)

Petek, 18.5. 2012

ob 16.00 uri ŠIVILJSKA DELAVNICA– šivanje predpasnikov,nadaljevanje (M.Gomboc)

Sobota , 19.5.2012

ob 9.00 uri NABIRANJE IN SPOZNAVANJE GOB na terenu (M. Kelhar)

Ponedeljek , 21. 5. 2012

od 18.00 do 19.30 ure SKUPINA za SAMOPOMOČ – za osebe z depresijo in anksioznimi motnjami (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.,edukantka psihoterapije)

ob 18.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Sreda, 23.5.2012

ob 8.30 uri KROŽEK ROČNIH DEL – popravilo in prenova pletenih izdelkov (A. Mikolič, E. Šantavec)

od 10.00 do 12.00 ure ZELIŠČARSKA DELAVNICA – izdelava ognjičeve kreme, priprava zelišč-nega namaza in čaja (H. Frumen, M.Počič)

ob 17.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA – izdelava verižic iz odpadnega papirja (B.Veren)

Četrtek, 24. 5. 2012:

od 10.00 do 12.00 ure ZELIŠČARSKA DELAVNICA – priprava zeliščnega kisa (H. Frumen, M.Počič)

ob 14.00 uri DEKORATIVNA DELAVNICA – delavnico izvajajo prostovoljci iz Italije

Petek, 25. 5. 2012:

od 10.00 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA : italijanske specialitete

Sobota, 26. 5. 2012

ob 10.00 uri ARHITEKTURNA DELAVNICA - moj prvi stol iz kartona (Tomaž Ebenšpanger, udia)

Ponedeljek, 28. 5. 2012

od 10.00 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: prekmurske specialitete (V.Debelak)

ob 18.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Torek, 29. 5. 2012:

ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena

Sreda, 30. 5. 2012

ob 10.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA: ustvarjanje iz gline, delavnico izvajajo prostovoljci iz Italije

ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena

Četrtek, 31. 5. 2012

ob 9.00 uri DELAVNICA TRADICIONALNIH PREKMURSKIH OBRTI-ŠIBJE – pletenje košar (K.Gomboc)

ob 17.00 uri Z NORDIJSKO HOJO DO ZDRAVJA (Ema Mesarič)

Ponedeljkek, 4.6.2012

od 9.00 do 11.00 ure MERJENJE KRVNEGA PRITISKA (I. Vučak, M.P.Grabar, M.Stropnik, DU MS)

ob 16.00 uri DEKORATIVNA DELAVNICA – delavnico vodijo prostovoljci iz Italije

ob 18.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Torek, 5.6. 2012:

ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), skupina je že zapolnjena

od 10.00 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: italijanske specialitete, delavnico vodijo pro-stovoljci iz Italije

ob 14.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA: ustvarjanje iz fimo mase (Ž. Hoblaj)

Sreda, 6.6. 2012

od 10.00 uri KUHARSKA DELAVNICA: priprava različnih solat (S. Ivanov)

ob 14.00 uri RAČUNALNIŠKA DELAVNICA NA OŠ I Murska Sobota (B. Fartek), sku-pina je že

ob 16.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA: vezenine značilne za območje Como, delavnico vodijo prostovoljci iz Italije

Četrtek, 7.6. 2012

ob 10.00 uri USTVARJALNA DELAVNICA: vezenine značilne za območje Como, delavnico vodijo prostovoljci iz Italije

Sobota, 9.6. 2012

ob 10.00 uri PIKNIK – druženje slovenskih in italijanskih prostovoljcev

Ponedeljkek, 11.6.2012

ob 18.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

22 | maj 2012

AKTUALNO

Sodobna romska ženska ima moč

povezovati romske skupnosti v regiji

in Sloveniji, so ugotovili udeleženci

okrogle mize o sodobni romski žen-

ski. Romsko kulturno in turistično

društvo (RKTD) Pušča je v petek,

13. aprila, organiziralo okroglo mizo

Sodobna romska ženska. Na njej

so spregovorili o položaju romske

ženske v 21. stoletju ter možnostih

izboljšanja njihovega položaja in

vključevanja v širšo družbo.

»Ko govorimo o romski popula-ciji, romsko žensko spregledamo, politično je nevidna. Omejena je skoraj izključno na vlogo matere, gospodinje in žene oz. partnerke. V javnem življenju je ta diskri-minacija bolj prikrita,« razloži predsednica RKTD Pušča Sonja Horvat, ki se pri opozarjanju na nujnost izboljšanja položaja rom-skih žensk sklicuje na skupščino sveta Evrope. Ta je v priporočilu o pravnem položaju Romov leta 2002 ugotovila, da imajo prav ženske odločilno vlogo v izbolj-šanju življenjskih pogojev v rom-ski družini. »Če pogledamo popis prebivalstva iz leta 1971, je bilo v 118 družinah 79 žensk nepisme-nih. Danes ni tako. Prekmurje se v socialno-ekonomskem položa-ju razlikuje od Dolenjske in Bele krajine, saj smo imeli v Prekmurju prve šolske mentorice oz. pomoč-nice. Stopnja nepismenosti se je tako močno zmanjšala,« dodaja Horvatova.Kljub temu še dodaja, da rom-ska populacija spada med najbolj ogrožene skupine, vzroke pa lah-ko poiščemo v nizki stopnji izo-brazbe in integracije ter v pred-sodkih pri iskanju zaposlitve. Da je iskanje zaposlitve pri Romih še posebej težka naloga, je potr-dila tudi Nada Škrbič iz Zavoda za zaposlovanje Murska Sobota. Kot pravi, sama Romov nikakor ne obravnava drugače, pravi pa, da spoštljiv odnos zahteva tudi z njihove strani.

Ker se okrogle mize ni mogla ude-ležiti, je evropska poslanka Tanja Fajon napisala pismo. V njem izpostavlja pomen spodbujanja mladih romskih otrok, še posebej deklic, pri izobraževanju. Kot je sporočila, je položaj žensk v naši družbi slabši, romskim ženskam pa je zaradi izrazite patriarhalnosti romskega okolja toliko težje. Ob tem jih je pozvala, naj se aktivno vključujejo v oblikovanje romske kulturne ponudbe v svojih nase-ljih, bodisi s prikazi zdravilstva ali kulturne dediščine. Ženske ima-jo po njenem mnenju ključno povezovalno vlogo med Romi v naseljih in med seboj v Sloveniji, kar je toliko bolj pomembno, saj so namreč razprtije tiste, ki veli-kokrat stojijo na poti napredku Romov.Na okrogli mizi so zbrane romske in neromske ženske spregovorile tudi o svojih najbolj osebnih iz-

kušnjah. Dijana Horvat je tako zbranim zaupala, kako je težko breme svojega porekla izkusila že kot dekle. Ljubezen med Rominjo in Neromom se namreč ni ozirala na barvo kože in način življenja, a je do konflikta vseeno prišlo, ko je o njenih koreninah izvedela iz-brančeva družina. Predsodke so za sabo pustili šele po dolgem času, ko so jo veliko bolje spoznali. Veliko je k temu pripomoglo, da je že takrat delala v Muri, kjer so sodelavci in šefi zanjo vedno našli dobro besedo. »Sodelavec je rekel njegovemu očetu, naj bo srečen, ker sem njegovega sina sploh že-lela pogledati,« v smehu pripove-duje Dijana, ki sedaj v Muri dela že 27 let in živi srečno družinsko življenje. Vendar, kot še dodaja, se zaveda, da popolnega sprejemanja v nekaterih krogih kljub vsem na-porom in dokazovanjem nikoli ne bo mogla doseči.

Najprej zaznamovana kot ženska nato še kot Rominja Špela Horvat

23 maj 2012 |

AKTUALNO

Zdravje je naše največje bogastvo. Ta

rek se je ukoreninil tudi med Romi,

saj se jih vse več zaveda, da je naj-

boljši preventivni pregled.

KTD Pušča je z namenom opo-zarjanja na morebitne pasti pri ohranjanju zdravja v naselju pr-vič pripravilo t. i. zdravstveno osveščanje. Zdravstveni delavci, zlasti Romi, ki so usposobljeni za merjenje krvnega tlaka, hole-sterola v krvi in izračun telesne mase, so krajanom Pušče brez-plačno opravljali omenjene meri-tve. V akcijo zdravstvenega osve-ščanja se je vključila tudi ekipa prve medicinske pomoči naselja Pušča. Vse te aktivnosti, ki jih bodo med letom še ponovili, so potekale v znamenju medgenera-cijskega sožitja, saj je letošnje leto

namenjeno prav temu sporočilu. Za tak korak so se v naselju od-ločili zaradi tega, ker romska populacija še vedno spada med rizične skupine, zato jih je treba v tej smeri tudi osveščati.Odziv na akcijo je bil nad pri-čakovanji, saj se je je udeležilo sto Romov različnih starosti. Ob koncu akcije zdravstvenega osveščanja bodo pripravili še pre-davanje o zdravem načinu življe-nja ter kako doživeti kakovostno starost. Opravili bodo analizo vseh zdravstvenih meritev ter najbolj rizične in bolne Rome poslali na zdravljenje v bolni-

šnico ali na pregled k osebnemu zdravniku. Čeprav je bila pred časom v romskem naselju Pušča opravljena diplomska naloga s področja zdravstvenega stanja Romov, bodo ob koncu leta iz-dali še poseben zbornik. V njem bodo zbrane vse telesne in druge aktivnosti, narejena bosta analiza zdravstvenega stanja krajanov v zadnjih desetih letih in pregled zdravstvenega stanja ob zadnjem »zdravstvenem pregledu«.

Zdravstveno osveščanje romske populacije Geza Grabar

Pred pol stoletja sta na skupno pot

v Turnišču stopila Alojz in Marija

Štefanec, ki sta se zaradi službe-

nih in drugih obveznosti preselila

v Mursko Soboto, zato so poročni

obred ponovili v murskosoboški

stolni cerkvi sv. Nikolaja.

Alojz, rojen leta 1936 v Turnišču, je bil zaposlen kot varnostnik v nekdanji tovarni mesnih izdel-kov Pomurka, žena Marija, de-kliško rojena Denša leta 1942 v Nedelici, pa je bila do upokojitve kot šivilja zaposlena v tekstilni tovarni Mura. V zakonu sta se jima rodila dva sinova, vendar je Marjan že pokojni, sin Drago, ki je arhitekt, pa z družino živi v Ljubljani.Tako na jesen življenja živita sama.Zahvalno sveto mašo v njuno čast je daroval domači župnik Goran Kuhar, ki jima je ob tej

priložnosti čestital in jima iz-ročil spominsko darilo. Rada bereta časopise, obiskujeta svete maše, večkrat pa romata tudi v

romarska središča. Čas si krajšata še s sprehodi po mestu in njeni okolici.

Zlatoporočenca zakonca Štefanec iz Murske Sobote Geza Grabar

24 | maj 2012

AKTUALNO

Delovna skupina za srčno popu-

ščanje pri Združenju kardiologov

Slovenije je v okviru Evropskega

dnava ozaveščanja o srčnem po-

puščanju - European Heart Failure

Awareness Day pripravila aktivnosti,

s katerimi so želeli povečati ozave-

ščenost o srčnem popuščanju med

laično in strokovno javnostjo.

Aktivnosti so v večini večjih slo-venskih krajev potekale med 11. in 13. majem 2012. Lokalni or-ganizatorji so postavili stojnice, kjer so mimoidočim predstavili značilnosti srčnega popuščanja, načine zdravljenja in možnosti samooskrbe bolnikov ter mo-žnosti za preprečevanje nastopa srčnega popuščanja. Organizirali so predavanja za laično in stro-kovno javnost in dan odprtih vrat Ambulant za obravnavo bolnikov s srčnim popuščanjem. Tako je predavanje z naslovom »Ali poznamo srčno popuščanje in zakaj ne?« potekalo tudi v sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, izvedla pa sta ga prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med. in mag. Lea Majc Hodošček, dr. med.Srčno popuščanje je resno bole-zensko stanje, kjer srce ne more prečrpati dovolj krvi, da bi za-dostilo potrebam organizma po kisiku in hranilnih snoveh. Srčno popuščanje je lahko po-sledica katerekoli srčne bolezni. V Sloveniji sta najpogostejši eti-ologiji koronarna bolezen z ali brez srčnega infarkta in arterij-ska hipertenzija, redkeje pa gre za primarno kardiomiopatijo ali bolezen zaklopk. Po podatkih iz epidemioloških raziskav ima srčno popuščanje 1-2% odraslega prebivalstva. Pogostost strmo narašča s sta-rostjo in pri starejših od 70 let dosega >10%. Poprečna starost bolnikov s srčnim popuščanjem je >70 let. V Sloveniji natančnih

epidemioloških podatkov o po-gostosti med splošnim prebival-stvom nimamo. Več podatkov imamo za hospitalizirane bol-nike. Po podatkih iz slovenskih raziskav ima do četrtina (25%) bolnikov, ki so hospitalizirani na oddelkih za interno medici-no splošnih bolnišnic tudi srčno popuščanje. Sum na srčno popuščanje po-stavimo na osnovi značilnih simptomov in kliničnih znakov. Ker so simptomi in znaki skupni več bolezenskim stanjem in ker nimajo vsi bolniki s težko sapo, utrujenostjo in oteklimi noga-mi srčnega popuščanja, moramo sum potrditi s preiskavami za objektiven dokaz srčne disfunk-cije. Ključna preiskava je ultraz-vočna preiskava srca ali ehokar-diografija, ki še vedno predstavlja zlati standard na poti do diagno-ze. Pri bolnikih z nepojasnjeno težko sapo je pomembna pre-sejalna preiskava tudi določitev natriuretičnih peptidov (npr. možganski natriuretični peptid - BNP), ki kaže na volumsko pre-obremenitev. Če je koncentracija normalna, je srčno popuščanje izjemno malo verjetno in je po-trebno iskati drugi vzrok za težko sapo (npr. pljučna bolezen). Srčno popuščanje najpogosteje zdravimo z zaviralci angiotenzin-ske konvertaze, beta blokatorji, antagonisti aldosterona, diuretiki in glikozidi digitalisa. Bolniki morajo poznati svoje bolezensko stanje in biti sposobni prepozna-ti opozorilne znake poslabšanja ter ukrepanja v takih primerih. Več informacij lahko najdejo na spletni strani www.alivasesrcepo-pusca.si in www.heartfailuremat-ters.com. Pri izbranih bolnikih prode v poštev tudi revaskula-rizacija miokarda, kirurškimi postopki in mehanične naprave.Srčno popuščanje je med stanji, ki najbolj zmanjšajo bolnikovo kakovost življenja. Zaradi po-

slabšanja kliničnega stanja so po-gosto hospitalizirani. V prvem letu po hospitalizaciji je ponovno hospitalizirana tretjina bolnikov. Za srčno popuščanje je značilna slaba prognoza, saj v petih letih po postavitvi diagnoze umre 75% moških in 62% žensk, kar je več kot pri najpogostejših ra-kavih obolenjih. Po postavitvi di-agnoze je 5-letno preživetje 25% za moške in 38% za ženske, kar je slabše kot pri najpogostejših rakavih obolenjih.Obravnava bolnikov s srčnim popuščanjem porabi do 2.5% denarja iz zdravstvene blagajne in tako predstavlja enega najvišjih stroškov proračuna za zdravstvo. Največji del stroškov odpade na hospitalno obravnavo, bistveno manj pa na stroške diagnostič-nih postopkov ali zdravljenja. Stroške lahko učinkovito zni-žamo z obravnavo bolnikov v

specializiranih ambulantah, ki so organizirane tudi v sloven-skih bolnišnicah. Zmanjšanje stroškov zaradi manjšega števi-la hospitalizacij in ustreznejše obravnave je pomembno večje kot znašajo stroški organizacije dela ambulante, kar smo poka-zali tudi v Sloveniji.

Evropski dan ozaveščanja o srčnem popuščanju

25 maj 2012 |

AKTUALNO

V Sklejci, družbenem prostoru hotela

Diana v Murski Soboti, so se 21.

aprila dopoldne na rednem letnem

občnem zboru zbrali članice in člani

prekmurske podružnice Združenja

multiple skleroze Slovenije. V ime-

nu vseslovenskega združenja, ki

šteje 2170 članov, se jim je pridru-

žila Jolanda Šoštarič, predsednica

ptujske podružnice. 40 zborujočih,

skupaj je v prekmurski podružnici

69 članov, je prišla pozdravit tudi

predstavnica organizacijske enote

zdravstvene zavarovalnice v Murski

Soboti Martina Copot.

Vse je na samem začetku zbo-ra pozdravil predsednik Franc Gobar, ki je uvodoma predstavil poročilo o delu podružnice za lansko leto. Po njegovih bese-dah imajo včlanjenih šest nepo-kretnih članov, eno članico pa v domu za starejše občane. Kljub temu da se uvajajo nova zdravila in metode zdravljenja multiple skleroze, se zdravstveno stanje članstva v splošnem poslabšuje. Pri novih članih opažajo, da za to boleznijo obolevajo vse mlajši ljudje, zato so največ aktivnosti pripravili na področju ohranja-nja zdravja. Redno se udeležu-jejo obnovitvene rehabilitacije in ohranjanja zdravja v nacio-nalnem zdravilišču za multiplo sklerozo v Topolšici, nekateri pa tudi v Zdravilišču Laško.Vsako sredo dopoldne imajo dežurstvo v društvenih prosto-rih v Murski Soboti, na Ulici arhitekta Novaka 2 B, za obiske članic in članov pa skrbijo tri-je poverjeniki: dva za področje Upravne enote Murska Sobota ter en za področje Upravne enote Lendava, saj prekmurska podru-žnica vključuje članstvo v glav-nem z levega brega reke Mure, na desnem bregu je namreč dejavna sosednja radgonska podružnica. Poverjeniki so bili tudi na uspo-sabljanju v Topolšici, kjer so se seznanili z novostmi in navodili za svoje delo.Po besedah predsednika Franca Gobarja je dobro sodelova-nje z območnima združenje-ma Rdečega križa v Lendavi in Murski Soboti, ki sta jima zago-tovili kar 70 prehranskih pake-tov. V maju, ob tednu multiple skleroze, so imeli propagandno stojnico v trgovskem centru BTC v Murski Soboti, kjer pa so na-leteli na slab odziv mimoidočih, saj so zbrali malo prostovoljnih prispevkov. Ob tem povsem ra-zumejo trenutni socialni položaj prebivalstva v Prekmurju, kjer je

prisotna velika brezposelnost. So pa pri socialni komisiji pri vse-slovenskem združenju zagotovili denarno pomoč vsem do te po-moči upravičenim članicam in članom, sedmim pa celo posebno pomoč ob novem letu.Prošnje za donatorska sredstva so pošiljali ali osebno dostavljali le tistim podjetjem in samostoj-nim podjetnikom, za katere so bili prepričani, da se bodo odzva-li. Kljub težkim gospodarskim razmeram ocenjujejo odziv kot dober. Niso pa prav zadovoljni z odzivom na prošnje, ki so jih naslovili na prekmurske občine. Izmed 19 občin se jih je odzvalo le pet (Beltinci, Murska Sobota, Puconci, Rogašovci in Turnišče). Sicer so manjši odziv pričakovali, saj manjše občine sredstev v svo-jih razpisih za te namene sploh ne razpisujejo.O rekreaciji in športu je poročal športni referent Anton Magdič. Po njegovem je dokazano, da s to dejavnostjo krepijo svoje zdravje in razpoloženje ter skr-bijo za kondicijo telesa, kar je pri tej bolezni še kako pomembno. Uspešni so v pikadu, 19. marca so se udeležili 19. prvenstva zdru-ženja v Ljubljani, kjer je Helena Bratkovič med članicami bila sedma, Bojan Horvat pa je med člani dosegel peto mesto. Na 13. prvenstvu Združenja multiple skleroze v športnem ribolovu v Mariboru je 11. junija Romana

Dobrila med članicami bila peta, Anton Magdič je med čla-ni osvojil celo srebrno medaljo. Na 10. kvalifikacijskem turnirju v balinanju skupine vzhod, ki je bil 10. septembra v Mariboru, so člani dosegli ekipno četrto mesto. V drugih športnih pano-gah se niso udeležili tekmovanj, deloma zaradi bolezni, deloma zaradi pomanjkanja športnikov. Zatorej je športni referent Anton Magdič vse zborujoče pozval, naj postanejo aktivni na športnem področju, še posebej je pozval k udeležbi pri igranju šaha in kart (tarok).O novostih na socialnem podro-čju sta vse prisotne zborovalce obvestili predstavnici zdravstve-ne zavarovalnice Martina Copot in Združenja multiple sklero-ze Slovenije Jolanda Šoštarič. Povezali se bodo z Društvom pa-raplegikov Prekmurja in Prlekije v Murski Soboti glede predlogov za odstranjevanje arhitektonskih ovir v mestu ter z Društvom vr-tičkarjev v Murski Soboti, da bi pri novih vrtovih nekaj teh dobili v obdelavo tudi člani združenja. Še letos bodo prenovili društvene prostore.

Združenje multiple skleroze v Murski Soboti Filip Matko

26 | maj 2012

AKTUALNO

Za vas pripravljamo odprtje le-tnega kopališča, ki bo predvi-doma prve dni junija. Letos vas želimo presenetiti z raznolikimi kotički, delavnicami, tekmova-nji in vam ponuditi veliko po-letne zabave za najmlajše, mlade in tudi za tiste malo starejše, skratka druženje vseh generacij. Manjkala pa ne bo tudi »debe-la senca«, novost na področju kulinarike in veliko osvežitve z raznimi napitki, sladoledi…Mestna občina Murska Sobota in Komunala, javno podjetje d.o.o Murska Sobota

Začetek kopalne sezone na kopališču Murska Sobota

27 maj 2012 |

JAVNE OBJAVE

Komisija za nagrade in priznanja Mestne občine Murska Sobota na podlagi 9. člena Odloka o priznanjih Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 33/1997, 75/2006) objavlja

RAZPIS ZA VLOŽITEV PREDLOGOV ZA PODELITEV PRIZNANJ MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA

ZA LETO 2012

Priznanja Mestne občine Murska Sobota so:

Častni občan Mestne občine Murska Sobota Plaketa Mestne občine Murska Sobota

Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota

Naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota se podeli za izkazano čast posamezniku za zasluge, ki imajo trajen pomen za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota. Ta naziv se lahko podeli tudi tujemu državljanu.

Plaketa Mestne občine Murska Sobota se v obliki denarne nagrade podeljuje posameznikom, skupinam občanov ter društvom za življenjsko delo, za večletne uspehe trajnejšega pomena, vrhunske uspehe in dosežke ter kot spodbuda za nadaljnje delo.

Zahvalna listina Mestne občine Murska Sobota se podeljuje posameznikom, družbam, zavodom, organizacijam in skupnostim ter društvom za pomembne uspehe in dosežke na posameznih področjih življenja in dela, ki prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu Mestne občine Murska Sobota.

Predloge za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota lahko podajo: posamezniki, družbe, zavodi, politične in druge organizacije in skupnosti, društva ter organi lokalne skupnosti.

Rok za predložitev predlogov s pisno obrazložitvijo je četrtek, 31.5.2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota oziroma na vložišču mestne uprave s pripisom: “Predlogi za podelitev priznanj Mestne občine Murska Sobota 2012”.

Pot je primerna za vse starostne skupine in jo boste z lahkoto prehodili. Udeležba na pohodu je na lastno odgovornost, potrebno pa je upoštevati pravila varne hoje in svoje psihofizične sposobnosti.

PRIREDITELJ: Mestne četrti M. Sobota, Trg zmage 4. 9000 M. Sobota

KDAJ: v soboto, 02.06.2012, ob 9,00 uri

KJE: M. Sobota

START: ob 9.00 uri na dvorišču OŠ III M. Sobota

STARTNINA: Startnine ni, pohod je brezplačen za vse udeležence.

Med pohodom bo na območju vsake Mestne četrti organiziran postanek s pogostitvami in krajšimi razvedrilnimi programi, po končanem pohodu pa sledi druženje s pogostitvijo na Trgu Zmage (boni se dobijo ob startu). Pohod bo organiziran ob vsakem vremenu.

Za podrobnejše informacije pokličite na: 041 77 33 77 – tajnik MČ MS, Božo Bohar ali pišite na E – naslov: mc.ms@siol.net

Predsednik koordinacije svetov MČ MS: Zoran Hoblaj

Obstajajo otroci, ki zaradi različnih vzrokov ne morejo živeti v svoji matični družini. Rejništvo je ena od možnih rešitev zanje. Bistvo vsakega rejništva je vzpostavitev odnosa, ki bo otroku dopolnil odnos z njegovimi starši tam, kjer so oni pustili praznine in rane, ki jih niso znali ali zmogli zapolniti in ublažiti. Namen rejništva je, da se otrokom pri osebah, ki niso njihovi starši, omogoči zdrava rast, izobraževanje, skladen osebnostni razvoj in usposobitev za samos-tojno življenje ter delo. V rejništvu se otrokom nudi topel dom, varno zavetje, nega, vzgoja, varstvo, nesebična ljubezen, spoštovanje ter pozitivna izkušnja družinskega življenja.

Vse informacije v zvezi z izvajanjem rejniške dejavnosti dobite na Centru za socialno delo Murska Sobota, 2. nadstropje, št. Sobe 31, tel.: 02/ 535 11 62

Majcena nogica ovir ne pozna.Mahajoč stopica, ne odneha,Po vsakem padcu se pobere.

Tudi, če solza kane se ne ustavi,Vstane in korak naprej napravi!

Ta korak lahko omogočimo tudi z vključitvijo otrok v

REJNIŠTVO

REPUBLIKA SLOVENIJACenter za socialno delo Murska Sobota

Slovenska ul. 44, 9000 Murska SobotaTel.: 02 535 11 40; Fax: 02 535 11 70

Center za socialno delo Murska Sobotaprijazno vabi k sodelovanju

vse, ki želijo postati rejniki in želijoopravljati rejniško dejavnost.

Ljubitelji pohodništva in prijetnega druženja, vljudno

V A B L J E N I

na 2. pohod Mestnih četrti M. Sobota po mestu M. Sobota, ki bo v soboto, 2. junija 2012 v M. Soboti

28 | maj 2012

KULTURA

»Kako so Slovani gradili svoja bivali-

šča?« in »Kako so Slovani izdelovali

lončenino?« sta naslova dveh de-

lavnic, ki sta potekali v Pomurskem

muzeju v petek in soboto, 20. in 21.

aprila.

Arheološki delavnici, organizi-rani kot spremljevalni program iztekajoče se razstave »Tü mo. Slovanska poselitev Prekmurja« (na ogled le še do 31. maja; v petek, 18. maja, ko muzeji pra-znujemo mednarodni dan muze-jev, bo mogoč brezplačen ogled med 9. in 17. uro), sta pritegnili precejšnje število radovednih, ki so želeli pobliže spoznati te slo-

vanske veščine.Pri gradnji slovanskega bivali-šča oz. zemljanke smo prikazali postavitev strešne konstrukcije, sestavljene iz povezanih vej, na katere se pritrdi trstika kot na-ravna kritina. Dvokapna, šoto-rasta streha bivališča, ki bo do zaprtja razstave stala na dvorišču Soboškega gradu, je privlačen kotiček, v katerega radi pokuka-jo oz. vstopijo obiskovalci gradu in muzeja.Izdelavo lončenega posodja je predstavil lončar Igor Bahor iz Topolšice, ki je med svojim de-lom ugotovil posebnosti tehni-ke, ki so jo uporabljali Slovani. Zgodnjeslovansko posodje je na prvi pogled zelo porozno, saj je njihova površina polna luknjic. Slovani so namreč v glino vgnetli zdrobljeno oglje, kar je izboljšalo oblikovne lastnosti materiala in

uporabnost žganih posod. Sam postopek ročnega obliko-vanja posod z vgnetenim ogljem smo udeleženci na delavnici lastnoročno preizkusili. Nekaj končnih na zraku sušenih izdel-kov je razstavljenih v zemljanki na dvorišču. Vabljeni, da si jih pridete ogledat.

Foto: Tomislav Vrečič

Arheološke delavnice v Pomurskem muzeju Tamara Andrejek

V središču Murske Sobote, na

Slovenski in Kocljevi ulici ter na

Trgu kulture, je v izložbah na ogled

ulična razstava Pomurskega muze-

ja Murska Sobota, ki na črno-belih

fotoplakatih prikazuje delavke nek-

danje Tovarne oblačil in perila Mura.

Fotografije so iz dokumentacije

Pomurskega muzeja Murska Sobota

in so nastale sredi 20. stoletja. Za

javnost so na razstavnih lokacijah in

v muzeju na voljo brezplačne razgle-

dnice z motivi fotografij. V času odpr-

tja razstave so portretirane delavke,

ki jih je ujel fotograf v svoj objektiv,

še anonimne, upamo pa, da bomo

z razstavo dobili tudi njihova imena.

Ulična razstava, ki bo na ogled predvidoma do konca leta 2012 (do izteka programa Evropske prestolnice kulture 2012, kate-rega partnersko mesto je Murska Sobota), je del projekta »Mura odprto« v okviru mrežnega pro-jekta »Uf industrija«. Projekt je zasnovan večplastno, z njim pa se muzej predstavlja kot nosilec zgodovinskega spomina, kot skrbnik predmetov in idej, ki z delovanjem muzeja postaja-jo vrednote, iz katerih generira novo dogajanje. Vsebino gradi na razvoju največje konfekcijske industrije v srednji Evropi, ki je v pretežno ruralni prostor prva prinesla sodobno oblikovanje na področju oblačilne kulture in medijskega komuniciranja ter nove blagovne znamke. Mura je Mursko Soboto in regijo povezo-

vala s sodobnimi modnimi tren-di ter predstavlja enega tistih so-cialnih okvirjev, ki se je dotaknil vseh ter iz katerega se da zgraditi nove razmisleke o lastni identi-teti in razvojnih ciljih. Junija bo v muzeju otvoritev razstave zbranih izdelkov konfekcijske industrije v celovitem kontekstu modnega in grafičnega oblikova-

nja, pripravlja se še spletna stran »Digitalni muzej generacij«, po poletnih počitnicah pa bo sledila še predstavitev kataloga plastik sodobnega slovenskega kiparstva iz Murine zbirke.

Foto: Tomislav Vrečič

Ulična razstava Mura odprto Metka Fujs

29 maj 2012 |

KULTURA

Unikatna ideja, ki nas je pred dva-

najstimi leti strnila okrog novousta-

novljenega Kluba PAC je bila, kako v

našo ravnico pripeljati tudi vrhunske

glasbene izvajalce s področja resne

glasbe.

Prvo brazdo smo zaorali leta 2000 v mesecu maju. Začeli smo z realizacijo ideje in v ta, v tem segmentu popolnoma pra-zen prostor, začeli »naseljevati« vrhunske domače in tuje glasbe-ne poustvarjalce. Kasneje smo »zaplavali« tudi čez meje naše dežele in PAC-ev glasbeni maj internacionalizirali. Z odličnimi visoko postavljenimi profesionalnimi cilji, smo zavi-brirali po večini pomurskih mest kot so Murska Sobota, Lendava, Beltinci, Veržej, Moravske Toplice, Ljutomer, Gornja Radgona, Grad , Čakovec na Hrvaškem, Monošter na Madžarskem, Bad Radkersburg v Avstriji …

V istem trenutku je zadnji vi-kend v mesecu maju že enajstkrat zavibriral naš PAC-ev glasbeni maj. Na omenjenih mestih smo v tem času izvedli 160 koncertov resne glasbe in to z renomiranimi domačimi in tujimi poustvarjalci klasične glasbe. Večino koncer-tov je posnel in skozi celo leto v svojih programih predvajal Program ARS Radia Slovenija, vsak festival pa je bil deležen vi-sokih profesionalno glasbenih – muzikoloških kritik, ki so vsak dan »romale« v vse tri programe Radia Slovenija.Letos se je PAC-ev glasbeni maj s svojimi referencami in s sofi-sticiranim programom, potopil tudi v projekt EPK 2012, na kar smo še posebej ponosni. Z idejo, da se bodo naše dobre vibraci-je nadaljevale tudi v prihodnje, vas letos od 24. do 27. maja va-bimo, da se nam pridružite ob poslušanju vrhunskih domačih in tujih poustvarjalcev klasične glasbe, ki so profesorji na visokih

šolah za glasbo v Evropi in solisti vrhunskih Evropskih orkestrov kot so: Berlinska Filharmonija, Simfonični orkester radia

Dunaj, Slovenska Filharmonija, Minhenska Filharmonija…

Klub PAC

Festival resne glasbe PAC-ev glasbeni maj

Program festivala: 24. maj 2012 – 27. maj 2012ČETRTEK, 24. maj 2012

Murska Sobota, Klub PAC, ob 20.00 CHRIS JARRETT – klavir solo

Beltinci, Kulturni dom, ob 20.00 TRIO VIRIBUS UNITIS

Monošter, Madžarska, Prefektorij, ob 20.00 RITA KINKA – klavir solo

Grad na Goričkem, Grad, ob 19.00 SLOWIND

PETEK 25. maj 2012

Murska Sobota, Klub PAC, ob 20.00 RITA KINKA – klavir solo

Ljutomer, Glasbena šola Slavka Osterca, ob 20.00 WIENER KLANGKOMMUNE

Lendava, Sinagoga, ob 20.00 CHRIS JARRETT – klavir solo

Moravske Toplice, Evangeličanska cerkev, ob 20.00 SLOWIND

SOBOTA, 26. maj 2012

Murska Sobota, Gledališče Park, ob 20.00 KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE S SOLISTOMSTEFANOM DOHROM, prvim rogistom berlinske filharmonije

Veržej, Kulturna dvorana, ob 20.00 WIENER KLANGKOMMUNE

Beltinci, Grajsko dvorišče/Kulturni dom*, ob 20.00 SLOWIND

Ljutomer, Glasbena šola Slavka Osterca, ob 20.00 RITA KINKA – klavir solo

Gornja Radgona, glasbena šola, ob 20.00 CHRIS JARRETT – klavir solo

Moravske Toplice, Evangeličanska cerkev, ob 20.00 TRIO VIRIBUS UNITIS

NEDELJA, 27. maj 2012

Murska Sobota, Gledališče Park, 20.00 ZAKLJUČNI KONCERT VSEH UDELEŽENCEV FESTIVALA

Bakovčan Timi Bencak, učenec 5.

razreda klarineta Glasbene šole

Murska Sobota, je na mednarodnem

tekmovanju v pihalih v disciplini kla-

rinet in v močni 18-članski konku-

renci zopet osvojil zlato priznanje

ter prejel 98,75 točke.

Tekmovanje je potekalo od 19. do 22. aprila v Srbiji, v mestu Požarevac, udeležili pa so se ga tekmovalci iz šestih držav. Tekmovalci so se predstavili vsak z dvema skladbama po lastnem izboru, ki sta morali ustrezati določeni kategoriji. Timijev glas-beni uspeh nikakor ni naključje, saj se je doslej udeležil že šestih tekmovanj, od teh štirih v tujini, in na vsakem tekmovanju osvojil zlato priznanje. »Glede rezultata lahko samo povem, da je izjemen dosežek. Program je bil zelo zah-teven, zato brez pravega pristopa in sposobnosti, ki jih Timi abso-lutno ima, gotovo ne bi dosegel toliko točk. Za tak uspeh je po-

trebno dosti odrekanja, veliko di-scipline in predvsem psihofizične kondicije, kajti ves program se je izvajal na pamet. Za Timija lahko povem, da če bo še naprej nadaljeval s takim delom in bo

tako vztrajen, so pred njim še lepi rezultati in še lepši užitki, kar je pravzaprav bistvo glasbe,« je vnovično glasbeno potrditev ko-mentiral Timijev učitelj Željko Ritlop.

Timi Bencak z zlatim priznanjem Aleksandra Grah

30 | maj 2012

KULTURA

V murskosoboškem Gledališču Park

je aprila potekala že tradicionalna

revija glasbenih šol Pomurja, na

kateri so nastopile štiri glasbene

šole, letos je bila gostiteljica domača

Glasbena šola Murska Sobota.

Letošnja, 34. revija glasbenih šol Pomurja je znova poskrbela za kakovosten in odmeven glasbe-ni dogodek, ki so se ga udeležile štiri glasbene šole: Glasbena šola Gornja Radgona, Glasbena šola Lendava, Glasbena šola Slavka Osterca Ljutomer in domača Glasbena šola Murska Sobota. Na reviji so tako odmevali zvoki različnih glasbil, kot so saksofon, klarinet, ksilofon, violončelo, pozavna, violina, kitara, klavir, trobenta, harmonika in tolkala, nastopil pa je tudi otroški pev-

ski zbor. V programu, ki ga je na svojstven način povezovala skladateljica Tjaša Žalik, so med drugim nastopili tudi nagrajen-ci ravnokar minulih državnih in mednarodnih tekmovanj. »Naši predhodniki v vrstah pedagogov in vodstva šol so jo začeli orga-nizirati z namenom povezovati in sodelovati, dvigati raven ka-kovosti glasbenega poustvarjanja pri učencih, predstavljati svoje delo širši okolici in konec koncev skrbeti za kakovostne glasbene dogodke. Revijo organizira vsa-

ko leto ena od navedenih šol in tokrat je bila gostiteljica doma-ča glasbena šola. Nova gledali-ška dvorana nam sedaj omogoča boljše pogoje za izvedbo revije, kot smo jih imeli nekoč, zato smo veseli, da smo lahko množič-nemu občinstvu predstavili svoje delo in napredek, prireditev pa je s svojo prisotnostjo počastila tudi podžupanja mestne občine Simona Čopi,« je revijo komen-tirala ravnateljica Glasbene šole Murska Sobota Erna Lukač.

34. revija glasbenih šol Pomurja Aleksandra Grah

Na gradu Grad so se v petek, 13.

aprila, predstavili učenci oddelka za

petje Glasbene šole Murska Sobota.

Devet mladih pevcev oddelka za petje Glasbene šole Murska Sobota pod mentorstvom Gabriele Bratina je izvedlo dela velikih glasbenih mojstrov in navdušilo poslušalce. Na kla-virju jih je spremljal korepeti-tor Predrag Šantek, na flavti pa Felicita Heric Taškov. Koncert so v sodelovanju pripravili Krajinski park Goričko, Občina Grad ter murskosoboška glasbena šola, ki so poskrbeli tudi za goste večera. Koncert je namreč s svojimi kla-virskimi spretnostmi popestrila Anja Kučan iz oddelka za klavir pod mentorstvom Erne Lukač. Večer je zaključila vokalna skupi-na Bel Canto iz Murske Sobote,

prav tako pod umetniškim vod-stvom Gabriele Bratina. Glasbena šola je le dan kasneje v dvorani glasbene šole priredila tudi koncert dueta Emma Lee, ki ga sestavljata flavtistka Lidija

Ljubičić iz Zagreba in kitaristka Emma Stein, ki prihaja iz Zadra. V komornem duetu sodelujeta že od leta 2008.

Glasbena šola Murska Sobota koncertirala na Gradu Špela Horvat

31 maj 2012 |

KULTURA

Na odru grajske dvorane mursko-

soboškega gradu so gledališčniki

skupine KUD Štefan Kovač premi-

erno odigrani »odštekano« kome-

dijo »Bog«, narejeno po besedilni

predlogi Woodyja Allena.

Po lanskoletni uspešni premie-ri, ko so ljubiteljski gledališčni-ki KUD Štefan Kovač stresali z »220 vol-ti«, so letos znova po-stregli s komedijo, ki je v apri-lu po uspešni premieri dožive-la še tri razprodane ponovitve. Tokrat so se preselili v čas an-tične Grčije, 500 let pred našim štetjem. Ljubiteljski igralci – Malvina Bernjak, Jože Brunec, Barbara Čarni, Klara Draković, Peter Jadrič, Edvard Jakšič, Mateja Kerčmar Donko, Berta Kološa, Boštjan Lačen, Nenad Perić, Sandra Pörš, Milivoj Roš, Lučka Rožman in Romeo Varga – so z značilnim woodyalle-novskim humorjem prikazali filozofsko razglabljanje, okre-pljeno z lokalnim dogajanjem. Štirinajstčlanska igralska zased-ba je gledalce na hitro popelja-la v svet igre in režije, kjer so

bili tudi sami gledalci vpleteni v razplet zgodbe in večnega vprašanja o koncu. Tako so se gledalci med igro lahko spraše-vali – verjeti ali ne? Kaj je res in kaj ni? Komedijo je režiral Gorazd Žilavec, ki je poskrbel za lokalni odtenek, zato smo na odru lahko opazili Silvijo iz Beltincev, Ivana Cankarja, Berto Kološa z nožem v hrbtu,

neizprosnega starogrškega kra-lja Ðoužija Brunca in še marsi-koga. Odštekana komedija, ki se lucidno vrti okoli starogrške filozofije, bo po zelo uspešnem odzivu doživela ponovitve tudi v maju.

Premiera komedije »Bog« Aleksandra Grah

V nedeljo, 15. aprila, je v športni

dvorani Osnovne šole Krog potekal

pomladni koncert upokojenskega

ženskega pevskega zbora Püngrad

iz Kroga.

Upokojenski ženski pevski zbor že nekaj let s svojim petjem za-polnjuje kulturne prireditve, v njem pa sodelujejo ljubiteljice zborovskega petja, ki si z glas-bo plemenitijo tretje življenj-sko obdobje in ob njej tkejo prijateljske vezi. Letos so se pevke predstavile že devetič na samostojnem koncertu, sicer pa

letno izvedejo več kot deset na-stopov. Pevke svoje glasove bru-sijo enkrat tedensko na rednih vajah za nastope, sedaj se že pri-pravljajo na revijo odraslih pev-skih zborov Pomurja. S priho-dom nove zborovodkinje Anke Suhadolnik njihovo petje zveni v več glasovih. Zbor Püngrad se je v koncertnem delu predsta-vil z domoljubnimi, narodni-mi, ljubezenskimi in umetnimi pesmimi. V koncertnem delu je še posebej izstopala pesem »Najina pot«, ki jo je napisala pisateljica Karolina Kolmanič, za pevski zbor pa jo je uglasbil in priredil glasbeni pedagog iz Puconcev. Pesem »Beli cvet« oz. »Edelweise« iz znanega fil-ma »Moje pesmi, moje sanje« pa so zapeli kar v nemškem jeziku. Nastop domačega pev-

skega zbora je v odmoru pope-stril nastop gostov – mešanega pevskega zbora TD Černelavci pod vodstvom zborovodkinje Marjane Škrilec.

9. pomladni koncert Püngrada Aleksandra Grah

32 | maj 2012

KULTURA

V Pokrajinski in študijski knji-žnici Murska Sobota se je apri-la mudil mag. filozofije Marko Ogris, ki je pripravil zanimivo predavanje o pojmovanju in do-jemanju lepote skozi zgodovino. Marko Ogris, mag. filozofije in sociolog kulture, je na predava-nju predstavil stališča kultur o tem, kar je v posameznem ob-dobju veljalo kot lepo. Ogris je popotovanje po pretekli in

polpretekli zgodovini izkoristil za prikaz dojemanja lepote, kar pa ni čisto nič samoumevnega, čeprav se nekatere stvari niso spremenile že od Platona naprej. »Razumski in čustveni inteligen-ci bi morali dodati estetsko in-teligenco. Danes je težava, ker nimamo časa doživljati lepega,« je poudaril Ogris. Ob tem je še povedal, da je temeljni pogoj za občutenje lepega umiritev, kajti

po njegovem se lepota povsem iz-ključuje s hitenjem in raztreseno-stjo. Ogris je med predavanjem o lepoti spregovoril o razsežnostih lepote, kakršne so nam v prvi vrsti zapustili slikarji, kiparji, arhitekti, pesniki in pisatelji. V zgodovini evropske kulture so poznali tri najvišje vrednote – dobro, lepo in resnico. Omenjal jih je že Platon in od takrat so se ohranile v evropski misli. Na

koncu je povedal, da je današnje dojemanje lepote predvsem tržno naravnano – torej lahko danes govorimo o zahodnem tržnem kultu lepote.

Lepota nekoč in danes Aleksandra Grah

Razmišljanje: EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE V MURSKI SOBOTISkozi obdobja razvoja človeštva in njegovega dušev-nega potenciala je na zemeljskem obzorju večkrat vzplamtel in koprnel nemir mislecev, inovatorjev, reformatorjev po novem, boljšem, naprednejšem! Vznikle so misli, prepričanja, trditve, resnice, odraz stanja družbene in društvene organiziranosti velikega območja narodov in kultur.

Znani so nam izreki Grkov »Višje, dalje, močneje«, ki se niso nanašali samo na praktičnost tedanjega časa in dobe. Nazaj k naravi nas kliče J. J. Rousseau. »Kosi, vajeni živeti v kletki ali kotu dvorišča, ne morejo razu-meti, kako se orli ponosno in svobodno dvigajo v veli-častne višave.« (Cankar) »Vsi za enega, eden za vse,« je zavel šahovski Gens una sumus, med množicami, ki so pozdravljale novi čas. »Veš, mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti,« se je razvnel Kajuh. »Lepe besede so prijetne za uho, le dejanja so zgodovinsko odločujoča in pomembna za družbo, civilizacijo, človeštvo.« (Titan) Tempo dana-šnjega življenja se naglo pospešuje in usodno spremi-nja. Včerajšnji vtisi in pomembne vrednote, filozofija življenja, bledijo ob današnjih novih dneh. Evropa že postaja utrujena od prenapetega in surovega potro-šništva ter plehke politike, ljudje že postajajo nemirni kakor roji čebel. Stisk roke in nasmeh postajata hla-dna, uradniška, protokolarna.

Zato se v času Evropske prestolnice kulture na Naši okroglini naj razbohoti nova pomlad narodov in mest,

kajti kultura ni nikoli sprejela omejitev in prizna-la železnih zaves! Zato naj mesto Maribor, ob aorti Dravi in žilah Dravinji, Rabi in Muri, odpravi svoje splave in rance, polne kulturne odprtosti in plodnosti, vse do afinitetnih mest, do Koroške, do Panonije, tako da mladina ne bo obremenjena s padci in zastoji, ki jih prinaša sodobnost, marveč naj po Župančičevem Cicibanu in klicu »Veš, poet, svoj dolg« zadiha v pol-nem poletu in ustvarjalnosti. Ne »Kdor ne skače, ni Sloven'c«! Tako bo dorasel premagovanju novih ovir neusklajenosti in izkoriščanja vseh vrst. Tudi in ob zgledu odhajajočih, starejših, ki so ustvarjali, delovali (tudi kljubovalno) in posvetili svoj življenjski vek druž-bi – Človeštvu. Kot občan – očak časa in razmer – se srčno veselim leta 2012, oplajanja s kulturo v tem delu Evrope, ki zaradi geografske lege in pomembnosti v razvoju dogodkov nikoli ni bil na obrobju velikih pre-lomnih časov, od krapinskega človeka, naših Kotarja, Slomška, generala Maistra, Ingoliča do današnjih dni.

Zahvala gre vsem, ki so omogočili, da bo ta lovorjev venec ozelenel v naši Murski Soboti in okolici. Hkrati hvala tudi vsem, ki so pogumno sprejeli to nalogo in zaupanje, da povežejo delo, kulturo, znanost in življe-nje med ljudmi in z ljudmi, ob »Stati ino obstati«, ker se veliki preveč ne ozirajo na male!

Evgen Titan, prof.

33 maj 2012 |

ŠPORT

Dnevi negotovosti na Fazaneriji so se

končali v začetku maja, ko so iz vod-

stva kluba sporočili, da so pridobili

prepotrebna sredstva za poplačilo

dolgov. Medtem so igralci le točko

oddaljeni od mest, ki vodijo v Evropo.

Črno-bela telenovela okrog vsto-pa italijanskih investitorjev v Muro je trajala dolgo, predolgo. Kot vse kaže, Italijani naposled ne bodo tisti, ki bodo črno-be-lim pomagali iz rdečih številk. Kot je povedal predsednik klu-ba Miroslav Topič, so klubu na pomoč priskočili domači in tuji podjetniki, famoznih Italijanov pa med njimi ni. Dejstvo, da prihaja finančna injekcija, je že spodbu-dila nekatere druge sponzorje, da so se pridružili klubu. Enoletno sodelovanje sta tako sklenila ND Mura in Avtohiša Meško, ki bo črno-belim v tem času v uporabo namenila različne modele vozil Hyundai. »Veseli nas, da je nekdo uvidel priložnost v sodelovanju z Muro,« so ob tem zapisali v vod-stvu črno-belih. Ravno v tednu, ko je bila zaključena redakcija Soboških novin, naj bi igralci do-bili prve zaostale obveznosti.Potem ko se je položaj ob igrišču kot kaže uredil, je tisti na igrišču že vseskozi zelo dober in nad pričako-vanji. Črno-beli so namreč po po-

razu z Goričani nanizali tri zapo-redne zmage; premagali so Nafto, Rudar in Triglav ter se vrnili na tre-tje mesto, ki vodi v Evropo. Največ pozornosti je seveda požel zadnji letošnji prekmurski derbi z Nafto, črno-beli pa so sredi Lendave slavi-li visoko zmago s 3:0. V 33. krogu je muraše čakal nasprotnik, proti kateremu letos niso osvojili še no-bene točke – Maribor. Vijoličasti, ki so že državni prvaki, črno-belim niti tokrat niso prizanesli. Mura je sicer v 24. minuti izenačila z go-lom Damjana Boharja, cel drugi polčas je odigrala celo z igralcem

več, a izkušeni Mariborčani so na koncu vseeno izvlekli zmago s 3:1, Mura pa je ob tem nazadovala na četrto mesto in je sedaj točko za Koprčani. »Cilj smo dosegli, Evropa bi bila zgolj nagrada. Če nam ne uspe, ne bo nič tragične-ga,« pravi športni direktor kluba Igor Celec.Ob tem velja omeniti dobro delo in uspeh podmladka. Na turnirju v Jarenini so namreč vse tri selekcije, in sicer U7, U8 in U10, osvoji-le prva mesta in potrdile, da se z mladimi na Fazaneriji dela dobro.

Denar je prišel, spogledujejo se z Evropo Smiljan Kuhar

Šiftar je na Slovaškem slavil tako v

članski kot mladinski konkurenci,

medtem ko je na Češkem na tek-

movanju za svetovni pokal dosegel

četrto mesto v absolutni kategoriji.

Šiftar je sredi aprila nastopil na tekmi svetovnega pokala FIA prosto letečih modelov na po-lojih pri Lučencu na Slovaškem in se dokazal tako v mladinski kot članski konkurenci. Mladi modelar, ki je sicer član RŠD Polana, je v vetrovnem in dokaj deževnem vremenu v sobotnem programu najprej dosegel četrto

mesto v mladinski konkurenci, precej bolje pa je bilo v nedeljo, ko je najprej v absolutni katego-riji osvojil prvo mesto, najboljši rezultat pa mu je uspel tudi v mladinski kategoriji.Drugo tekmovanje, ki se ga je Šiftar udeležil, je potekalo na Češkem blizu Tabora, kjer se je odvijalo tekmovanje za svetovni pokal v prosto letečih modelih FIA v kategoriji velikih modelov. Tokrat mlademu modelarju ni uspelo priti na stopničke, je pa v absolutni kategoriji osvojil vi-soko četrto mesto in dokazal, da spada v sam svetovni vrh.

Črt Šiftar ponovno med najboljšimi Smiljan Kuhar

34 | maj 2012

ŠPORT

Pomurska kickboxerja David Žibrat

in Tomo Kološa, ki zastopata barve

murskosoboškega kickboxing kluba,

sta v Brežicah posegla po prvem

oziroma drugem mestu. Pred tem

sta dobre borbe pokazala tudi na

turnirju v Bihaču.

Tomo Kološa in David Žibrat sta se v prvi polovici aprila mudila v Bihaču, kjer je potekal med-narodni turnir v kickboxingu Bihač open, ki se ga je ude-ležilo kar 407 tekmovalk in tekmovalcev iz sedmih držav. Tekmovanje je kickboxerjema služilo tudi kot dobra priprava na zaključni turnir državnega prvenstva Slovenije, ki je teden dni kasneje potekal v Brežicah. Kološa je v disciplini kick light do 89 kilogramov osvojil prvo mesto, Žibrat pa je v disciplini full contact do 86 kilogramov končal kot drugi.Na zaključnem turnirju v Brežicah, ki se ga je udeležilo

124 tekmovalk in tekmovalcev iz 24 klubov, sta ponovno osvo-jila prvo in drugo mesto, le da sta tokrat zamenjala vlogi. Žibrat je postal prvak v kategoriji do 89 kilogramov v disciplini light con-

tact, Tomo Kološa pa podprvak v kategoriji do 89 kilogramov v disciplini kick light.

Murskosoboški kickboxing klub dal prvaka in podprvaka Smiljan Kuhar

V prometnovarnostnem centru

Španik je v organizaciji Policijske

uprave Murska Sobota in v sode-

lovanju z mednarodnim policijskim

združenjem IPA Slovenija – regio-

nalnim klubom za Pomurje in Javno

agencijo za varnost prometa pote-

kalo prvo mednarodno tekmovanje

uniformiranih policistov v prometni

varnosti.

Glavni namen zanimivega in po-učnega srečanja, ki naj bi poslej postalo tradicionalno, je večpla-sten: med policisti obnovitev splošnih znanj iz varnosti v ce-stnem prometu, po drugi strani to velja tudi za občane, pa pred-stavitev delovanja in opreme po-licistov iz različnih držav. Prvega srečanja se je udeležilo okrog sto policistov iz sedmih držav: poleg šestih ekip iz Slovenije (od tega dveh domačih – Policijske posta-je Murska Sobota in Postaje pro-metne policije Murska Sobota) še dvanajst tujih ekip iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Poljske in Romunije. Osemnajst tričlanskih ekip policistov se je pomerilo v opravljanju preizkusa strokovnega znanja iz poznava-nja cestnoprometnih predpisov, spretnostni vožnji s službenimi osebnimi avtomobili na poligo-nu in v praktični vožnji v prome-tu po mestu. Tekmovalci, sicer policisti, ki to dolžnost opravlja-

jo poklicno vsak dan, so se preiz-kusili tudi v fizičnem usmerjanju prometa v križišču Cankarjeve in Gregorčičeve ulice. Vse opra-vljene naloge je ocenjevala po-sebna izpitna komisija, ki je na podlagi zbranih točk določila, da je največ znanja pokazala prav domača, murskosoboška ekipa prometne policije. Druga do-mača ekipa – Policijska postaja Murska Sobota, se je uvrstila na peto mesto. Na glavnem prireditvenem pro-

storu v centru Španik so se širši javnosti predstavile vse službe, ki skrbijo za varnost v prometu; ob policistih, tudi tujih, še ga-silci in reševalci. V poznavanju prometnih predpisov in vožnji pod nadzorom izpitne komisije v prometu so se lahko pomerili tudi občani.

V Murski Soboti mednarodno tekmovanje policistov Geza Grabar

35 maj 2012 |

ŠPORT

Judo klub Murska Sobota, ki uspe-

šno deluje že od leta 1957, je slo-

venskemu, evropskemu in svetovne-

mu judu v vseh starostnih skupinah

dal številne odlične tekmovalce.

Na odlični poti, da se jim pridruži

v najžlahtnejšem pomenu besede,

je v zadnjem obdobju nedvomno

enajstletni Aleksander Ferenčak iz

Bakovcev.

Nedavni uspeh, drugo mesto na mednarodnem turnirju za mlajše dečke (letnik 2000 in 2001) v ka-tegoriji do 50 kg, ki je bil v Moskvi in velja za enega najmočnejših te vrste, je namreč potrditev, da uče-nec šestega razreda OŠ Bakovci v klubu strokovno in zelo požr-tvovalno trenira. Pred šestimi leti je na pobudo mame Karmen, ki mu ves ta čas trdno stoji ob strani, prestopil vrata klubske telovadnice in začel vaditi pod vodstvom tre-nerja Zorana Kosa. Zadnja leta je njegov trener Silvo Kavčič. Prav

Kavčič mu glede na pokazano na tem tekmovanju, kakor tudi po dosedanjih uspehih – je tudi lan-ski in letošnji državni prvak v svoji kategoriji, lani pa je bil na podlagi zbranih točk z državnega prvenstva in na turnirjih za slovenski pokal tudi absolutni zmagovalec, napo-veduje zelo obetavno športno kari-ero. Tačas trenira petkrat na teden, ob vikendih pa se doma in v tujini udeležuje priprav ali kampov. Kavčič, gotovo v klubu eden naj-večjih entuziastov, ki – podobno kot njegovi kolegi – že desetletja požrtvovalno združuje trenersko nalogo in službene obveznosti, neskromno ugotavlja, da je prav zadnji uspeh na prvomajskem turnirju v ruski prestolnici, ki ga je dosegel njegov varovanec, med vsemi dosedanjimi tekmovalci iz kluba v tej starosti daleč največji. Na kako močnem turnirju je z vabilom organizatorja nastopil Aleksander Ferenčak, pove o tur-nirju tudi nekaj osnovnih podat-kov: 782 tekmovalcev, kolikor jih

je sodelovalno na turnirju, je prišlo iz 21 držav. V njegovi kategoriji, kjer je mladi Prekmurec do finala uspešno prestal šest borb, v sed-mi, finalni, je po težki borbi tesno izgubil z domačim tekmovalcem, pa je nastopilo kar 78 tekmovalcev. Bil je tudi edini finalist iz Evrope, saj so prav vsi prišli iz držav nek-danje Sovjetske zveze. Velike požrtvovalnosti in želje po uspehu mladega judoista gostitelji niso spregledali, saj je med dru-gim prejel tudi posebno nagrado turnirja za najbolj požrtvovalnega

tekmovalca. Po dvodnevnem kam-pu, ki je sledil turnirju in se ga je Aleksander Ferenčak s svojim tre-nerjem in spremljevalcem Urošem Kavčičem seveda udeležil, so mu Rusi ponudili še možnost enome-sečnih priprav v bližnji prihodno-sti. Kot načrtuje njegov trener, bo morda najbolj primeren čas za to čez tri leta, ko naj bi se po uspešno prestanem stažu za starejše dečke pripravljal na evropsko kadetsko prvenstvo.

Aleksander Ferenčak iz Bakovcev nova zvezda murskosoboškega juda Geza Grabar

Judoistka iz Bakovcev, ki zastopa

barve beltinskega judo kluba, je z

zmago na državnem prvenstvu in s

slavjem na mednarodnem turnirju za

pokal Bežigrada ponovno pokazala,

da ji trenutno ni para. Njen uspeh

je dopolnil sovaščan Tim Kovačič s

tretjim mestom.

Ravne na Koroškem so v prvi polovici aprila gostile državno prvenstvo v judu za kategorije starejših dečkov in deklic ter mladincev in mladink. Med na-stopajočimi sta bila tudi Hanna Mazouzi in Tim Kovačič iz Bakovcev, oba sicer člana Judo

kluba Klima Center Tratnjek iz Beltincev. Mazouzijeva je nasto-pila v konkurenci starejših de-klic, in sicer v kategoriji do 57 kilogramov. S štirimi zmagami je prepričljivo prišla do končne zmage in naslova državne pr-vakinje, s tem pa si je priborila tudi pravico nastopa za sloven-sko izbrano vrsto. Tim Kovačič je nastopil v konkurenci mladin-cev, in sicer v kategoriji do 73 kilogramov. S tremi zmagami in enim porazom je na koncu osvo-jil tretje mesto.Po osvojitvi naslova držav-ne prvakinje je Mazouzijeva osvojila še eno prvo mesto. Na mednarodnem turnirju za po-

kal Bežigrada, kjer se je merilo 481 tekmovalcev iz 43 klubov iz Hrvaške, Italije, Poljske in Slovenije, je mlada judoistka iz Bakovcev namreč dobila vse tri borbe, s čimer je potrdila dobro

formo in dejstvo, da je v svoji starostni kategoriji trenutno naj-boljša v Sloveniji.

Hanna Mazouzi državna prvakinja, Tim Kovačič tretji Smiljan Kuhar

36 | maj 2012

ŠPORT

Street race Murska Sobota, ki de-luje več kot deset let, je letos po-novno pripravil dragrace, teden kasneje pa so jeklene konjičke še posebej predstavili. Industrijska ulica v Murski Soboti je tudi v tem letu predstavljala progo za

dragrace. Glasni in predvsem hi-tri dirkalniki so se po asfaltu po-dali v devetih kategorijah, osmih z avtomobili ter eni z motoristi. Letošnja proga je predstavljala še večji izziv, saj je bila krajša od lanske, in sicer so tekme poteka-

le na osmino milje oziroma 201 meter.Ne hitrostne, ampak lepotne preizkušnje so bile pred zbrani-mi na srečanju predelanih vozil, starodobnikov ter motoristov 5. maja pri Maximusu. Pester nabor

različnih vozil je bil prava paša za oči, za še boljše vzdušje pa je po-skrbela skupina Weekend Band.

Glasni in hitri motorji zavzeli Mursko Soboto Špela Horvat

Motoklub Veterani iz Murske Sobote, ki z rednimi letnimi prireditvami skrbi za ohranjanje in promocijo tehnične dediščine oziroma avtentično obnovljenih starih motorjev, avtomobilov in koles z motorjem, je z organiza-cijo sejemskih prireditev že pred leti stopil korak naprej. To je sredi aprila potrdil že njihov če-trti sejem starodobnikov, delov, opreme z oblačili ter literature.

Ob redni spomladanski blago-slovitvi vozil in voznikov, junij-skem XXI. mednarodnem rallyju Pomurje (Goričko), razstavi starodobne tehnike v središču Murske Sobote, ki konec junija sovpada s Soboškimi dnevi ter avgustovskim edinstvenim, le-tos že XI. Potujočim muzejem starodobnikov skozi štiri drža-ve so zato, da bi tudi drugim omogočili nakup starodobnika

ali manjkajočih delov, na parki-rišču podjetja Murska transport pri BTC-ju pripravili sedaj že tradicionalni sejem. Ponudba je bila pestra, saj je bilo mogoče kupiti že restavrirane sta-rodobnike (motorje), take, ki na to še čakajo, in tudi posamezne dele. Ponudniki so prišli tako iz domačih krajev kakor tudi širše, celo iz sosednje Madžarske. Z odzivom ponudnikov na eni

ter obiskovalcev sejma na drugi strani so v klubu več kot zado-voljni, saj se s tem potrjujejo obe-ti, da bo tudi sejem postal ena pomembnejših tradicionalnih prireditev.

Motoklub Veterani IV. sejem starodobnikov Geza Grabar

37 maj 2012 |

GASILCI

Pod naslovom Meja ni več ovira so

gasilci iz Prekmurja ter Železne in

Zalske županije na Madžarskem

počastili 40. obletnico zelo plodne-

ga in uspešnega sodelovanja. Prve

konkretne stike v tej smeri so že

leta 1968 vzpostavili predstavniki

Gasilske zveze (GZ) Murska Sobota,

za uradni mejnik začetka odnosov pa

je bil kongres GZ Slovenije v Murski

Soboti leta 1972.

Kot se je na prireditvi v Lentiju na Madžarskem v zgodovinskem orisu dosedanje zelo uspešno prehojene skupne poti spomi-njal Ernest Eöry, eden od pobu-dnikov, da je do sodelovanja v začetku 70. let prejšnjega stole-tja sploh prišlo, so bile relacije o ponovnem sodelovanju vzpo-stavljene prej, preden je mejni režim takšno sodelovanje sploh dovoljeval.Eöry, še vedno predsednik GD Murska Sobota in častni pred-sednik GZS, prva leta sodelova-nja pa na pomembnih gasilskih funkcijah v državi in kasneje več kot 20 let tudi prvi slovenski ga-silec, je spomnil, da se je sicer ideja o sodelovanju, ki je doslej rodila številne skupne akcije in projekte (izobraževanja, vaje), če bo potrebno pa tudi konkretno pomoč ob požarih ali naravnih nesrečah, porodila že na gasilski olimpijadi leta 1966 v Karlovcu na Hrvaškem. Do prvih konkre-tnih premikov na tem področju pa je zaradi razmer na meji mo-ralo miniti še nekaj let. Gasilci GZ Murska Sobota so tako leta 1968 obiskali poklicno gasilsko enoto v Monoštru, poveljstvo te enote pa si je prizadevalo, da bi se začela povezovati tudi manjša obmejna društva z obeh strani države ter da bi se že vzposta-vljeni prijateljski stiki med GZ Lendava in poklicno enoto iz Lentija dobilo še več podobnih

relacij. Poleg Lendavčanov, ki so v drugi polovici 60. let vzposta-vili stike še s podobnimi gasil-skimi zvezami v Zalaegerszegu in Nagykanizsi, so kmalu zatem plodno sodelovanje z bližnjimi gasilskimi društvu navezala tudi obmejna društva Hodoš, Šalovci in Domanjševci, začelo pa se je tudi sodelovanja med soboško gasilsko zvezo in nam najbliž-ji županijski gasilski vodstvi iz Madžarske, torej železne in žal-ske županije. Uradni mejnik za trajno in na-črtno sodelovanje pa je bil po-stavljen na VII. kongresu GZS v Murski Soboti ter kamor so bili povabljeni tudi predstavniki gasilcev z omenjenih madžarskih županij. Ob tej pomembni obletnici je izšel tudi priložnosti zbornik. V njem je Franc Gomboc, nekdanji poveljnik gasilcev pomurske regi-je, sedaj pa njen častni poveljnik, prispeval razmišljanje, da je bilo v 19. in prvih dveh desetletjih 20. stoletja, ko je bilo Prekmurje del avstro-ogrske monarhije, pa tudi med II. svetovno vojno, sodelovanje med gasilci na tem

obmejnem območju zelo inten-zivno. Nenazadnje so takrat vsi živeli v eni državi. Po letu 1945 pa se je meja zaradi političnih ra-zlogov hermetično zaprla, zato so se vse vezi pretrgale; medsebojna pomoč znotraj te humanitarne organizacije, čeprav bi bila včasih dobrodošla, pa ni bila mogoča. Šele, ko so se odnosi med država-ma začeli spreminjati v drugačno smer, so gasilci bili prvi za sku-pno sodelovanje. Da je obletnica potrditev, da so gasilci z obeh strani meje uspe-šno kljubovali številnim težkim preizkušnjam, političnim in ži-vljenjskim, je bil prepričan tudi aktualni predsednik GZS Anton

Koren, ki je dodal še, da je med-narodno sodelovanje na strokov-nem oziroma področju gasilstva akterje opogumilo, da so se vezi stkale tudi v vsakdanjem življe-nju. Tudi Madžari se strinjajo, da potem, ko sta obe državi čla-nici EU, še bolj pa tedaj, ko sta vstopili v schengensko območje, fizično meja med gasilci (več) ne predstavlja nobene ovire. V nji-hovih glavah pa je itak nikoli ni bilo.

Sodelovanje gasilcev iz Murske Sobote in Madžarske Geza Grabar

38 | maj 2012

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: DEVETAK, IMITATOR, SPA, REŽIM, POD, IGALO, VARUJMO, ČČ, OZNAKA, GEN, VREMENOKAZ, TRSTIKA, SEMENOGOJEC, DIOR, ATIČAN, LEROS, GROZD, DO, EČO, JM, NESMISEL, ERIKA, CENTRALA, NA, KOV, JUH, ORADA, BLOK, MED, RAPSOD, MURENA, MARTIN RITT, MARKO, ANS, HALL, OKO, BINOM, SKOBA, EKRANIZACIJA, TANIN, SADRA, PREDEL.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Naslovnica: Pomlad, Matjaž Wenzel

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. maja 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Marija Konkolič,

Stara ulica 1, 9000 Murska Sobota.Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

Foto

: Arh

iv M

estn

e ob

čine

Mur

ska

Sobo

ta

Slomškova ulica pred 100 leti ...

... in danes.

Fotografi ji Murske Sobote izpred 100 let in danes, nam je poslal iz svojega arhiva Ivan Ivanič iz Murske Sobote.

PRIREDITVE IN KONCERTItorek, 15.5. 2012 ob 20.00 Stand up VID VALIČ & DENIS AVDIĆ, udar po moško Gledališče Park Murska Sobotasreda, 16.5.2012 ob 20.00 Ljubiteljska predstava-komedija: Woody Allen: BOG, KUD Štefan Kovač Grajska dvorana Murska Sobotačetrtek, 17.5.2012 ob 18.00 Koncert ZBORI IN ORKESTRI GLASBENE ŠOLE MURSKA SOBOTAčetrtek, 17.5.2012 ob 19.00 EPK 2012:

Festival DIALEKTA literarni performans »MOJA BESEDA ISKRI V TVOJIH…«MIKK in Grajsko dvorišče

petek, 18.5.2012 ob 20.00 Koncert sekralne glasbe ob 45. obletnici zboraMEŠANI PEVSKI ZBOR Štefana Kovača

Stolna cerkev sv. Nikolaja

Petek, 18. 5. 2012 ob 17.00 EPK 2012: HARMONIJE, Regijsko srečanje plesnih skupinOrganizator: JSKD O.I. MURSKA SOBOTA

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 18.5.2012 VEČER DRUŽABNIH PLESOV z živo glasbo v sodelovanju s plesno šolo Devžej Extra Max-MaximusPetek 18.5.2012 ob 18.00 Predavanje z naslovom: »Bili smo izgnanci« in ogled fi lmov Pomurski muzej Murska Sobotasobota 19.5.2012 16. Bogračijada Hotel Diana - Slovenska ulicasobota 19.5.2012 City Cooperation: E-VIA24: e-mobility rally skozi 3 države Slovenska ulicačetrtek 24.5.2012 ob 19.00 Letni koncert: Moški PZ Društva Vinogradnikov Goričko Evangeličanska cerkev Murska Sobotapetek, 25.5.2012 ob 20.00 Monokomedija v besedi in sliki PANONEC IN MORJE, Teater Komikus Grajska dvorana Murska Sobotapetek, 25.5.2012 ob 17.00 EPK 2012: EVROPSKA PRAVLJICA gostovanje škotskega pisatelja Pokrajinska in študijska knjižnica

Murska Sobotasobota, 26. 5. 2012 ob 11.00 Otroška predstava ČAROVNICA LILI Kegl City-BTCčetrtek, 24.5.2012 ob 20.00 EPK 2012: Festival PACEV GLASBENI MAJ CRIS JARRETT - klavir solo Klub PACpetek, 25.5.2012 ob 20.00 EPK 2012: Festival PACEV GLASBENI MAJ RITA KINKA - klavir solo Klub PACsobota, 26.5.2012 ob 20.00 EPK 2012: Festival PACEV GLASBENI MAJ KOMORNI GODALNI ORKESTER

SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistom…Gledališče Park Murska Sobota

nedelja, 27.5.2012 ob 20.00 EPK 2012: Festival PACEV GLASBENI MAJ ZAKLJUČNI KONCERT vseh udeležencev

Gledališče Park Murska Sobota

torek, 29.5.2012 ob 20.00 Ljubiteljska predstava-komedija Woody Allen: BOG, KUD Štefan Kovač Grajska dvorana Murska Sobota četrtek, 31.5.2012 ob 18.00 Premiera baletne predstave: Glasbene šole Murska Sobota CIRKUS in TE VIDIM Gledališče Park Murska Sobotapetek, 1. 6. 2012 ob 20.00 Predstavitev tradicionalnih plesov in kulture Indijancev iz plemena

Navajo The Jones Benally FamilyGrajska dvorana Murska Sobota

petek, 8. 6. 2012 ob 20.00 Koncert državnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko Dejana Raja z gosti T(K)AKO ZVENI FRAJTONAR¨CA!?

Grajska dvorana Murska Sobota

RAZSTAVEdo 31.5.2012 EPK 2012: TŰ MO Slovanska poselitev Prekmurja Pomurski muzej Murska Sobota18.5.2012 od 9.00 do 17.00 Mednarodni dan muzejev v Pomurskem muzeju Murska Sobota Pomurski muzej Murska Sobota četrtek, 24.5.2012, otvoritev ob 19.00do avgusta 2012

Razstava del JOŽETA DENKA Galerija Robin, prodajna galerija,Murska Sobota

do 30.5.2012 IZBOR IZ STALNE ZBIRKE GALERIJE MURSKA SOBOTA NOVE PRIDOBITVE Galerija Murska Sobotado konca leta 2012 ULIČNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ iz dokumentacije

Pomurskega muzeja Murska Sobota Mesto Murska Sobota

do 24.5.2012 Razstava del MIKIJA MUSTRA ZVITOREPEC, TRDONJA IN LAKOTNIK se vračajo domov

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

torek, 5.6.2012, otvoritev ob 18.00 Razstava: HIŠA MINERALOV VELENJE Pomurski muzej Murska Sobotačetrtek, 7.6.2012, otvoritev ob 19.00 EPK 2012: ZBIRKA IZ MUZEJA KONKRETNE UMETNOSTI INGOLSTADT Galerija Murska Sobotapetek, 15.6.2012, otvoritev ob 19.00 na ogled do konca leta 2012

EPK 2012: MURA ODPRTO zbrani izdelki konfekcijske industrijev celovitem kontekstu modnega in grafi čnega oblikovanja

Pomurski muzejMurska Sobota

SEMINARJI, POSVETI, DELAVNICE, IZOBRAŽEVANJAsreda, 16.5.2012 ob 9.00 Delavnica: DAVČNA OPTIMIZACIJA RIS Dvorec Rakičančetrtek, 17.5.2012 ob 9.00 Seminar: PRIPRAVA KLASIFIKACIJSKEGA NAČRTA ZA RAZVRŠČANJE

DOKUMENTACIJE PO VSEBINI Z ROKI HRANJENJARIS Dvorec Rakičan

ponedeljek, 21.5.2012 SLAVNOSTNA AKADEMIJA OB 40. OBLETNICI ORGANIZIRANEGA POTAPLJANJA Gledališče Park Murska Sobotasobota, 26.5.2012 od 10.00 ure naprej

FESTIVAL NAKUPOV IN ZABAVE BTC CITY Kegl City-BTC Murska Sobota

sreda, 30.5.2012 ob 13.00 Seminar POSLOVODNE OSEBE- Zavarovanje ter obdavčitev po ZD dh-2 RIS Dvorec Rakičansobota, 9.6.2012 ob 10.00 6. KOLESARSKI MARATON BTCIKLIN BTC-Murska Sobotasobota, 16. 6. 2012 XI. SOBOŠKI TEK Športni park Fazanarija

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tic.sobota@siol.net