| 15. marec 2013 številka 120

2 Priznanja naj prostovoljcem v Mestni občini Murska Sobota

4 17. redna seja mestnega sveta

7 Bliža se akcija »Naša občina čista in urejena«

8 Prireditve ob dnevu žena v naši občini

11 Fotografska razstava ob dvajseti obletnici Vrtca Lavra

12 Mikk-ovi bolšji sejmi na grajskem dvorišču

20 Založba Franc – Franc obeležila dvajset let delovanja

29 Bloudkova plaketa Mirku Šerugi

35 Nagrajenci ob dnevu Civilne zaščite

2marec 2013 |

Naj prostovoljno društvo Športno kulturno in turistično društvo »Kroške tikvi«, predsednica društva Klavdija Pertoci

in podpredsednik Primož Legenič

Naj prostovoljni dogodek »Škofijski klic dobrote«, stolni župnik Goran Kuhar

Naj prostovoljec Marko LenarčičNaj prostovoljna organizacija Župnijska Karitas

Murska Sobota, tajnica organizacije Dragica Raj

Naj prostovoljci v Mestni občini Murska Sobota v minulem letu

V naši sredi nesebično in prostovoljno deluje veliko posamezni-kov, društev, zavodov in organizacij, ki si vsak na svoj način in na svojem področju prizadevajo, da je življenje v skupnosti lepše in prijaznejše.

Mestna občina že vrsto let podpira prostovoljstvo in župan Me-stne občine Murska Sobota Anton Štihec je preko javnega poziva že drugič pozval k predlogu za izbor tistih, ki so se v minulem letu na področju prostovoljstva še posebej izkazali.

|

3 marec 2013

ŽUPANOV KOTIČEK

Še nekaj dni nas loči od začetka pomladi, letnega časa, ko se narava med prebujanjem odeva v zeleno, ko začnemo obrezovati trto in urejevati okolico hiš, blokov in domačij ter ko nas spomladansko sonce kar vabi k različnim opravilom in v naravo, zato smo iz dneva v dan dejavnejši. Večje dejavnosti se začnejo tudi pri gradbenikih, saj pomlad pomeni tudi začetek gradbene se-zone. Nekatera gradbišča, kjer so bila dela mogoča tudi v zimskem času, se počasi zapirajo. Tako je izvrtana druga geotermalna vrtina (reinjekcijska) na območju bivše Vrtnarije ob Kopališki ulici, ki prav tako daje odlične rezultate (45 l/s samoizlivnosti, temperatura vode pribl. 58 stopinj Celzija, spodnje plasti so ugodne tudi za sprejemanje vode – potem ko ji odvzamemo toploto in jo ohlajeno spustimo nazaj v podzemne plasti (in ne več v potok Ledava)). V Mestni občini Murska Sobota so se medtem začeli novi gradbeni posegi.

Največja dela v občini trenutno potekajo pri eni od faz elektrifikacije železniške proge med Pragerskim in Hodošem. Gre za projekt skupne vrednosti 465 milijonov EUR, od katerih je zanj kar 231 milijonov EUR namenjenih iz evropskih skladov, projekt pa mora biti v celoti fizično izveden do konca leta 2015. Da bi ta cilj uresničili, je treba vse faze projekta izvajalcem oddati do konca poletja 2013. Projekt je razdeljen v štiri sklope. Prvi je rekonstrukcija oz. zamenjava celotnega spodnjega ustroja železnice, izgradnja novega, zamenjava lesenih pragov z betonskimi in postavitev novih železniških tirov (nadgradnja za hitrosti do 160 km/h). Hkrati z zamenjavo spodnjega ustroja bodo postavljeni še temelji za protihrupne pregrade. Ta dela so se že začela, saj med Lipovci in Jezeri v Rakičanu že zamenjujejo spodnji ustroj (odstranjujejo železnico in gradijo novo). Drugi sklop projekta je postavitev signalnovarnostnih naprav ter elektronapajalnih objektov in elementov oz. stebrov za elek-trifikacijo. Tudi za ta segment je že vse pripravljeno. Tretji sklop so zaščitni ukrepi, tj. postavitev aktivne in pasivne protihrupne zaščite. Ta del projekta v višini 35 milijonov EUR prav tako že teče. Nekje do maja naj bi zamenjali okna (pasivna zaščita) v objektih ob železniški progi, do konca leta nato še aktivno protihrupno zaščito (protihrupne pregrade ob sami progi pribl. 2,6 km skupne dolžine v več segmentih). Četrti sklop so premostitveni objekti (nadvozi in podvozi ob železniški progi). Trenutno teče priprava razpisa za oddajo del. V sklopu tega dela projekta se bo v Murski Soboti podoba območja med rimskokatoliško cerkvijo in objektom Lesnine precej spremenila. Naša prometno najmočnejša vpadnica bo postala prijaznejša. Cankarjeva ulica v mestu, ki se nadaljuje v Panonsko (proti Rakičanu), bo speljana pod železniško progo (podoben podvoz, kot je na Lendavski ulici, cesta sama pa se bo nekoliko odmaknila od severne strani pokopališča). Križišče Gregorčičeve, Panonske in Bakovske se bo spremenilo v dvojno krožišče. Pri tem podvozu so se pojavile težnje po preprojektiranju podvoza na Panonski ulici, kar bi lahko povzročilo časovne zamike in zamudo pri črpanju evropskih sredstev s strani države. Zato sem takoj, ko sem izvedel za te težnje, pri pristojnih že posredoval in strogo protestiral proti tovrstnim razmišljanjem, saj bi v sklopu teh preprojektiranj in racionalizacij na križišču Panonske, Gregorčičeve in Bakovske ulice namesto dvojnega krožišča uredili le enojno (z enim voz-nim pasom), ki bi po desetih letih »pregorelo«, zato bi takrat bili prisiljeni v njegovo ponovno rekonstrukcijo. Ker bo do takrat zgrajen celoten obvozni sistem mesta in bodo danes državne ulice znotraj mesta postale občinske (obvoznice pa državne), bi to pomenilo, da bi takrat celoten strošek rekonstrukcije krožišča pristal na plečih občine. To za nas ni sprejemljivo. Skratka, podvoz na Panonski ulici bi naj bil podoben podvozu na Lendavski ulici, s kolesarskimi stezami na obeh straneh, obstoječa bencinska črpalka Petrola pa bi bila odstranjena (čeprav si nekateri posamezniki na DRI in MZIP prizadevajo, da bi črpalka ostala, zato sedanjega ministra Černača prepričujejo, naj ne podpiše pogodbe o odkupu bencinske črpalke od družbe Petrol).

Ker je v zaključni fazi tudi javni razpis za izbiro izvajalca del za gradnjo južne obvoznice, se nam poleti in jeseni ter še naslednjo pomlad obeta precej gradenj novih cest (obvoznica) in drugih objektov v sklopu dveh finančno največjih projektov v zadnjih letih na območju Mestne občine Murska Sobota: gradnja južne obvoznice z nadvozom čez železniško progo ter gradnja oz. elektrifikacija železniške proge med Pragerskim in Hodošem s podvozom pod železniško progo na Panonski ulici. Letošnja in tudi naslednja pomlad bosta torej zelo gradbeno delovni, kar nas vse skupaj lahko le veseli.

Vaš župan,

Spoštovane občanke,spoštovani občani

4marec 2013 |

Špela Horvat

17. redna seja tudi o kodeksu, ogrevanju ter financiranjudelovanja krajevnih skupnosti in mestnih četrti

MESTNI SVET

Mestni svetniki so se 28. februar-

ja zbrali na 17. redni seji. Po uvo-

dni potrditvi zapisnika 16. redne

seje so se lotili obsežnega dela, ki

jim ga je nalagal dnevni red s 14

točkami dnevnega reda.

Prvi je bil predlog odloka o občinskem podrobnem pro-storskem načrtu za stano-vanjski kompleks v Rakičanu – II. obravnava, ki predvideva gradnjo več kot sto objektov z dvema garažama ter vrtec in otroško igrišče. Angelca Dokl Mir, višja svetovalka na Mestni občini Murska Sobo-ta, je o omenjenem projektu podala obrazložitve. Doda-tno je tako recimo od prve obravnave v mestnem svetu vrisan pločnik, zaradi česar je celotna pozidava nekoliko pomaknjena na jug. Nekateri popravki so se dotaknili tudi področij odpadkov, požarov, odpadne vode. Na celotnem območju je predvidena nova komunalna infrastruktura. Odbor za urbanizem je me-stnemu svetu predlagal potr-ditev odloka v drugi obrav-navi.Prelog odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za obrtno-trgovski in športni kompleks v Raki-čanu – II. obravnava obsega med drugim gradnjo trinaj-stih objektov, namenjenih obrtnim, proizvodnim, ser-visnim, storitvenim, skladišč-nim, trgovskim ali poslovnim dejavnostim, ob tem pa tudi gradnjo športne dvorane, tr-govskega objekta, gostinsko--storitvenega objekta, kro-žnega križišča na regionalni cesti, dostopne ceste, večjega parkirišča, otroškega igrišča in zimskega drsališča oziro-ma poletnega kotalkališča na prostem ter drugih utrjenih in zelenih površin. Tako kot prejšnjega so tudi ta odlok svetniki potrdili. V tretji točki je bilo svetni-kom v odločanje dano ob-močje ob kompleksu Mura, kjer se z občinskim podrob-nim prostorskim načrtom

ureja bencinski servis. Petrol namreč želi najti nadome-stno lokacijo zaradi izgube lokacije na Cankarjevi ulici, kjer se bo gradil podvoz pod železniško progo. Ob Muri tako Petrol predvideva nov bencinski servis s poslovno zgradbo, poleg osnovne de-javnosti pa naj bi bila pred-videna tudi avtopralnica. Kot je povedala Dokl Mirova, so na podlagi zahtev ministrstva za kulturo v izdelavi doda-tne arheološke raziskave, saj naj bi bila na tem območju kulturna dediščina. Izsledki bodo vključeni v prostor-ski akt. Vpogled v načrte za občane je bil od 29. oktobra do 28 novembra, 14. novem-bra je bila opravljena javna obravnava. Tako so na me-stni občini prejeli nekaj pre-dlogov in mnenj občanov. Kot je izpostavila Dokl Mi-rova, so gradiva na vpogled še vedno na voljo na mestni upravi. Odlok je bil v prvi obravnavi sprejet.Sabina Gutalj je podala poja-snilo ob četrti točki dnevne-ga reda, in sicer ob predlogu odloka o nalogah ter kriteri-jih in merilih za financiranje delovanja in nalog krajevnih skupnosti in mestnih četrti Mestne občine Murska So-bota – I. obravnava. Krajev-ne skupnosti in mestne četrti v mestni občini so s statutom samostojne pravne osebe, ki morajo skladno z zakonom o lokalni samoupravi svoje naloge opravljati kot osebe javnega prava, kar pomeni, da morajo biti zadeve nor-mativno predpisane. Kra-jevne skupnosti in mestne četrti svoje naloge že uteče-no samostojno opravljajo, vendar financiranje teh nalog do sedaj ni bilo normativno urejeno. Trenutno veljaven

odlok o kriterijih in merilih za financiranje delovanja me-stnih četrti in krajevnih sku-pnosti v Mestni občini Mur-ska Sobota namreč določa le kriterije in merila za delova-nje, ne ureja pa financiranja nalog. Glede na navedeno je za dosledno izvajanje zako-na nujno, da občina kriterije in merila ter namen porabe proračunskih sredstev, ki so namenjena krajevnim sku-pnostim in mestnim četrtem, podrobneje opredeli po na-logah in obsegu.Odlok tako med drugim do-loča merila za izračun meseč-nih dotacij in vrste odhod-kov, ki jih krajevne skupnosti in mestne četrti lahko pokri-vajo iz prejetih sredstev. No-vost je, da se bodo investicije krajevnih skupnosti enotno izvajale v okviru mestne uprave, kot to že sedaj velja za mestne četrti. Jožef Recek je med drugim povedal, da si želi, da se manjši projekti, recimo do 1000 evrov, še ve-dno izvajajo na ravni krajev-nih skupnosti, Iztok Zrinski pa je bil neomajen, da sveta mestnih četrti in krajevnih skupnosti ni treba ustana-vljati, ker imajo ti sestanke že sedaj. Župan Anton Šti-hec takšnega po njegovem mnenju samovoljnega poče-tja ne odobrava: »Kje imate pravno podlago, da ste sami ustanovili svet predsedni-kov mestnih četrti? Zakaj bi imeli predsedniki mestnih četrti svet, predsedniki kra-jevnih skupnosti pa ne?« Po dolgotrajnem pingpongu je Dezider Šooš predlagal umi-ritev strasti. Suzana Varga je dodala predlog, da se pred-sedniki krajevnih skupnosti in mestnih četrti sestanejo in dogovorijo o predlogu ter se o vsem glasuje šele na nasle-

|

5 marec 2013

MESTNI SVET

dnji seji. Svetniki so tako pre-dlog odloka v prvi obravnavi sprejeli, do druge obravnave bodo preučili in smiselno uredili predlog Deziderja Šo-oša, če bo njegove pripombe podprla večina predsednikov mestnih četrti in krajevnih skupnosti.Mestnim svetnikom je bil predstavljen kodeks ravna-nja izvoljenih predstavnikov na lokalni ravni, ki ga je v podpis občinskim/mestnim svetnikom oziroma drugim predstavnikom na lokalni ravni podala Skupnost občin Slovenije. Namen kodeksa je določiti standarde obnašanja, ki se pričakujejo od izvoljenih predstavnikov pri opravljanju dolžnosti, in seznaniti drža-vljane s standardi obnašanja, ki jih imajo pravico pričako-vati od izvoljenih predstavni-kov. Eden izmed standardov zajema prepoved favorizira-nja, v dokumentu pa je najti tudi prepoved izvajanja poo-blastil v svojo korist ter kon-flikt interesov, nezdružljivost funkcij, izvajanje diskrecijskih pooblastil, prepoved korup-cije ter spoštovanje prora-čunske in finančne discipline. Predvidena je ustanovitev ča-stnega razsodišča, ki ga lahko oblikuje Skupnost občin Slo-venije ali več občin skupaj. A murskosoboški svetniki ko-deksa kljub načelni podpori niso podpisali. Nedoločenih je kup stvari, kot recimo, kako bo oblikovano častno raz-sodišče, koliko bo članov in kako bo delovalo, je povedal Marjan Gujt in nadaljeval, da na seji ni časa, da bi o tem po-drobneje razpravljali. Marko Martinuzzi je predlagal, da se členi kodeksa na seji podrob-neje obravnavajo, Goran Mi-loševič pa je menil, da so na isti podlagi napisani zakoni,

zato je resen premislek, kaj bo ta kodeks pomenil za tistega, ki ga podpiše, in za tistega, ki ga ne podpiše. Točka dnev-nega reda je bila prekinjena s predlogom župana, da vse komisije obravnavajo kodeks in na naslednji seji predlagajo spremembe.Podjetje Komunala je na seji prav tako pojasnilo stroške ogrevanja mesta, pri tem pa so za dolgoročnejšo stabil-nost cen predlagali izgradnjo toplovodnega omrežja v sre-dišču mesta. Na proizvodni strani predlagajo vključitev obnovljivih virov energije, predvsem geotermalne vode, lesne biomase in sončne energije. Stanje ogrevalnih naprav v kotlovnicah na ku-rilno olje v središču mesta je po mnenju Komunale kritič-no, saj večina naprav deluje že 20 ali celo 37 let, zato je tudi ob rednem vzdrževa-nju varno delovanje težko zagotavljati. Kot je povedal župan, je dolgoročna želja občine povezana s celovitim sistemom ogrevanja iz dru-gih energentov, kot že za-pisano, iz lesne biomase in geotermije. V zvezi s tem na občini pripravljajo večji pro-jekt v višini več deset milijo-nov evrov, pravi Štihec.V nadaljevanju seje so se me-stni svetniki seznanili tudi z elaboratom o oblikovanju cene storitev, povezanih z obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistil-nimi napravami, ob tem pa sprejeli sklep o oblikovanju cene storitev, povezanih z obstoječimi greznicami in malimi komunalnimi čistilni-mi napravami v mestni obči-ni. Storitev praznjenja kubič-nega metra stane 10,896 evra brez in 11,8222 evra z 8,5-od-stotnim DDV-jem. Svetniki

so podali tudi soglasje Javne-mu podjetju Komunala, d. o. o., k sklenitvi pravnega posla za pridobitev nepremičnine v skupni ocenjeni vrednosti dobrih 46 tisoč evrov.V enajsti točki dnevnega reda so svetniki podali soglasje k določitvi cene storitve po-moči družini na domu in do-ločili subvencioniranje cene omenjene storitve za leto 2013. Ekonomska cena od 1. 1. 2013 znaša 16,30 evra na uro, v ekonomsko ceno pa so vključeni stroški storitve pomoči družini na domu do uporabnika storitve (stroški neposredne socialne oskrbe) v višini 14,36 evra na uro in stroški strokovnega vodenja v višini 1,94 evra na uro. Kot osnova za plačilo cene stori-tve do uporabnikov storitve se je določila cena v višini 5,75 evra za efektivno uro, kar predstavlja 40 odstotkov cene do uporabnika. Razliko do polne cene priznava Me-stna občina Murska Sobota kot subvencijo v višini 8,62 evra za neposredno socialno oskrbo, kar predstavlja 60 odstotkov subvencionirane cene storitve do uporabnika in subvencijo v višini 1,94 evra za stroške vodenja. Sub-venciji se bosta pokrivali iz sredstev občinskega prora-

čuna na področju socialnega varstva.

Na 17. redni seji so mestni svetniki v kadrovskih zade-vah za direktorja Raziskoval-no-izobraževalnega zavoda – RIS Rakičan potrdili Ro-berta Celca. Ta je bil izbran izmed petih kandidatov na ponovljenem razpisu, saj je bil prvi razpis po mnenju večine svetnikov izpeljan s preveč nepravilnostmi. Kot je že pred glasovanjem pou-daril Celec, se bo z nastopom funkcije poslovil od naslova mestnega svetnika SDS, naj-več energije pa bo pri vode-nju Risa namenil evropskim in drugim projektom.Mestni svet je za predstav-nike občine v nadzorni svet Komunale Murska Sobota potrdil Dušana Bencika – Nemčavci, Bojana Petrijana – Kupšinci in Ludvika Sukiča – Bakovci. Prav tako so kot predstavnika ustanovitelja v svet zavoda Pomurske lekar-ne izglasovali Alojzija Rou-sa iz Murske Sobote. V svet dijaškega doma je kot pred-stavnica lokalne skupnosti bila izglasovana Carmen Še-ruga. Vsi so bili izglasovani za štiriletni mandat. Sledili so pobude in predlogi župana in mestnih svetnikov.

6marec 2013 |

Naj prostovoljci Mestne občine Murska Sobota v minulem letu

AKTUALNO

Tadej Kirinčič

Mestna občina Murska Sobota že

vrsto let spodbuja prostovoljstvo.

Župan Anton Štihec je tako že dru-

go leto zapored z javnim pozivom

pozval k zbiranju predlogov za izbor

posameznika, društva, organizacije

in prireditve, ki so v minulem letu

izstopali na področju prostovoljstva.

Prispele vloge je obravnavala posebna komisija in med nji-mi izbrala dobitnike priznanj. Te so podelili na slavnostni prireditvi, ki je 28. februarja potekala v dvorani mursko-soboškega gradu. Prireditev je odprl župan Anton Štihec, ki je v svojem govoru pouda-ril pomen prostovoljstva za kakovost sobivanja v družbi, predvsem v sedanjih težkih časih, ko se marsikdo srečuje s hudimi finančnimi, posle-dično pa tudi z osebnostnimi in družinskimi težavami. Ob tem je župan, ki tudi sam kot prostovoljec občasno pomaga dijakom pri učenju matemati-ke, povedal še, da dosti pro-stovoljcev deluje nevidno, saj s svojimi dejanji ne želijo biti v središču pozornosti. Eden izmed namenov podeljevanja priznanj je tako prostovoljce javno predstaviti in jih posta-viti kot vzor ostalim občanom.

Posebna komisija se je odlo-čila, da priznanje za naj pro-stovoljca v letu 2012 podeli Marku Lenarčiču, mlademu prostovoljcu, ki že več let de-luje pod okriljem Hiše Sadeži družbe, kjer je tudi eden naj-dejavnejših članov. V prostem času tam vodi tečaje anglešči-ne za starejše, prireja glasbene in ustvarjalne delavnice, poto-pisna predavanja ter pomaga pri koordinaciji mladih prosto-voljcev. Poleg vsega naštetega Marko pomaga tudi pri vzdr-ževanju zgradbe in njene opre-me ter je vedno pripravljen pomagati vsem udeležencem programov in obiskovalcem te ustanove. Ob prevzemu priznanja je povedal, da to pri-znanje ne pomeni, da je nekdo ali nekaj, ampak da je na pra-vi poti, s čimer je požel velik aplavz občinstva.

Priznanje za naj prostovolj-no društvo 2012 je komisija podelila Športnemu, kultur-nemu in turističnemu društvu Kroške tikvi. Društvo, ki ima sedež v Krogu, deluje od leta 2008, v tem času pa se trudi organizirati dogodke in dejav-nosti, s katerimi povezujejo ljudi, obujajo stare navade in običaje, se družijo in sodeluje-jo ter tako poskušajo delovati

v dobro slehernega prebival-ca Kroga. V minulem letu so organizirali 29 različnih do-godkov, najodmevnejši je bil Bezgov festival, ki mu je sledil še dobrodelni Bezgov tek ter prireditev »Bezgov cvet«, ki je z lastnimi in gostujočimi gle-dališkimi predstavami napol-nila športno dvorano osnovne šole v Krogu. V lanskem letu so nesebično priskočili na po-moč tudi ob poplavah, ki so zajele Slovenijo, in pripravili več dobrodelnih akcij, s kate-rimi so zbrali za kar dve vozili pomoči. Društvo Kroške tikvi trenutno navdušuje z gledali-ško predstavo »Zapuščina«, ki jo je napisal Edvard Jakšič.

Priznanje za naj prostovoljno organizacijo 2012 je komisi-ja podelila Župnijski Karitas Murska Sobota, ki je lansko leto praznovala dvajset let de-lovanja. V teh letih so s plačili nekaterih izdatkov in material-no pomočjo pomagali druži-nam in posameznikom, ki so se zaradi takega ali drugačnega razloga znašli v veliki material-ni in socialni stiski. Pri svojem delu pomagajo tudi osebam, ki prestajajo zaporno kazen, obi-skujejo oskrbovance v domo-vih za starejše in bolne, zbirajo sredstva v dobrodelne namene ter izvajajo mnogo drugih do-brodelnih dejavnosti. Prizna-nje je prevzela tajnica Dragica Raj, ki je ob tem povedala, da je vse več ljudi, ki potrebujejo njihovo pomoč. Pred leti so namreč pomagali le 30 druži-nam, danes pa svojo pomoč nudijo že več kot 600 druži-nam v župniji. V letu 2012 so skupaj opravili kar 1876 pro-stovoljnih ur dela in si tako nedvomno zaslužili priznanje.

Kot zadnje je župan podelil priznanje za naj prostovoljni

dogodek 2012. To je prejela prireditev »Škofijski klic do-brote«, s katero je Župnij-ska Karitas Murska Sobota v športni dvorani Osnovne šole III zbirala sredstva za po-moč družini malega Maja, ki obiskuje šolo s prilagojenim programom. Zaradi hude bo-lezni je priklenjen na invalidski voziček in potrebuje nego 24 ur na dan, povrhu pa sta brez službe ostala še oba starša. Z zbranimi sredstvi je Karitas pomagala, da se bo družina lahko preselila v stanovanje v pritličju, saj sedaj živijo v če-trtem nadstropju bloka brez dvigala. V imenu Župnijske Karitas Murska Sobota je pri-znanje prevzel župnik Goran Kuhar, ki je ob tem povedal, da pri nas marsikje še velja rek, ki pravi: »Kdor ma nevolo, ma špot.« Vendar je vesel, da so Majevi starši imeli pogum pri-znati, da so v stiski in potrebu-jejo pomoč. Njihov primer naj bo spodbuda za razbijanje ste-reotipa o »špotu«, je še dejal.

Za kulturno popestritev pro-grama je poskrbela tolkalska zasedba Tolk ASi, v kateri pod taktirko Dimitrija Averianova in Andreja Tibauta nastopajo učenci Glasbene šole Gornja Radgona.

|

7 marec 2013

Z odstopom Franca Kanglerja z

mesta župana Maribora, ki je bil na

volilni skupščini Skupnosti občin

Slovenije dne 10. 5. 2011 izvoljen

za predsednika sekcije mestnih ob-

čin, je ta ostala brez predsednika.

za predsednika in podpredse-dnika sekcije mestnih občin. Občine članice so v roku in na ustrezen način za predsedni-ka sekcije evidentirale župana Murske Sobote Antona Štihca. Predsedstvo sekcije mestnih občin se je do predloga opre-delilo korespondenčno med 7. in 14. 2. 2013. Župan Štihec je dobil podporo vseh dese-tih članov predsedstva sekcije mestnih občin, kar pomeni, da je bil soglasno izvoljen za predsednika te sekcije.

Skladno s statutom Skupnosti občin Slovenije in dogovorom s predsednikom skupnosti dr. Ivanom Žagarjem je 4. janu-arja 2013 sekretariat skupnosti odprl postopke evidentiranja

AKTUALNO

Bogomir Rola

Župan Štihec postal predsednik Sekcije mestnih občin Slovenije

Približuje se akcija »Naša občina čista in urejena«

»Naša občina čista in urejena«

Letos bo čistilna akcija potekala

v dveh terminih, in sicer v soboto,

6. aprila, in v soboto, 13. aprila.

Akcije bodo že sedemnajste po vrsti ter bodo organizirane po vseh krajevnih skupnostih in v mestu pod skupnim na-zivom »Naša občina – čista in urejena«. Organizira jih Me-stna občina Murska Sobota v sodelovanju s podjetjem Sau-bermacher & Komunala, kra-

jevnimi skupnostmi in mestni-mi četrtmi, Javnim podjetjem Komunala in Pomurskim eko-loškim centrom (PEC).

Vrečke za pobiranje odpadkov bo zagotovilo podjetje Sau-bermacher & Komunala, in sicer:PROZORNE, ki so namenje-ne zbiranju embalaže (plastika, pločevinke, plastenke), ter ČRNE, ki so namenjene zbi-ranju mešanih oziroma ostalih odpadkov.

Zbirna mesta za prostovoljce bodo po vseh krajevnih sku-pnostih pred vaškimi ali va-ško-gasilskimi domovi, v me-stu pa ob teniškem igrišču v Fazaneriji.Na samih akcijah bodo do-ločeni odpadki le eviden-tirani, predvsem gradbeni odpadki, ki se v sklopu ak-cije ne bodo odstranjevali.

Mestna občina Murska So-bota bo za akcije prispevala malice za prostovoljce ter

stroške deponiranja me-šanih odpadkov in odvoze zbranih odpadkov. Prosto-voljce naprošamo, da za-ščitne rokavice prinesejo s seboj.

Upamo in želimo si, da bi akcije uspele in da bi se jih tako kot vsa leta doslej ude-ležilo veliko prostovoljcev.

sobota, 6. 04. 2013,

v krajevnih skupnostih: Nemčavci, Černelavci, Kupšinci, Polana, Markišavci, Pušča in Bakovci.

sobota, 13. 04. 2013,

v mestnih četrtih mesta Murska Sobota in krajevnih sku-pnostih:Krog, Satahovci, Rakičan in Veščica.

Zbirališča za akcije so ob 8.30:• pred vaškimi domovi po

krajevnih skupnostih,• pri otroškem igrišču - pred

pisarno KS (za KS Pušča) in• ob teniškem igrišču v Faza-

neriji (za mestne četrti).

V primeru slabega vremena (dežja), na dan posamezne ak-

cije, bo le-ta potekala naslednjo soboto z lepim vremenom. Na akcije ste vabljeni vsi (občani, društva, organizacije, šole), ki vam čisto okolje pomeni vre-dnoto in tudi vsi ostali……Pridite tudi zato, da se po bli-že spoznamo in damo zgled za lepše in prijaznejše okolje.

AKTUALNO

8marec 2013 |

Jasmina Muhič

Jasmina Muhič

Prireditev Mestnih četrti ob dnevu žena

Krajevna skupnost Rakičan pripravila prireditev ob dnevu žena

Ob dnevu žena, 9. marca, so Me-

stne četrti Murska Sobota tudi le-

tos pripravili prireditev s kulturnim

programom. Tokrat je prireditev, ki

je potekala v restavraciji hotela Di-

ana, pripravilo Turopolje, priložnost

pa so izkoristili tudi za podelitev za-

hvalne listine gospe Heleni Frumen.

Letos je prireditev ob dnevu žena pripravila najmanjša Me-stna četrt Turopolje, ki ima od sedmih članov kar pet žensk. »Posebej pa smo danes po-nosni na letošnjo dobitnico zahvalne listine, gospo He-leno Frumen, občanko naše mestne četrti,« je že uvodoma dobitnico zahvalne listine, ki

na območje mestne četrti Tu-ropolje. Kaj je pravzaprav dan žena kot praznik? Kot prvo ugotovitev je Zoran Hoblaj, predsednik koordinacije me-stnih četrti, poudaril, da je to mednarodni praznik. »Ko pra-znujemo ekonomsko politič-no in socialno enakopravnost žensk. Pobudo za praznovanje je dala Clara Zetkin na Drugi mednarodni konferenci so-cialističnih žensk leta 1910. To je praznik posvečen vsem ženskam,« je povedal Zoran Hoblaj in ob tem čestital vsem ženskam ter jim zaželel prije-tno druženje. Vse zbrane je pozdravil tudi Andrej Kuhar, podpredsednik Mestne četrti Turpolje in po-delil zahvalno listino gospe Heleni Frumen, ki je pred-vsem osnovnošolce usmerila v razumevanje narave iz kemij-skega in biološkega vidika ter jim pomagala razumeti pomen varovanja okolja za dosego boljšega življenjskega stan-darda nas vseh. Po končanem druženju je sledilo družabno druženje s pogostitvijo.

V soboto, 9. marca, je krajevna sku-

pnost Rakičan v Vaško-gasilskem

domu Rakičan pripravila tradicio-

nalno prireditev ob dnevu žena.

Dekleta in žene iz Rakičana so proslavile svoj dan in pustile, da so jim tokrat stregli moški. Vsem zbranim je ob dnevu žena čestital in zaželel prijetno druženje predsednik krajevne skupnosti Rakičan, Silvo Ja-kob. Sledil je slavnostni govor župana Mestne občine Mur-ska Sobota, Antona Štihca, ki je vsem krajankam prav tako čestital in jim podal nekaj za-nimivih podatkov in trditev o ženskah. Po slavnostnem go-voru pa je sledilo prijetno dru-ženje s pogostitvijo in glasbo.

je bogato prispevala k razvo-ju Turopolja in celega mesta, imenovala Jasna Lovrenčič, predsednica Mestne četrti Tu-ropolje. Prireditev ob dnevu žena tradicionalno pripravi-jo s kulturnim programom, ki so ga tokrat izvedli učenci Osnovne šole II Murska So-bota, ki je prav tako locirano

|

AKTUALNO

9 marec 2013

Geza Grabar

8. marec malo drugače v Nemčavcih

Geza Grabar

Krajanke Markišavcev ob prazniku razvajali moški

O tradicionalni prireditvi, s katero

se v primestnih Markišavcih, kraju,

kjer je zaradi vrste družabnih prire-

ditev vse leto kakovost bivanja na

zelo visoki ravni, moški spomnijo

na praznik svojih boljših polovic in

jih presenetijo.

čerjo. Potem ko so se postavili pred svoje tokratne gostje, so jim ob nagovoru predsednika izrekli tudi čestitko. Pozneje sta za smeh iz njihovih vrst poskrbela še Macho in Mejke. Prijetna družabna prireditev se je nato zavlekla pozno v noč. Bil je večer, kot si jih lahko samo želimo. Prepričani smo, da jim bodo v Markišavcih sle-dili vedno novi in novi.

Podobno kot v še nekaterih krajih

so organizatorji družabne priredi-

tve, na kateri se vse vrti okrog žen-

sk, tudi tukaj moški.

V dvorani vaško-gasilskega doma se je zbralo veliko obi-skovalcev, tistih, ki jim je bil ta zgodnji marčevski praznik tudi namenjen, pa je bilo 38. Letos so jih gostitelji ponovno raz-vajali v največji meri: spekli so pecivo, skuhali obilno večerjo

in vse skupaj ustrezno postre-gli. Prijeten in najpomembnej-ši uvod v družabni večer je bila železna gesta gostiteljev – vsa-ka gostja je dobila nageljček.Tudi program, ki je bil družab-no-glasbeni s Francem Gorzo in Duom Odmev, formalni je pomenil nagovor predsedni-ka krajevne skupnosti Štefana Barbariča, bogat kulturni del pa so pripravili Aleš Lorberk, profesor glasbe v Stolni cer-kvi v Mariboru, ki je zaigral na orgle in kitaro, odlični domači mladenič Tilen Horvat s har-moniko (na nedavnem med-narodnem tekmovanju v Be-gunjah je osvojil Avsenikovo zlato odličje) in tudi največje presenečenje vseh – samookli-cani nemčavski oktet dečkov,

ki je zapel nekaj lepih sloven-skih pesmi, je bil izključno v domeni moških. Sem bi lahko uvrstili tudi povezovalca pro-grama Draga Kelemena.Da čisto vse res ne bi bilo po meri moških, je poskrbe-la upokojena učiteljica Mojca Zupančič iz Maribora, ki je recitirala nekaj svojih lepih in čutečih pesmi. V tem šopku, njenem poklonu nemčavskim ženam in dekletom, je bila tudi prekrasna pesem o Prekmurju. V prijetnem družabnem veče-ru so se gostje ob živi glasbi s svojimi gostitelji vrtele po-zno v noč. Vse doživeto jim je močno seglo do srca, celo tako močno, da bodo njihovi gostitelji drugo leto vse skupaj zagotovo ponovili.

Velja namreč pravilo, da ni vse v materialnih dobrinah in denarju, pač pa je pomemben tudi odnos med ljudmi. In nji-hova duhovna, nematerialna plat. Tega spoznanja se še kako dobro zavedajo markišavski možje in fantje s predsedni-kom krajevne skupnosti Mila-nom Horvatom na čelu. Ti so, potem ko so drugo marčevsko soboto v dvorani domačega vaško-gasilskega doma za svo-je žene, dekleta, mame in stare mame, pa tudi za druge zbra-ne, skupaj jih je bilo čez 60, na zelo sproščenem in prijetnem dogodku združili oba njihova praznika – 8. marec in mate-rinski dan, pripravili nepoza-ben večer. Sami so poskrbeli za prav vse: rože za vsako, kulturni pro-gram, ki so ga izvedli najmlaj-ši, in pogostitev s pravo ve-

AKTUALNO

10marec 2013 |

Geza Grabar

Prisrčen osmi marec Društva upokojencev Murska Sobota

V bogatem kulturnem programu

ob prazniku žena so ob članih

društvene literarne sekcije kot

gostje nastopile še upokojenke

iz Porabja, z nekaj pesmimi pa

je zbrane presenetil oktet TEŠ iz

Šoštanja, ki se je mudil v hotelu.

Kot že vrsto let doslej je bil literarno-glasbeni večer, ki ga Društvo upokojencev Murska Sobota v spomin na 8. marec prireja že vrsto let, tudi letos dobesedno nabit s programom, ki so ga pripra-vili članice in člani društva z avtorskim literarnim izvaja-njem, program pa je dožive-to in čuteče v kavarni hotela Diana, kjer so se družili tudi letos, povezovala nepogre-šljiva Elizabeta Rožman - Ruža. O vlogi ženske v družbi, vključno z zgodovinskim prerezom dogodkov, po-membnih za emancipacijo žena, je spregovoril in nato ženam čestital za praznik tajnik društva Tomaž Mlina-rič. Poleg odličnih prispevkov, bodisi v prozni ali vezani be-sedi, v katerih je bil kajpak v ospredju lik mame oziroma žene in so jih pripravili iz-jemni mojstri peresa Majda Klement, Tilka Gider, Olga Antič, Olga Gutman, Eliza-beta Rožman in Štefan Ži-brik, so program popestrile še gostje iz Porabja – Erika Glanz, Vera Gašpar ter Kla-ra in Marjana Fodor. S članicami iz sorodnega društva iz Monoštra v Pora-bju že lep čas dobro sode-

lujejo, odnos pa so poglobili prav na literarnem področju, saj so mojstri besede z druge strani meje s svojimi literar-nimi deli lani prvič obogatili prispevke murskosoboške literarne sekcije, ki je minu-li konec leta izdala že osmo številko društvene literarne zbirke »Shojene poti«. Zbranim je tudi ta večer, enako kot na domala vseh društvenih prireditvah, za-pel nepogrešljivi mešani pevski zbor Vladimir Mo-čan, ki ga vodi zborovodja Matija Horvat ml. Program je z igranjem na flavto pope-strila še mlada Anja Kutoš, učenka murskosoboške glas-bene šole in dekle, ki se zelo uspešno vključuje v številne dejavnosti medgeneracijske-ga sodelovanja.

Nad prisrčnim programom, ki smo mu bili priča, so bili navdušeni vsi, tudi predse-dnica društva Angela No-vak. »Kje so tiste stezice« je bil naslov pesmi, s katero so vsi nastopajoči sklenili prireditev, s svojimi glasovi pa so se jim pridružili tudi zbrani v kavarni. Na prije-tnem druženju po njej je za živo glasbo poskrbel Pištek. Pomemben delež pri uspe-šni pripravi in izvedbi pra-zničnega večera so prispeva-le članice društvene sekcije ročnih del, saj so za vsakega obiskovalca pripravile mi-niaturno knjižico, ki naj jo prejemniki popišejo v tako drobni pisavi, kakor je drob-na sama knjižica.

|

AKTUALNO

11 marec 2013

Jasmina Muhič

Geza Grabar

Športni oddelek na Ekonomski šoli Murska Sobota

Prvih 20 let župnijskega vrtca Lavra

V šolskem letu 2013/2014 bodo na

Ekonomski šoli Murska Sobota za-

čeli izvajati izobraževalni program v

športnem oddelku, na katerega se

lahko vpišejo učenci, ki bodo izbrali

izobraževanje v programih eko-

nomski in logistični tehnik.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport je v projektu poskusa športnega od-delka izbralo Ekonomsko šolo Murska Sobota, ki sicer izpol-njuje kadrovske in odlične mate-rialne pogoje, saj so z novo šolo

pridobili tudi sodobno športno dvorano in plesno dvorano s fi-tnesom, kar omogoča razvijanje različnih športov s športnimi pedagogi na šoli v sodelovanju s trenerji klubov. Tako so letošnji informativni dnevi na Ekonomski šoli Mur-ska Sobota bili namenjeni tudi predstavitvi novega športnega oddelka. »Namen športnega oddelka je dijakom športni-kom omogočiti take pogoje izobraževanja, da lahko zdru-žujejo zahteve izbrane športne panoge in šole ter so hkrati uspešni na obeh področjih,«

vabijo k vpisu. Končni cilj tega programa, ki povezuje šolo, starše in trenerja, je uspešno

opravljena matura in zagota-vljanje pogojev za uspešnost v izbrani športni panogi.

Minevata že dve desetletji, odkar

so v prostorih murskosoboškega

župnišča na Gregorčičevi ulici od-

prli katoliški vrtec Lavra. Začetki so

bili težavni in negotovi, vendar se

je z vztrajnostjo in pridnim delom

marsikaj spremenilo na bolje. Utrip

skozi ta čas je ujet na priložnosti

fotografski razstavi.

V tem času – od jeseni 1992, ko so dobili prvo varovanko, je prag vrtca prestopilo na sto-tine otrok, ki so v njem prido-bili veliko znanja in sposobno-sti za nadaljnje življenje. Tačas zasebni vrtec Lavra, ki deluje v okviru Stolne župnije sv. Nikolaja, v treh kombiniranih skupinah obiskuje 57 otrok, njihovo enoto na Tišini pa še 33 otrok. V okviru obletnice so se se-stre hčere Marije Pomočnice, ki vrtec tudi vodijo, odločile, da jubilej popestrijo ter delo in življenje vrtca predstavijo širši javnosti. Tako so v pritlič-nih prostorih župnijske dvo-rane pripravile priložnostno fotografsko razstavo o utripu življenja in delu vrtca Lavra v zadnjih 20 letih. Na ogled je na številnih pano-jih postavljenih več kot 200 barvnih fotografij, in sicer po različnih temah: oratoriji, razna praznovanja ob večjih cerkvenih praznikih, molitev, druženja, igre, izleti. Fotogra-fije, ki so jih sestre zbrale v

zadnjih 20 letih, so najboljši pokazatelj, kaj vse so naredile dobrega za otroke, ki so obi-skovali njihov vrtec. V njem so namreč spoznavali vero, se navajali na krščansko življenje, se duhovno in drugače krepili. Največ zaslug, da je fotograf-ska razstava na temo 20 let vrtca Lavra sploh nastala, je imela sestra Ivica Oblak, ki je opravila idejno zasnovo za po-

stavitev razstave in izbor foto-grafij kakor tudi glavno delo pri postavitvi. Sicer se je v okviru prazno-vanja tega jubileja že zvrstilo nekaj dogodkov, nekaj pa jih bo še sledilo. Tako so pripra-vili srečanje za družine tistih otrok, ki so obiskovali ta vrtec, enako pa tudi za njihove varo-vance.

AKTUALNO

12marec 2013 |

Špela Horvat

Mikkovi bolšji sejmi na grajskem dvorišču

»Fse san sama napravila.« Takšen

je najpogostejši nagovor na Mi-

kkovem bolšjaku, kjer vedno bolj

prednjačijo ponudniki unikatnih in

drugih domačih izdelkov. 

Vsako prvo soboto v mese-cu je na grajskem dvorišču v Murski Soboti pestro. Zberejo se namreč različni oblikoval-ci nakita, oblačil in okraskov, pridelovalci domačih izdelkov, nemalo pa je tudi takih, ki v pospravljanju zaprašenih omar vidijo priložnost za manjši za-služek. Obisk na že tradicio-nalnem bolšjaku je iz meseca v

mesec boljši, tokratna sončna sobota pa je privabila še pose-bej veliko obiskovalcev. A ti si bolj ogledujejo, kot kupujejo, pove gospa Zala, ki na stojnici s prijateljico Erno vsak mesec ponuja unikatne in lične ogr-lice, zapestnice, etuije za tele-fon, copate, šale. Svoje zna-nje, ki ga občasno nadgrajuje v sklopu delavnic Hiše Sadeži

družbe, rada pokaže, zato ji Mikkov bolšjak ne predstavlja le prodaje, ampak tudi druže-nje in prijetne pogovore.

|

AKTUALNO

13 marec 2013

O projektu »Chance4Change« in kompasu dobrega počutja

Projekt »Chance4Change: Razvoj,

izvedba in vrednotenje programov

za izboljšanje subjektivnega do-

brega počutja« izvajamo v okviru

Evropskega teritorialnega sode-

lovanja, natančneje Čezmejnega

programa Slovenija-Avstrija 2007–

2013, katerega cilj je krepitev so-

delovanja med Slovenijo in Avstrijo.

V projekt je vključenih de-vet partnerskih organizacij iz Slovenije in Avstrije. Te so Mariborska razvojna agencija (vodilni partner), Regional-management Graz in Graz--Umgebung, Initiative Mensch – Verein zur Förderung des körperlichen, geistigen und sozialen Wohlbefindens (dru-štvo za spodbujanje fizične,

duhovne in družbene blagi-nje), IRDO – inštitut za ra-zvoj družbene odgovornosti, SKEI, Institut za psihologijo na graški univerzi, Ekonom-ska poslovna fakulteta Mari-bor in PAMETEN.

Projekt je razdeljen v dva dela, ki se med sabo dopolnjujeta: v ekspertni del (ki predstavlja osnovo za znanstveno preu-čevanje sprememb v podjetjih ter iskanje novih metod, tehnik in programov za povečanje su-bjektivnega dobrega počutja) in v regionalni del (oziroma regionalno platformo za po-večanje subjektivnega dobrega počutja prebivalcev).

Številna gradiva, študije in pri-pomočki, ki so nastali v okviru projekta, so vam na voljo na

spletni strani projekta: www.chance4change.eu.

Kompas dobrega počutjaKompas dobrega počutja, tako v digitalni kot tiskani obliki, prinaša ponudbo treh mest – Maribora, Murske So-bote in Gradca. Njegov na-men je informirati prebivalce o dobrem počutju, preobre-menjenosti, stresu in njego-vih posledicah ter predstaviti ponudnike, ki se na območju teh treh občin ukvarjajo z za-gotavljanjem dobrega počutja. Zagotovilo kakovosti ponu-dnikov, vključenih v Kompas dobrega počutja in Mrežo do-brega počutja Maribor, je iz-polnjevanje kriterijev, ki so jih pripravili slovenski in avstrijski strokovnjaki ter ki se nanašajo na okvirne pogoje (strokovne kvalifikacije ponudnika, de-lovne izkušnje, pogoji dela,

usposabljanja in interdiscipli-narnost), kakovost koncepta ponudbe (vsebina in metode dela, strokovno-znanstvena osnova), kakovost postopkov (predstavitev procesa in izbire postopkov obravnave, njiho-vo načrtovanje in spremljanje) ter kakovost rezultatov, ki se nanaša tako na zadovoljstvo strank kot trajnost ponudbe. Na podlagi skupnih kriterijev so bili v Kompas dobrega po-čutja uvrščeni ponudniki, ki so izpolnjevali pogoje, kar je strokovna komisija preverjala tako z vprašalniki kot na te-renu. Ob ponudbi je moč kaj prebrati tudi o dobrem poču-tju, preobremenjenosti, stresu in izgorevanju.

Robert ŽižekDoroteja Lah

Mag. Amna Potočnik

Kompas dobrega počutja je izšel v nakladi 12.000 izvo-dov v nemškem in slovenskem jeziku, od konca aprila je na voljo tudi spletna različica. Elektronska različica tiskanega

priročnika je dostopna na spletni strani projekta www.chance4change.eu, kjer vas vabimo tudi na 2. mednarodno

znanstveno konferenco, ki bo 19. 6. 2013 v Mariboru.

AKTUALNO

14marec 2013 |

Med zimskimi šolskimi počitnicami

smo Medobčinsko društvo slepih in

slabovidnih Murska Sobota, Center

za socialno delo Murska Sobota in

Center za socialno delo Ljutomer

pripravili druženje mladih. Udele-

ženci so ob vodenju delavnic soci-

alnega delavca Branka Petovarja,

Erne Fišinger in Marjete Grabar

spoznali prilagojene igre za prosti

čas, sklenili nova prijateljstva in

pridobili nove izkušnje.

Ustvarjalno-izkustvenih delav-nic »Za mlade ni ovir« so se udeležili otroci in mladostniki iz Dnevnega centra za otroke in mladostnike Kekec ter mladi člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota. Delavnice so potekale v prostorih društva v Murski Soboti, finančno pa jih je pod-prl Lions klub Murska Sobota.

Mladi so se družili ob prila-gojenih družabnih in rekrea-tivnih igrah. Igrali so šah, igro Človek, ne jezi se, showdown in namizni tenis.

Marjeta Grabar, tajnica društva MDSS Murska Sobota

Geza Grabar

Dejavnosti društva slepih in slabovidnih

Diamantna poroka zakoncev Šantavec

Nimamo ravno pogosto priložno-

sti pisati o zakonskih parih, ki so

skupaj preživeli že 65 let. Če po-

udarimo, da sta tako visok jubilej

Sidonija in Viljem Šantavec iz Bre-

zovcev na Goričkem dočakala kot

stanovalca Doma starejših Rakičan,

pa je še posebna redkost.

Zakonca, ki že od leta 2008 stanujeta v domu starejših, kjer se odlično počutita, sta se kot mlad fant in dekle spoznala ta-koj po koncu druge svetovne vojne. Kot se spominjata da-nes 88-letna Sidonija in 92-le-tni Viljem, je to bilo na božični dan daljnega leta 1946 in sicer pri cerkvi v Puconcih, ko sta se zagledala drug v drugega. Na njun poročni dan nekaj mesecev zatem je bilo veliko snega, zato sta se na poroko peljala s sanmi, ki so jih vlekli konji. Za njima je zelo pestra in bo-gata pot skupnega zakonskega življenja. Ko se sta pred 65 leti poročila, sta živela v Brezov-cih, čez čas pa sta v želji po boljšem zaslužku in lepšem ži-vljenju odšla na delu v Nemči-jo. Tam sta vztrajala dolgih 38 let. Viljem je bil zaposlen kot bančni uslužbenec, Sidonija pa je delala v gospodinjstvu.Po vrnitvi v Slovenijo sta ne-

kaj časa živela na Primorskem, kjer živi njun sin Viljem. Njun rod se je v tem času povečal za tri vnuke in dva pravnuka. Vodstvo doma ju je ob njunem jubileju presenetilo s torto, v izvirniku povečano poročno fotografijo in z glasbo pihal-nega orkestra Murska Sobota. O receptu za dolgo zakonsko življenje pravita, da je to lju-bezenska sprava med obema partnerjema ali konkretneje: opravičilo in trije »puseki«.

|

15 marec 2013

JAVNE OBJAVE

Mestna občina Murska Sobota obvešča upo-rabnike parkirišč v najožjem središču mesta in uporabnike gramoznega parkirišča pri bolnici v Rakičanu, da je s 1. 3. 2013 vzpostavljen nov režim parkiranja, s plačevanjem parkirnine od prve minute dalje. Z njim se ukinja do-sedanje brezplačno parkiranje znotraj ene ure z nastavitvijo parkirne ure. Izjema je le nekaj parkirišč pred Ljubljansko banko in Pošto na Trgu Zmage ter pred lekarno na Kocljevi ulici, kjer bo možno še naprej parkirati za krajši čas brez plačila (do 15 min.)

V skladu z Odlokom o ureditvi cestnega pro-meta v Mestni občini Murska Sobota (Ur. list RS, št.110/2011), se tako v mestu Murska Sobota uvaja nov plačljivi sistem na Kardoše-

O B V E S T I L O

Z A J A V N O S T

O B V E S T I L O

Priprava Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) za bencinski servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti

O B J A V A S T A L I Š Č

D O P O D A N I H P R I P O M B

V Č A S U J A V N E R A Z G R N I T V E

vi ulici, v ulici Trubarjev drevored, Slovenski ulici z delom Zvezne ulice, Kocljevi ulici in na parkirišču Trga zmage (pred NLB in Pošto Slovenije).

V prehodnem obdobju, ki traja od 1. 3. 2013 do vključno 16. 3. 2013, je še možno parki-rati s parkirno uro po dosedanjem sistemu, po koncu prehodnega obdobja pa se parkiranje s parkirno uro dokončno ukinja. Od vključno 18.03.2013 naprej bo tako za vsako parkiran-je v modrih conah, kjer je uvedeno plačljivo parkiranje, potrebno namestiti parkirni listek iz parkomata (listek je hkrati račun), ki ga je po-trebno namestiti na vidno mesto v avtomobilu (pod vetrobranskim steklom) tako, da je možna kontrola.

V kolikor uporabniki pri delu s parkomati po-trebujejo pomoč ali dodatne informacije, lahko pokličejo na tel. št. za pomoč uporabnikom 02/460 14 00 (dosegljiva 24 ur na dan), ali pa se osebno oglasijo (v delovnem času) na se-dežu mestnega redarstva, Kardoševa 2, Mur-ska Sobota.

Vsem želimo uspešno uporabo parkirnih avto-matov in prijetno počutje v Mestni občini Mur-ska Sobota.

Mestna uprava

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 17. redni seji, dne 28. februarja 2013, obravnaval dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za bencinski servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti v I. obravnavi in ga s sklepom sprejel. Obenem je bil sprejet sklep s katerim so bila potrjena tudi stališča do pripomb javnosti prejetih v času javne razgrnitve, ki so jih pripravili mestna uprava in načrtovalci. Gradivo, ki so ga svetniki prejeli v I. obravnavo je na voljo tudi na spletni strani http://www.murska-sobota.si, pod rubriko Mestni svet ali na Mestni upravi.

Javna razgrnitev je bila na sedežu uprave Mestne občina Murska Sobota. Gradivo je bilo razgrnjeno tudi na Mestni četrti Murska Sobota od 29. oktobra do 28. novembra 2012. Javna obravnava je bila izvedena dne 14. novembra 2012 v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota.

Na podlagi 60. člena s smiselno uporabo določb 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10 popr., 43/11-ZKZ-C, 57/12 in 57/12-ZUPUDPP-A, 109/12) občina mora preučiti pripombe in predloge javnosti in do njih zavzeti stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu.

Tako so vse pripombe in stališča, ki jih je potrdil Mestni svet, objavljene na spletni strani občine: http://www.murska-sobota.si ter na oglasni deski v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (III. vhod, 2 nadstropje).

V Soboških novinah, zaradi izredne obsežnosti gradiva, objave pripomb in stališč ni bilo možno izvesti.

V nadaljevanju izvedbe prostorskega akta bodo izvedeni še sledeči postopki. Pripravil se bo končni predlog OPPN za bencinski servis ob kompleksu »Mura« v Murski Soboti v skladu s sprejetimi stališči. Na predlog OPPN bodo pridobljena mnenja vseh nosilcev urejanja prostora (ministrstva) in upravljavcev javne gospodarske infrastrukture. Ko bodo pridobljena vsa pozitivna mnenja, lahko občina prostorski podrobni načrt poda v sprejem v II. obravnavo na Mestni svet. V primeru, da katero od ministrstev oz. resorjev izda negativno mnenje, bo občina morala predhodno neusklajene vsebine popraviti. Akt bo veljaven po objavi odloka v Uradnem listu RS.

Pripravila:Angelca Dokl-Mir, univ.dipl.inž.arh.,

višja svetovalka I za prostorsko in urbani-stično načrtovanje

16marec 2013 |

JAVNE OBJAVE

Na podlagi določil 87. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03 s spremembami), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Uradni list RS, št. 14/04 s spremembami), Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP UPB 2 s spremembami), Zakona o socialnem varstvu (3/07-UPB2 s spremembami), Odloka o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (Uradni list RS, št. 51/09) in Prednostnih kategorij in dodatnih pogojev za pridobitev neprofitnega stanovanja v najem, ki ga je sprejel Nadzorni svet Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota z dne 27.02.2013 Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota objavlja

J A V N I R A Z P I Sz a d o d e l i t e v n e p r o f i t n i h s t a n o v a n j v n a j e m

1. PREDMET RAZPISA

1.1Predmet javnega razpisa je oddaja neprofitnih stanovanj v najem.

Za prednostno listo A je razpoložljivih šest praznih stanovanj (štiri enosobna in dve garsonjeri), ki bodo prosilcem dodeljena takoj po končanem razpisu. Upoštevale se bodo samo vloge, ki izpolnjujejo pogoje po površinskih normativih v skladu s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Posebej bo oblikovana prednostna lista A za dodatnih 5 enosobnih stanovanj v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu (2012) ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.2. Upoštevale se bodo samo vloge, ki izpolnjujejo pogoje po površinskih normativih v skladu s 14. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem. Stanovanja bodo prosilcem dodeljena predvidoma v letih 2013 in 2014.

Za prednostno listo B so razpoložljiva tri prazna stanovanja (enosobno, dvosobno in dvoinpolsobno), ki bodo prosilcem dodeljena takoj po končanem razpisu.

Posebej bo oblikovana prednostna lista B za dodatnih 5 stanovanj v najem prosilcem, katerih neto dohodki njihovih gospodinjstev v koledarskem letu (2012) ne presegajo določenih odstotkov v točki 2.2. Stanovanja bodo prosilcem dodeljena predvidoma v letih 2013 in 2014.

1.2.Najemnina za dodeljena neprofitna stanovanja pod točko 1.1. tega razpisa bo določena na podlagi Uredbe o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin (Uradni list RS, št. 131/03 s spremembami) in sklepa Nadzornega sveta Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota oziroma na podlagi predpisa, ki bo veljal v času oddaje stanovanja v najem.

Razpisnik neprofitnih stanovanj lahko vsakih pet let preveri ali najemnik in uporabniki neprofitnega stanovanja še izpolnjujejo

dohodkovne pogoje za uporabo neprofitnega stanovanja po veljavnem pravilniku na dan preverjanja.

Če najemnik ni več upravičen do neprofitnega stanovanja, se najemna pogodba lahko spremeni v najemno pogodbo za tržno stanovanje po merilih in postopku določenim s Stanovanjskim zakonom in s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem.

2. RAZPISNI POGOJI

2.1.Upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem so državljani Republike Slovenije, ki imajo v času razpisa in najmanj en mesec pred objavljenim javnim razpisom prijavljeno stalno bivališče v Mestni občini Murska Sobota.

2.2.Lista A – Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine ali ima zagotovljeno trajno socialno denarno pomoč in če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2012 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 990,73 EUR.Lista B – Prosilec je upravičen do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, če je prosilec v času razpisa v delovnem razmerju ali je prejemnik pokojnine in če dohodki njihovih gospodinjstev v letu 2012 ne presegajo v spodnji tabeli določenih odstotkov od povprečne neto plače v državi, ki je v tem obdobju znašala 990,73 EUR.

Za vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva se lestvica nadaljuje s prištevanjem 20 odstotnih točk za listo A in 25 odstotnih točk za listo B.

2.3. Upravičenci in splošni pogoji

2.3.1.Vsi upravičenci za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati še naslednje splošne pogoje:– da prosilec ali kdo izmed oseb, ki

skupaj z njim uporabljajo stanovanje (v nadaljnjem besedilu: gospodinjstvu) ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, ki ne presega vrednosti 40% primernega stanovanja. Navedena omejitev ne velja za lastnike in solastnike stanovanj, ki jih morajo lastniki po zakonu oddajati v najem za nedoločen čas, z neprofitno najemnino,– da prosilec ali kdo izmed članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40% vrednosti primernega stanovanja,

– da je prosilec, ki ponovno prosi za dodelitev neprofitnega stanovanj v najem, poravnal vse obveznosti iz prejšnjega neprofitnega najemnega razmerja ter morebitne stroške sodnega postopka.

3. KRITERIJI IN MERILA ZA OCENJEVANJE STANOVANJSKIH IN

Velikost gospo-dinjstva

%Meja dohodka(neto dohodek)

v EUR%

Meja dohodka(neto dohodek)

v EUR1- člansko 90 do 891,66 od 90 do 200 Od 891,66 do 1.981,46

2-člansko 135 do 1.337,49 od 135 do 250 Od 1.337,49 do 2.476,83

3-člansko 165 do 1.634,70 od 165 do 315 Od 1.634,70 do 3.120,80

4-člansko 195 do 1.931,92 od 195 do 370 Od 1.931,92 do 3.665,70

5-člansko 225 do 2.229,14 od 225 do 425 Od 2.229,14 do 4.210,60

6-člansko 255 do 2.526,36 od 255 do 470 Od 2.526,36 do 4.656,43

LISTA A LISTA B

|

17 marec 2013

JAVNE OBJAVE

SOCIALNIH RAZMER PROSILCEV

3.1.Pri dodelitvi neprofitnega stanovanja v najem imajo prednost prosilci, ki imajo slabše stanovanjske razmere, večje število družinskih članov, ter živijo v slabših socialno zdravstvenih razmerah, mlade družine in mladi, družine z večjim številom otrok, invalidi in družine z invalidnim članom, družina z manjšim številom zaposlenih, državljani z daljšo delovno dobo, žrtve nasilja v družini in osebe s statusom žrtve vojnega nasilja, kar je izraženo s številom točk v preglednici pod točko 3.3.

V primeru, da več prosilcev doseže enako število točk tega razpisa, imajo prednost kategorije prosilcev z večjim številom družinskih članov, kot nadaljnji kriterij se upošteva manjši dohodek na družinskega člana za listo A in večji dohodek na družinskega člana za listo B.

3.2.Poleg prednostnih kategorij prosilcev, opredeljenih v prejšnji točki, se v skladu s 6. členom Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem upoštevajo še naslednje prednostne kategorije – dodatni pogoji prosilcev:– prosilci, ki imajo daljšo dobo stalnega

bivanja v Mestni občini Murska Sobota;– prosilci z doseženo srednjo, višjo, visoko

ali univerzitetno stopnjo izobrazbe ter magisterijem ali doktoratom, s čimer se omogoči uveljavljanje prednosti občanom, ki vlagajo v lastno izobrazbo.

3.3.Prednostne kategorije opredeljene v točki 3.1. in 3.2. se za listo prosilcev točkujejo z naslednjo višino točk:

3.4.

PREDNOSTNE KATEGORIJE PROSILCEV LISTA

Mlade družine, mladi:– starost družine do 35 let– starost prosilca do 30 let

100 50

Družina z večjim številom otrok:- najmanj trije otroci- za vsakega nadaljnjega otroka

100 50

Invalidi in družine z invalidnim članom:– invalidnost 50

Družina z manjšim številom zaposlenih:– zaposlenost v družini 50

Državljani z daljšo delovno dobo:– brez stanovanja ali podnajemniki 50

Žrtve nasilja v družini 80

Osebe s statusom žrtve vojnega nasilja 50

Prednostna lista upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem bo sestavljena na podlagi kriterijev, ki jih določa pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem ter dodatnih pogojev, določenih s tem javnim razpisom.

4. RAZPISNI POSTOPEK

Prosilci, ki se želijo prijaviti na javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, dvignejo obrazec vloge, s katerim se prijavijo na javni razpis od ponedeljka 18.03.2013 do vključno petka, 05.04.2013 v vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, M. Sobota ali na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, ob uradnih urah (ponedeljek od 7.30 do 14.30, sredo od 7.30 do 15.30, petek od 7.30 do 13.30) ali na internetni strani Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Murska Sobota (www.jss-moms.si).

Vloge bo sprejemalo vložišče Mestne občine Murska Sobota do vključno 05.04.2013 in

PREDNOSTNE KATEGORIJE V SKLADU S 6. ČLENOM PRAVILNIKA

Stalno bivanje prosilca na območju MOMS– za bivanje nad 5 do 10 let– za bivanje nad 10 do 15 let– za bivanje nad 15 do 20 let– za bivanje nad 20 let

10 20 30 40

Stopnja izobrazbe:– srednja izobrazba– višja izobrazba– univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba– doktorat, magisterij

5 10 15 20

sicer vsak delovni dan (ponedeljek, torek in četrtek od 7. do 15. ure, v sredo od 7. do 16. ure in v petek od 7. do 14. ure).

Če bo prosilec oddal nepopolno vlogo, bo pozvan, da vlogo v določenem roku dopolni z manjkajočimi listinami. Vloge prosilcev, ki v roku ne bodo dopolnjene, in vloge, oddane po zaključku razpisnega roka, bodo s sklepom zavržene.

K vlogi prosilec obvezno priloži naslednja dokazila:

1. izjavo o premoženjskem stanju prosilca (obr. A),

2. izjavo o izpolnjevanju pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem v skladu Pravilnikom o dodeljevanju naprofitnih stanovanj v najem in izjavo, s katero prosilec in drugi polnoletni člani gospodinjstva dovoljujejo vpogled v svoje osebne podatke pri drugih upravljavcih zbirk podatkov (obr. B),

3. potrdilo o skupnem neto dohodku gospodinjstva v letu 2012 (osebni dohodek, pokojnina, dohodek iz naslova študentskega dela, invalidnina, dohodek iz kmetijstva, itd.). Kot dohodek se ne šteje dodatek za pomoč in postrežbo in drugi prejemki za nego in pomoč, otroški dodatek, dodatek za nego otroka, štipendije, dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v institucionalno varstvo, sredstva za odpravo posledic elementarne nesreče, itd.), (obr. C1, C2 in C3),

4. opis stanovanjskih in socialno zdravstvenih razmer (obr. E),

5. veljavno dokazilo o stanovanjskem statusu: najemna ali podnajemna pogodba oziroma izjava prosilca, zakaj pogodba ni sklenjena, kupoprodajna pogodba, zemljiškoknjižni izpisek ipd.,

6. fotokopijo pogodbe ali odločbe o zaposlitvi.

OPOMBA: V kolikor so prosilec in ostali družinski člani, za katere se rešuje

18marec 2013 |

JAVNE OBJAVE

stanovanjsko vprašanje, prijavljeni na ločenih naslovih, je potrebno za vsak naslov posebej dostaviti dokazilo o statusu stanovanja.

Prosilec k vlogi priloži po potrebi (neobvezne priloge):

1. točkovalni zapisnik – stanovanje ovrednoteno z največ 110 točkami (obr. 3,19);

2. obojestransko podpisano izjavo o obstoju izvenzakonske skupnosti (obr. D);

3. potrdilo o rednem šolanju otrok, ki so starejši od 15 let;

4. zdravniško potrdilo o nosečnosti (pri številu družinskih članov se upošteva tudi zdravniško izkazana nosečnost);

5. odločbo socialne službe o ločenem življenju roditeljev in mladoletnih otrok zaradi neprimernih stanovanjskih razmer (rejništvo, oskrba v tuji družini, zavodu, če so razlog oddaje neprimerne stanovanjske razmere);

6. dokazilo o statusu roditelja, ki sam preživlja otroka (samohranilec) – potrdilo, da je preživnina neizterljiva oziroma odločbo o prejemanju preživnine iz preživninskega sklada;

7. potrdilo o strokovni izobrazbi prosilca (fotokopija diplome; listine izdane v tujini morajo biti nostrificirane);

8. potrdilo ustrezne institucije, če je prosilec ali njegov ožji družinski član, ki bo z njim stalno prebival, gibalno ovirana oseba, trajno vezana na uporabo invalidskega vozička ali trajno pomoč druge osebe;

9. dokazilo o invalidnosti (odločba Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za

zaposlovanje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS);

10. potrdilo osebnega zdravnika, iz katerega je razvidno, da sam prosilec ali kateri od družinskih članov boleha za kronično boleznijo zgornjih dihal ali astmo;

11. odločba o razvrstitvi otroka, mladostnika ali mlajše polnoletne osebe glede na zmerno, težjo ali težko duševno ali težko telesno motnjo ali izvid in mnenje specialistične pediatrične službe;

12. strokovno mnenje centra za socialno delo ter vladnih in nevladnih organizacij (materinski domovi, zatočišča - varne hiše, zavetišča, centri za pomoč žrtvam kaznivih dejanj), ki nudijo psihosocialno pomoč ob nasilju;

13. potrdilo o statusu žrtve vojnega nasilja;14. potrdilo o poravnanih obveznostih do

razpisnika.

Potrdila, ki ne izkazujejo trajnega statusa, ne smejo biti starejša od 30 dni od objave razpisa.

Razpisnik k vlogi priložene listine zadrži in jih po izteku razpisnega roka udeležencem razpisa ne vrača.SPLOŠNE DOLOČBE

Strokovna služba razpisnika bo preverjala pravočasnost prispelih vlog in njihovo popolnost ter sedanje stanovanjske razmere prosilcev.

Komisija, ki jo imenuje razpisnik, bo proučila utemeljenost pravočasnih in popolnih vlog na podlagi prejetih listin, potrebnih za oblikovanje prednostne liste za oddajo neprofitnih stanovanj in dokumentiranih poizvedb, ki jih opravijo pri pristojnih organih in organizacijah ter posameznikih.

Komisija si lahko stanovanjske razmere prosilcev tudi ogleda.

Udeležencem razpisa bodo vročene odločbe o uvrstitvi oziroma neuvrstitvi na prednostno listo upravičencev v roku najkasneje 6 mesecev po zaključku razpisa.

Z uspelimi upravičenci bodo sklenjena najemna razmerja za nedoločen čas in z neprofitno najemnino. Uspeli upravičenec, ki enkrat zavrne dodeljeno primerno stanovanje ali ki se na ponovni poziv k sklenitvi najemne pogodbe ne odzove, se črta iz seznama upravičencev.

Pred sklenitvijo najemne pogodbe bo razpisnik ponovno preveril, če udeleženec razpisa še izpolnjuje merila za upravičenost do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. V primeru bistvenih sprememb, ki vplivajo na upravičenost, se lahko postopek obnovi in prosilca črta iz seznama upravičencev.

Vse informacije zainteresirani dobijo na Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Murska Sobota, Trg zmage 1, M. Sobota, v času uradnih ur:- ponedeljek 7.30 – 14.30- sreda 7.30 – 15.30- petek 7.30 – 13.30

ter na naslednjih telefonskih številkah: 02/525-16-26 ali 02/525-16-27 ali 02/525-16-37.

Številka: 430-0020/2013-200Datum : 05.03.2013

Javni stanovanjski skladMestne občine Murska Sobota

O B V E S T I L O

SUBVENCIJA NAJEMNINEZA NAJEMNIKE TRŽNIH STANOVANJ

Subvencija najemnine pripada upravičencem, ki izpolnjujejo dohodkovne cenzuse in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določe-ne s predpisi o socialnem varstvu, ki urejajo denarne socialne pomoči, ter nimajo v lasti drugega stanovanja.

Med drugim 121. a člen Stanovanjskega zako-na (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04-ZVKSES, 47/06-ZEN, 45/08, 62/10-ZUPJS, 87/11in 40/12-ZUJF) določa, da pripada subvencija prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino in so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev

neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega bivališča.

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Mur-ska Sobota ima od 18.03.2013 do 05.04.2013 objavljen Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj. Če želite še naprej biti upravičeni do subvencije tržne najemnine, seveda pod po-gojem, da boste izpolnjevali še ostale pogoje za pridobitev subvencije najemnine, se morate nanj prijaviti. Če boste izpolnjevali vse pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem in ostale pogoje za pridobitev subvencije, boste še

naprej upravičeni do subvencije najemnine.

Zaradi navedenega svetujemo vsem najem-nikom tržnih stanovanj, da oddajo Vlogo za dodelitev neprofitnega stanovanj v najem, v času trajanja razpisa.

Javni stanovanjski skladMestne občine Murska Sobota

|

19 marec 2013

JAVNE OBJAVE

CENIK potrjenih cen storitev oskrbe s pitno vodo v Mestni občini

Murska Sobota, ki zajema:

VRSTA STORI-TVE

OSKRBA S PIT-NO VODO

FAKTOR ENOTA

CENA ZA PRIKLJUČEKv EUR/mesec

brez DDV

CENA ZA PRIKLJUČEKv EUR/mesecz 8,5 % DDV

Omrežnina DN13, DN15 1 EUR/mesec 4,6383 5,0326

Omrežnina DN 20 1 EUR/mesec 4,6383 5,0326

Omrežnina DN 25 3 EUR/mesec 13,9148 15,0976

Omrežnina DN30, DN32 3 EUR/mesec 13,9148 15,0976

Omrežnina DN 40 10 EUR/mesec 46,3828 50,5253

Omrežnina DN50, DN 50/20 15 EUR/mesec 69,5742 75,4880

Omrežnina DN80, DN 80/20 50 EUR/mesec 231,9140 251,6267

Omrežnina DN100, DN 100/20

100 EUR/mesec 463,8280 503,2534

Omrežnina DN 150, DN150/40 200 EUR/mesec 927,6560 1.006,5068

1. Omrežnino:

2. Storitev oskrbe s pitno vodo - vodarino:

VRSTA STORI-TVE ENOTA CENA ZA VODARINO

v EUR/m³ brez DDVCENA ZA VODARINOv EUR/m³ z 8,5% DDV

Vodarina EUR/m3 0,3500 0,3798

Cene storitev se uporabljajo od 1. februarja 2013 dalje.

CENIK potrjenih cen storitev odvajanja komunalne

in padavinske odpadne vode v Mestni občini Murska Sobota, ki zajema:

1. Omrežnino odvajanja odpadne vode:

VRSTA STORITVEOMREŽNINA FAKTOR ENOTA

CENA v EUR

brez DDV

CENAv EUR

z 8,5% DDV

DN ≤ 20 1 EUR/mesec 1,8900 2,0507

20 < DN < 40 3 EUR/mesec 5,6800 6,1628

40 ≤ DN < 50 10 EUR/mesec 18,9200 20,5282

50 ≤ DN < 65 15 EUR/mesec 28,3900 30,8032

65 ≤ DN < 80 30 EUR/mesec 56,7700 61,5955

80 ≤ DN < 100 50 EUR/mesec 94,6200 102,6627

100 ≤ DN < 150 100 EUR/mesec 189,2400 205,3254

150 ≤ DN 200 EUR/mesec 378,4700 410,6400

2. Storitev odvajanja odpadne vode:

VRSTA STORITVE ENOTA

CENAv EUR

brez DDV

CENAv EUR

z 8,5% DDV

Odvajanja odpadne vode m3 0,2312 0,2509

Ta cenik velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, cene storitev se uporabljajo od 1. februarja 2013 dalje.

CENIKstoritev čiščenja komunalne odpadne in padavinske vode

STORITEV Merska enota Cena v EURbrez DDV

Cena v EURz 8,5% DDV

Čiščenje odplak

- gospodinjstva m 3 1,135 1,231

- ostali m 3 1,453 1,577

V kolikor je odpadna voda prekomerno onesnažena, se za obračun čiščenja odpadne vode upošteva faktor onesnaženosti. Cenik za-čne veljati od 1. januarja 2013 dalje.

K o m u n a l a , j a v n o p o d j e t j e d . o . o . M u r s k a S o b o t ao b j a v l j a n o v e c e n i k e :

CENIK potrjenih cen storitev povezanih z obstoječimi greznicami

in malimi komunalnimi čistilnimi napravami v Mestni občini Murska Sobota

Cena za storitve, povezane z obstoječimi greznicami in malimi ko-munalnimi čistilnimi napravami (MKČN) zajema:

VRSTA STORITVE ENOTA CENA v EUR

brez DDVCENA v EURz 8,5% DDV

storitev praznjenja m³ 10,896 11,8222

Cene storitev se uporabljajo od 1. marca 2013 dalje.

20marec 2013 |

KULTURA

Brigita Bavčar

Dvajset let založbe Franc-Franc

Vsebino svojih del so na dolgi jubilejni prireditvi predstavili Robert Balažic, Albert Halazs, Dragica Haramija, Franci Just, Štefan Kardoš, Simona Ko-pinšek, Feri Lainšček, Janez Mataj, Branko Pintarič, Ernest Ružič in Milan Vincetič. V ob-dobju dvajsetih let je Založba Franc-Franc, katere ustano-vitelja sta Franc Just in Feri Lainšček, izdala 155 enot knji-žnega in 39 enot neknjižnega gradiva ter bila pobudnica in organizatorica številnih lite-rarnih srečanj.

V koledar slovenskih nacio-nalnih festivalov sta uvrščena Oko besede in Dialekta. Sre-čanje mladinskih pisateljev s podelitvijo Večerove večer-nice ima že osemnajstletno tradicijo, Dialekta pa zadnje tri leta združuje pišoče v di-alektu. V domačem okolju je bila aktualna akcija »Knji-ga za stati in obstati«, ki jo je pripravila Vesna Radovanovič in v okviru katere smo lahko obiskovalci knjižnice knjige te založbe kupili za simboli-čen evro. Višja knjižničarka s

Založba Franc-Franc je v Pokrajin-

ski in študijski knjižnici zadnji petek

v februarju 20. obletnico delovanja

proslavila s predstavitvijo knjižnega

programa minulega leta, bibliogra-

fijo založbe in odprtjem priložno-

stne razstave izdaj.

Balažica. V obratnem vrstnem redu so avtorji poželi aplavz številnih prisotnih, ki smo pri-sluhnili tudi ustanoviteljema Podjetja za promocijo kulture Franc-Franc.

Franci Just, profesor sloven-skega jezika in književnosti ter publicist in literarni zgo-dovinar, ter pisatelj in pesnik Feri Lainšček s sodelavci sta na pogorišču Pomurske za-ložbe, ki zdaj izdaja predvsem kopije tujih uspešnic in pisar-niški material, s svojo založbo uspešno zapolnila praznino v panonskem prostoru. Njen poudarek je na zbirki »Podo-be Panonije«, z novodobnimi »Mostovi na meji« sta omo-gočila, da lahko ustvarjalnost madžarske manjšine prebi-ramo tudi v slovenščini. Za ohranjanje slovenske besede v Porabju je bila ustvarjena knjižna zbirka »Med Muro in Rabo«. Vse naštete knjižne zbirke sofinancira država, de-loma občine, podporo Agen-cije za knjigo pa so si prido-bili tudi s ponudbo knjižnih vsebin, ki ni konkurenčna v Ljubljani strnjenemu založni-štvu. Kar ne pomeni, da sicer majhna založba ni prepoznav-na v slovenskem prostoru, to je predvsem po nominirancih in prejemnikih kresnika za najboljši slovenski roman ter drugih nagradah posameznim avtorjem iz pokrajine ob Muri.

sodelavci se je potrudila tudi pri pripravi in predstavitvi bi-bliografije založbe med leto-ma 1992 in 2012 ter nastopila kot interpretatorka odlomkov iz posameznih proznih del in izbranih pesmi. Znani pesnik in publicist Milan Vincetič je sam prebral kratki pesmi iz svoje pesniške zbir-ke »Stajanke«, slišali smo od-lomek iz Ružičevega romana »Predor pod Hotrobagyem«, izbrane Pintaričeve pesmi iz zbirke »Temni smeh/kmični smej«, interpretacijo odlomka iz Matajevega »Venda II« in romskih pravljic Jožeta Livi-jena »Vragovedke«, pesmici iz slikanice Ferija Lainščka »Ko bova velika«, »Ljubezenke« iz pesniške zbirke Simone Ko-pinšek, »Zajčjo sled/Zavečo sled« iz romana Štefana Kar-doša, izbor iz »Panonskega književnega portreta 2« Fran-ca Justa, pojasnilo o »Nagraje-nih pisavah« Dragice Harami-je, »Izbor poezije Vsestranost« Alberta Halasza v slovenskem prevodu in avtorsko predsta-vitev učbenika »Računalniško podprta proizvodnja« Roberta

|

21 marec 2013

KULTURA

Aleksandra Grah

Dvojna številka »Zbornika soboškega muzeja«

Dvojno številko, ki vsebuje predvsem članke s podro-čja zgodovine in etnologije, je predstavil njegov urednik mag. Franc Kuzmič. Zbor-nik je razdeljen v več sklo-pov z različnimi razpravami in članki. Urednik ga je skušal

V novih pedagoških prostorih Po-

murskega muzeja Murska Sobota

so predstavili osrednjo muzejsko

publikacijo, in sicer dvojno števil-

ko »Zbornika soboškega muzeja

18–19«.

zabljeni zgodovini brez arhiva, in sicer o t. i. Gasilski župi Kri-ževci – ta je bila nekoč v Pre-kmurju. V razdelku »Poročila in ocene« mag. Franc Kuzmič predstavi tri nove knjige o Ju-dih v Prekmurju, Marjan Toš pa se spomni dveh odmevnih razstav ob dnevu spomina na žrtve holokavsta. Sledijo poro-čili o dokumentarni razstavi o judovskem vojaku in predsta-vitev zajetne monografije oz. bolje rečeno kronike Ludvika Rudolfa o Mali Nedelji. Zadnji razdelek zbornika je namenjen predstavitvi obsežne biblio-grafije dr. Mihaela Kuzmiča. Objavljen je izbor prispevkov iz t. i. »prekmuriane«, torej ti-stih prispevkov, ki se nanašajo na Prekmurje.

razporediti po kronološkem zaporedju. Prva je razprava o sodnem procesu med dolnje-lendavskim in beltinskim go-spostvom v letih 1757–1758. Zelo zanimiva je razprava o te-rezijanskih urbarjih, izrednem viru zgodovine Prekmurja. Kot je v razpravi ugotovila avtorica Gordana Lipovšek, so terezijanski urbarji le še en dokaz, da je prekmurski del skupaj z Ogrsko ubral drugač-no pot razvoja v primerjavi s preostalimi habsburškimi de-želami. Drugi sklop prikazuje biografski portret Ivana Jeri-ča, v njem je osvetljena nje-gova vloga pri pridruževanju Prekmurja matični domovini. Razdelek »Gradiva« se začne s predstavitvijo beltinskih pod-zemnih grajskih rovov, v »Za-pisih« najdemo razpravo o po-

Špela Horvat

22marec 2013 |

KULTURA

Murskosoboški gledališčniki z novo predstavo »Nedotakljivi«

Po nastopu v filmu »Šanghaj« se

je Alojz Dominik s KUD Štefan Ko-

vač odločil »Nedotakljive« posta-

viti tudi na gledališki oder.

Za uprizoritev se je režiser Alojz Dominik odločil, po-tem ko je prejel filmski sce-narij in zaigral stransko vlo-go v filmu »Šanghaj«. »Ob prebiranju scenarija se mi je porodila zamisel, da bi bilo imenitno, če bi to delo lahko postavil na gledališki oder. Seveda sem takoj poklical avtorja Ferija Lainščka ter ga vprašal za njegovo dovolje-nje in mnenje. Bil je navdu-šen in mi dovolil, da to lahko opravim, zato sem se lotil priredbe romana,« pove Do-minik, ki je igralsko družino iskal kar pol leta, kar 40 vaj pa je bilo potrebnih do prve, uradne predstave. Ta je bila prvega marca v Grajski dvo-rani v Murski Soboti. Med številnimi gosti do zadnjega sedeža zapolnjene dvorane Lainščka nismo našli, a ta je bil v času nastajanja igre tako režiserju kot igralcem vedno na voljo: »Z avtorjem sva uspešno sodelovala, saj je med nastajanjem projekta večkrat z veseljem prisostvo-val vajam in imel tudi kon-struktivne pripombe, ki sem jih upošteval,« se spominja režiser.Gledališčniki Nenad Perić, Vili Kovač, Matej Mertük, Berta Kološa, Lucija Rož-man, Gaja Zadravec, Simona Cizar, Barbara Čarni, Sandra

Pörš, Jožef Brunec, Peter Jadrič, Jani Žilavec, Boštjan Sinic, Klara Draković, Mal-vina Bernjak, Boštjan Lačen in Alojz Dominik tudi to-krat, kakor smo imeli prilo-žnost videti v filmu, slišati v radijski nadaljevanki in brati v knjižni predlogi, upovedu-jejo zgodbo Romov o njiho-vih željah in hotenjih, pa tudi izzivih in nevarnostih sodob-nejšega načina življenja.Roman je sicer preveden v angleški, italijanski, danski, češki in hrvaški jezik, a jezik na odru ostaja pristna prek-murščina. »Ko sem pripra-vljal priredbo, sem imel pred seboj gledalca, ki ne pozna romana, niti ni poslušal ra-dijske igre ali si ogledal fil-ma. Z uprizoritvijo na odru smo želeli pokazati čim več tistega, kar je avtor v romanu želel povedati. Zato sem tudi obdržal lik pripovedovalca, kot ga zasledimo v filmu,« nam zaupa Alojz Dominik, ki je bolj kot ne po spletu na-ključij na koncu sam zasedel gledališko mesto protagoni-sta. A kot ob tem prizna, so nekatere teme na odru vsee-no dobile več pozornosti kot v filmski različici. Kot pravi, se je zgodbe v romanu držal bolj zvesto, kot je to prika-zano v filmu, »tudi problem drog med mladimi Cigani sem bolj izpostavil in pa se-veda obdržal rdečo nit, to je usoda Ciganov, ki jih spre-mlja razbeljeni žebelj«.Predsednica KUD Štefan Kovač Brigita Perhavec je z novo predstavo domačih gledališčnikov zadovoljna. »Upam in želim si, da bi predstavo odigrali čim več-krat, prijavili pa se bomo tudi na Linhartovo srečanje gledaliških skupin, kjer smo v lanskem letu blesteli, saj

smo se s predstavo ‹Woody Allen: Bog› v režiji Gorazda Žilavca uvrstili med šest naj-boljših predstav v Sloveniji.« Gledališki oder v Murski So-boti je ob predstavah trenu-tno polno zaseden tudi za vaje. Aprila si namreč obeta-jo premiero predstave Gora-na Gluviča »Čuvaja zadnjega kozarca vode« v režiji Milivo-ja Roša Mikija, jeseni pa zač-nejo s pripravami novih pre-mier. Kot pravi Perhavčeva, v KUD Štefan Kovač delajo, ob tem pa »neizmerno uživa-jo«. Ob polnih dvoranah je jasno, da z njimi uživajo in se novih predstav veselijo tudi gledalci.

|

23 marec 2013

KULTURA

Jubilejni koncert mešanega pevskega zbora Černelavci

Krajine Igorja Banfija

Aleksandra Grah

Aleksandra Grah

Letos mineva že deseto leto od usta-

novitve tega pevskega zbora. Ob tej

priložnosti je 16. februarja v dvorani

vaškega doma v Černelavcih potekal

jubilejni koncert, na katerem so na-

stopili tudi povabljeni gostje.

Prvi koraki zbora so se zače-li oktobra leta 2002, ko so se zbrali ljubitelji glasbe in skupaj ustanovili zbor, ki je sprva štel 17 pevk in pevcev. Mešani pev-ski zbor Černelavci že deseto leto deluje pod taktirko zboro-vodkinje Marijane Škrilec, za spremljavo na harmoniki je bil kot prvi zadolžen Franc Grah. Novembra leta 2002 je zbor prvič nastopil v gostilni Špirič ob srečanju starejših občanov, od takrat redno nastopajo na različnih prireditvah doma in v drugih krajih, sodelujejo pa tudi na revijah pevskih zborov. Gostovali so celo v tujini, in sicer pri slovenskem društvu Lipa v Münchnu, v Porabju in na Hrvaškem. Leta 2004 so ponosno izdali zgoščenko in kaseto z naslovom »Tam, kjer

se čuje z gaja …«. Pevci se že deset let redno srečujejo na pevskih vajah, ki pa niso zgolj običajne vaje, ampak jim po-menijo veliko več, saj si mar-sikdo med njimi tedna več ne zna predstavljati brez druženja s pevskimi prijatelji. Na jubi-lejnem koncertu so se slavljen-ci najprej predstavili s pesmijo »V našen kraji je lipou«. Po pozdravnem nagovoru pred-sednice Kulturno-turističnega društva Jožice Viher je svoje spomine na pevski zbor pred-stavil dolgoletni član Gusti Šadl. Poleg slavljencev so na koncertu nastopili še ljudske pevke iz Bakovcev, mešani pevski zbor iz Pečarovcev in tamburaška skupina iz Beltin-cev.

V Galeriji Robin so odprli razstavo

del akademskega slikarja Igorja

Banfija, katerega dela so prežeta

z intimnimi občutji ponotranjene

krajine.

Akademski slikar Igor Ban-fi skozi krajinsko vizualnost odpira nov pogled v bolj du-hovne globine, zanj je značil-na uporaba ozkega barvnega spektra, predvsem prevladu-jejo zemeljski toni. Njegove majhne slike v tem barvnem smislu nagovarjajo z zamolkli-mi toni ter spodbujajo k razmi-šljanju o bivanju in minevanju. Umetnostni zgodovinar Franc Obal pravi, da se v Banfijevih najnovejših delih odseva emo-cionalni svet ekspresivnega občutenja panonskega prosto-ra akademskega slikarja Lud-vika Vrečiča. »Banfijeva dela odlikujeta sledljivost prehaja-nja predmetnosti in redukcije figure v občutenja osamelosti in tihega eksistiranja v hori-zontali, ki ga ne zmoti pritisk kratke, vanjo zakoreninjenje

vertikalne amorfne vertikale, ki simbolizira individualnost

osamelega, samotnega biva-nja,« je dejal Obal.

24marec 2013 |

KULTURA

Aleksandra Grah

Tadej Kirinčič

O judovski skupnosti v Prekmurju

Zasedba Balladero turnejo zaključila v Murski Soboti

vske skupnosti«. Obe knjigi so predstavili Erika Fürst, Boris Hajdinjak, dr. Oto Luthar in dr. Martin Pogačar. Prva, »De-žela senc«, je pravzaprav beri-lo in dopolnilni vir za uporabo pri pouku zgodovine v sloven-skih osnovnih in tudi srednjih šolah. Prvi del je namenjen predstavitvi zgodovinskih razmer in holokavsta v Evro-pi, drugi del pa z izkušnjami preživele interniranke Erike Fürst in izborom gradiva iz grafičnih novel dodatno orisu-je žalostno situacijo ter temati-zira vprašanje usode judovske skupnosti. O zbiranju gradi-va za knjigi, nastali v okviru mednarodnega projekta »Za-molčani holokavst«, so avtorji povedali: »Vodila nas je želja, da bi kar najnazorneje prika-zali tragičnost in nerazumnost holokavsta, hkrati pa zagoto-vili prisotnost vedenja o ho-lokavstu danes, in to ne samo

pri specializiranih ustanovah, ampak pri različnih umetni-ških žanrih.« Priročnik »Po robovih spomina«, namenjen učiteljem in vsej zainteresirani javnosti, prinaša nov, globlji vpogled v to zgodovinsko te-matiko. V prvem delu avtor dr. Oto Luthar natančneje razloži vzpon nacizma in antisemitiz-ma v Evropi, v drugem nato podrobneje predstavi pregled prekmurske situacije, pri če-mer se opira na pričevanja pre-živelih in prič. »Mislim, da smo pri nas zelo pozno začeli go-voriti in pisati o dogodkih, ki smo jih preživeli Judje. Upam, da bodo mlajše generacije, tudi ob novem gradivu, izvedele več o teh dogodkih in prišle do spoznanja, kakšne posledi-ce prinaša sovraštvo do ljudi druge vere,« je dejala preživela interniranka Erika Fürst.

O tem žalostnem poglavju zgodovine pišeta dve knjigi, predstavljeni na nedavni osre-dnji predstavitvi rezultatov o uničenju judovske skupnosti v Prekmurju v Pokrajinski štu-dijski knjižnici, in sicer »De-žela senc: Spomin na izgon in izginotje judovske skupnosti v Prekmurju« in »Po robovih spomina: Antisemitizem in uničenje prekmurske judo-

Zaključna faza t. i. slovenskega ho-

lokavsta, deportacije prekmurske

judovske skupnosti v Auschwitz

leta 1944, je na koncu pripeljala

do skoraj popolnega uničenja judo-

vske populacije in judovske kultur-

ne dediščine v tem prostoru.

Balladero je mlada glasbena zased-

ba, ki je nase prvič resno opozori-

la pred dobrim letom, ko so izdali

album z naslovom »Club Deuce« in

začeli z glasbenimi nastopi.

Zasedbo, ki jo poleg vodje Do-minika Bagole sestavlja še šest prekaljenih glasbenikov, je pot s slovenskih odrov hitro za-nesla v tujino. Že lansko jesen so tako kar dvakrat nastopili v Berlinu, kjer so med drugim navdušili občinstvo v polnem televizijskem studiu Alex TV. V februarju se je skupina od-pravila na turnejo »WE COME IN DEUCE«, v okviru kate-re so nastopili v ljubljanskem Sputniku, na dveh koncertih v Berlinu, v mariborskem Kinu Udarnik, turnejo pa 17. febru-arja zaključili v Murski Soboti, kjer so nastopili na odru Graj-ske dvorane. Na turnejo so se odpravili v okrnjeni zasedbi, ki so jo sestavljali Dominik Bago-

la, Iztok Rodež in Hana Šavel, namesto basista Vena Jemerši-ča pa je nastopil italijanski glas-benik Lucca Recchia, ki sicer sodeluje tudi s pevko Cristino Dono in skupino Cesare Basile.Na nastopu v Murski Soboti

so obiskovalcem pripravili še glasbeno popestritev. Pred nji-hovim koncertom je kot glas-beni gost nastopil temnopolti veteran bluesa Wes »The Blu-esman« Mackey in z izborom pesmi navdušil občinstvo.

|

25 marec 2013

KULTURA

Anita Gaber

»Zapuščina« ljubiteljske gledališke skupine Kroške tikvi

Kroška ljubiteljska gledališka skupi-

na, ki dobro leto deluje pod okriljem

Športnega, kulturnega in turističnega

društva Kroške tikvi, je pripravila ve-

seloigro »Zapuščina«. Avtor in režiser

predstave, ki je svojo premiero doži-

vela 12. februarja v gledališki dvorani

Soboškega gradu, je Edvard Jakšič.

Doslej so kroški ljubiteljski gle-dališčniki odigrali že štiri skeče, sedaj pa so se odločili za daljšo predstavo. Vodja članov ljubi-teljske gledališke skupine je Pri-mož Legenič, ki je zelo ponosen na vse sodelujoče, saj so v tako kratkem času dosegli veliko. Odigrali so več skečev (»Raz-očarane gospodinje«, »Razo-čarane penzionistke«, »Ženske proti moškim, ups, moški proti ženskam«, »Apoteka«), sode-lovali na različnih druženjih, si vzeli čas za prek 60 vaj in se naposled odločili še za daljšo predstavo. Ker zanjo niso imeli dovolj izkušenj, so k sodelova-nju povabili Edvarda Jakšiča, ki je avtor, režiser in scenarist zgodbe »Zapuščina«. Edvard se je za sodelovanje z veseljem odločil. Kot je dejal, je že vrsto let povezan z naseljem Krog. Na vajah je spoznal, da so igral-

ci kroške ljubiteljske gledališke skupine zelo dobro organizira-ni in redno prihajajo, kar je pri ljubiteljskih skupinah prej red-kost kot pravilo. »Besedila za predstave jemljem iz življenja. Navdih sem dobil iz opazovanja okolice. Kako so si ljudje dobri med sabo, kako funkcionirajo … potem pa mora priti še iskri-ca, ki dobro vzdušje spremeni v kaotično. Njihovi odnosi se zato skrhajo,« je o svojem ustvarjanju povedal Jakšič.

V igri je različne vloge prevzelo devet igralcev. Največ pozorno-sti je v namenjene očetu (Štefan Flisar), ki se odloča o zapušči-ni. Za njegovo premoženje se potegujejo sin Vanek (Primož Legenič) z ženo Olgo (Andreja Grabar), hčerka Tončka (Bar-bara Muhič), vnukinja Mankica (Tajda Kos), hčerka Cirila (Janja Kovačič) in njen mož Janček (Anton Štihec). Situacijo seve-da zaplete tudi soseda Hedvika (Anita Kovačič). Kot medicin-

ska sestra nastopi Klaudija Per-toci. »Ob 'erbiji' vsi pozabijo, da so bratje in sestre, da so soro-dniki, in se začnejo prepirati. Vsi imajo en cilj, dobiti čim več denarja. Denarja, ki si ga sploh niso prislužili,« je o vsebini ve-seloigre dejal njen avtor Edvard Jakšič.

Sicer se je gledališki skupini v tej predstavi pridružil tudi župan mestne občine Anton Štihec. Prevzel je vlogo Jančija, moža hčerke Cirile. Kot je dejal, je ponosen, da lahko sodeluje v veseloigri. »Sam sem se na ne-kem dogodku malce pošalil, da bi namreč tudi jaz kdaj prevzel kakšno vlogo, vendar me nikjer ne povabijo k sodelovanju,« je dejal župan. Kroški gledališč-niki so hitro stopili v akcijo in Edvardu sporočili, da se bo pri-družil še en igralec. Ljubiteljska gledališka skupina je z veseloi-gro »Zapuščina« nastopila tudi v domačem kraju, kjer so tako kot v Soboškem gradu poželi velik aplavz in prejeli številne čestitke. Prav gotovo tudi v prihodnosti ne bodo počivali.

26marec 2013 |

KULTURA

Aleksandra Grah

Tadej Kirinčič

Večer smeha in zabave v Bakovcih

Govoreči bobni spregovorili že dvanajstič

Večetnično kulturno, izobraževalno,

turistično in športno društvo je no-

vopečeno društvo, v katerem so po-

skrbeli za poživitev dogajanja na vasi.

Prva marčevska sobota je bila rezer-

virana za večer, poln smeha in igre.

V okviru kulturno-zabavnega večera se je bakovsko društvo, ki ga vodi Cvetka Vereš, tudi prvič javno predstavilo. Na gledališkem odru se je prvič predstavila domača ljubiteljska gledališka skupina, ki za zdaj združuje nekaj mladeničev in mladenk. »Želimo si, da bi se skupini pridružilo čim več lju-di različnih generacij, ki imajo radi kulturo in zabavo ter si želijo na vasi ustvariti prijetno vzdušje,« je povedala Vereše-va. Prireditev se je začela z na-stopom ljubiteljske gledališke skupine Kroške tikvi iz Kroga, ki se je predstavila s skečem »Apoteka«, ki je gledalce po-dučil, kako ravnati oz. bolje rečeno ne ravnati ob kočljivih dogodkih. Ponos Bakovcev so

tudi mažoretke, ki spretno vr-tijo palice in plešejo ob različ-nih zvrsteh glasbe, in to že pet let; na prireditvi so zaplesale na več pesmi. Ker gresta ples in glasba z roko v roki, so v društvu poskrbeli za glasbeni nastop domačih in zunanjih pevcev – tako je s harmoniko najprej nastopil Mark Tivadar, zapeli sta Nina Srejš in Špela Šemrov, kot zadnja pa sta se predstavila glasbenika Primož Bencak in Mihael Hack.

V sklopu Mladinskega informativ-

nega in kulturnega kluba Murska

Sobota že dvanajsto leto zapored

deluje bobnarska delavnica Govo-

reči bobni, ki jo vodi Miran Celec.

Tako kot je to že običaj, so se udeleženci delavnice tudi letos predstavili na tradicionalnem koncertu, ki so ga tokrat pri-pravili v nabito polni dvora-ni murskosoboškega gradu. Udeleženci delavnice so se v prvem delu koncerta predsta-vili s samostojnimi nastopi ter nastopi v dvojicah in trojicah, koncert pa so zaključili z odlič-nim in bučnim skupinskim na-stopom, ko je na odru grajske dvorane že skoraj zmanjkalo prostora za vse nastopajoče. S svojim nastopom so poželi navdušen aplavz številčnega občinstva. Vendar niti letos ni šlo brez glasbenih gostov, ki so na koncertu delavnice Go-voreči bobni že stalnica. Za ogrevanje občinstva so poskr-beli udeleženci kitarske delav-nice Prvi prijem, ki ravno tako poteka v sklopu murskosobo-

škega Mikka, vodi pa jo kitarist Tadej Ropoša.Delavnico Govoreči bobni je v dvanajstih letih obiskalo že okoli 300 učencev, med kate-rimi so bili tudi nekateri se-danji člani uspešnih glasbenih skupin. Miran Celec se je ob koncu koncerta zahvalil ude-ležencem delavnice, njihovim

staršem in vsem, ki so omo-gočili, da bobnarska delavnica deluje že dvanajsto leto. Ob tem je obiskovalcem razkril tudi svoje bobnarske začetke, ko je pred več desetletji, še kot otrok, začel bobnati na lesene škatle iz sosednje trgovine.

|

27 marec 2013

KULTURA

Aleksandra Grah

Dobrodelni Valentinov koncert Glasbene šole Murska Sobota

Filmske delavnice na Osnovni šoli III Murska Sobota

V Glasbeni šoli Murska Sobota so

minuli praznik sv. Valentina obele-

žili z dobrodelnim koncertom, na

katerem so zbirali prispevke za so-

cialno ogrožene učence.

V času od 1. do 7. februarja 2013 je

Zavod Vista Murska Sobota izvajal

predstavitvene filmske delavnice z

mentorji, kjer sta se med drugim

predstavila tudi dva kratka filma,

ki sta nastala pri projektu »Filmska

šola za mlade« v sklopu mrežnih

projektov Evropske prestolnice kul-

ture 2012. Tako nadaljujemo z rea-

lizacijo vizije o spodbujanju mladih

k filmskemu ustvarjanju na obmo-

čju Mestne občine Murska Sobota.

V letu 2012 smo v Zavodu Vista pod okriljem kulturnega mrežnega projekta EPK 2012 izvedli usposabljanje tako mladih kot tudi mentorjev za spodbujanje video-filmske de-javnosti. Rezultat sta bila dva kratka filma »Anino sladko maščevanje« in »Andovci« s tremi mentorji.

Koncert učencev je organi-ziral Šolski sklad Glasbene šole Murska Sobota, ki so ga ustanovili, da bi pomagali na-darjenim učencem iz socialno šibkejših družin. V murskoso-

boški glasbeni šoli si močno prizadevajo za razvoj glasbe-nega talenta ne glede na soci-alno-ekonomski položaj učen-cev. Celoten izkupiček zbranih prispevkov na Valentinovem

koncertu bodo namenili fi-nanciranju različnih delavnic za nadarjene učence, nakupu nadstandardne opreme in po-moči pri šolanju.

6. februarja 2013 smo pripra-vili predstavitveno delavnico s predstavitvijo nastalih fil-mov na OŠ III Murska Sobo-ta. Učence osmih in devetih razredov smo pri izbirnem predmetu seznanili z osnova-mi scenaristike, režije, kamere in montaže. Predvsem smo želeli za filmsko ustvarjanje navdušiti otroke, ki imajo si-cer malo možnosti za tovrstno izobraževanje. Predavatelja Maja Prettner, podiplomska študentka filmske režije, in Milivoj M. Roš, filmski ustvar-jalec, sta učence seznanila z osnovami filmskega jezika in jim na praktičnih primerih po-kazala, kako poteka snemanje kratkega filma. Otroci so si ogledali nekaj primerov do-kumentarnih in igranih filmov ter ugotavljali, da sta medijska pismenost in izobraženost v današnjem času že skoraj

nujni. Naučili so se branja in gledanja filmov na poglobljen način ter spoznali celotno strukturo ustvarjalcev, ki stoji-jo za končnim izdelkom, ki ga nato gledamo na računalniku, televiziji ali v kinu.Prisegamo na proces nefor-malnega, medvrstniškega uče-nja, ki udeležencem omogoča

izhajanje iz lastnih izkušenj. Rezultati delavnic so filmske refleksije lokalnega okolja, nje-govih ljudi, zgodb in proble-matik, kar spodbuja k načrtne-mu nadaljevanju izkušenega.

Aleksandra Pinterič, Zavod Vista Murska Sobota

28marec 2013 |

Geza Grabar

Pestro kulturno dogajanje na Gimnaziji Murska Sobota

KULTURA

Slovenski kulturni praznik so letos

na tej šoli zaznamovali z različnimi

dejavnostmi po posameznih letni-

kih. Vrstile so se skorajda ves teden

vse do 8. februarja.

Kot pojasnjuje Milena Zelko, vodja šolske knjižnice in knji-žničarskega krožka, so šolsko proslavo, ki so jo pripravljali doslej, razširili z novimi vse-binami, saj je imel vsak razred svojo dejavnost. To tudi po-

meni, da se je dogajanje ob kulturnem prazniku razvleklo na več dni in da se je vanje do-mala vključil vsak dijak šole.Tako so dijaki prvih letni-kov dan pred 8. februarjem v osrednji šolski predavalnici tekmovali v kvizu znanja iz knjige »Desetka« Cvetke Bevc, ki je v letošnjem šolskem letu določena za izvajanje vseslo-venskega projekta »Rastemo s knjigo«. Omenjeni projekt za dijake prvih letnikov poteka

na šoli že tretje leto, vključu-je pa tudi obisk Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota. Letos so dijaki dobi-li prav omenjeno knjigo, zato sta bili Zelkova, ki na šoli vodi omenjeni projekt, in profeso-rica slovenskega jezika mag. Suzana Jakoša pobudnici, da so nacionalni projekt na šoli letos nadgradili.Dijaki drugih letnikov so bili v knjižnici na predstavitvi do-moznanske literature. Ker je bilo do leta 1919 Prekmurje pod madžarsko oblastjo, je ve-liko literature v madžarskem jeziku oziroma v prekmuršči-ni z madžarskim pravopisom. V posebnem trezorju za stare knjige hranijo tudi primerke, ki so bili natisnjeni od leta 1715. Večina knjig je bila tiskana na Madžarskem in v Nemčiji, Prekmurje pa je prvo tiskarno dobilo šele leta 1885. »Seveda hranijo tudi veliko drugega gradiva posebne vrednosti. Najdemo lahko rokopise pr-vega romana Ferija Lainščka

V naselju Veščica pri Murski So-

boti živi »ljubiteljski« slikar Karel

Kosednar, ki je svoj prvi ženski akt

s svinčnikom na papirju narisal že

pri petnajstih letih. K ustvarjanju

Kosednarjevih svoj delež doda še

Anica, ki čar velike noči ovekoveči

s praskanjem »vüzenskih« jajc.

Karel Kosednar je svojo na-darjenost opazil že v osnovni šoli, zato je šolanje nadaljeval v grafični šoli, iz časa šolanja na njej pa ima svojo prvo sliko iz leta 1975, ki je nastala s tu-šem in pikami ter je zahtevala nekaj več kot sto ur dela. Od

'Peronarji', stare prekmurske časopise, nekatere stare že 128 let, in podobno gradivo,« v kratkem poročilu o videnem v knjižici pojasnjuje dijakinja Iva Drvarič. Za dijake tretjih letnikov je bilo v okviru dejavnosti ob Prešerno-vem dnevu na sporedu druženje ob literarno-glasbenem ustvar-janju: svojo poezijo in prozo so predstavili v dialektu. Zunanja sodelavka šola Vanja Lebar je za dijake tretjega letnika pri uri slovenščine izvedla še delavnico ustvarjalnega pisanja. Koordi-nator vseh aktivnosti, s katerimi bodo zaradi dobrih izkušenj na-daljevali tudi prihodnje leto, je bil šolski aktiv slovenistov, ki ga vodi prav profesorica Jakoša. V prostorih pred zbornico so dijakinje knjižničarskega krož-ka Valentina Ščap, Jasmina Andrejč, Klementina Kojek in Ives Bodanec o kulturnem prazniku in Francetu Prešernu pripravile priložnostno razsta-vo. Na ogled je bila ves teden do 8. februarja.

Jasmina MuhičArt atelje Kosednar v Veščici

tedaj naprej je izpod njegovih rok nastalo že ogromno slik pokrajin, portretov, abstrak-tnih slik in tudi slik z erotično vsebino, ki večinoma nastaja-jo s svinčnikom, akvarelom, s tehniko olje-platno, a tudi ka-kšen barvni svinčnik in floma-ster vzame v roke.»Ideje pridejo čisto spontano. Včasih prebiram literaturo, za nekatere slike pa je dovolj že spontan pogovor. Tako je denimo po pogovoru z mag. Francem Kuzmičem nastala 'Zadnja večerja'. Dobili smo se z družbo trinajstih ljudi, ki smo jih v dvorani posadili v krog in naredili posnetke, po katerih

sem potem naslikal sliko,« pravi Kosednar, ki je v začetku tega leta narisal tudi sliko, ki spomi-nja na slovensko politiko. Kot se svojih sposobnosti in naravnega talenta zaveda Ka-rel, se tega zaveda tudi njegova žena Anica, ki v teh dneh poleg kvačkanih prtičkov in košaric ustvarja predvsem velikonoč-ne pirhe s tehniko praskanja, ki je je naučila prijateljica Kri-stina Ropoša »Tinčmoma«. Anica se loti tako kokošjih jajc kot nojevih, prepeličjih in tudi golobjih, vendar pri teh mora biti res pozorna na zelo tanko lupino. Na jajcih, ki so simbol rodovitnosti, nastajajo

zajčki in račke za najmlajše ter sončnice, vrtnice in lokvanji za nekoliko starejše. Anica k temu doda, da pobarvano in popraskano jajce nosi sporoči-lo velike noči, lahko pa je tudi unikatno in posebno darilo ob rojstnem dnevu, abrahamu, birmi ali krstu in obhajilu. Zakonca Kosednar sta sicer pred kratkim pripravila dan odprtih vrat Art ateljeja Ko-sednar in obiskovalcem po-kazala, kakšne slike, pirhi in kvačkane košarice ter prtički nastajajo v njem. Vrata ateljeja so odprta in izdelki na ogled vsak delovnik od 10. do 15. ure oziroma po dogovoru.

|

29 marec 2013

Geza Grabar

ŠPORT

Dobitnik Bloudkove plakete Mirko Šeruga iz Murske Sobote

Priznani in cenjeni športni delavec

iz Murske Sobote, ki se ga je prijel

tudi vzdevek atletska legenda, je

najvišje priznanje Republike Slove-

nije za delo in dosežke na področju

športa prejel za življenjsko delo. Bil

je edini dobitnik Bloudkovega pri-

znanja za leto 2012 iz Pomurja.

Danes 73-letnega Mirka Še-rugo, za prijatelje Mimija, ni treba posebej predstavljati, saj je v pomurski regiji na po-dročju športa pustil velik in neizbrisen pečat. Kot je zapi-sano v obsežni obrazložitvi, je bil po aktivni in uspešni športni karieri v 50. letih in uspešno opravljenem izpitu za vaditelja športne vzgoje (1959), ko je kot trener vodil atletsko sekcijo murskosobo-škega TVD Partizan, daljne-ga leta 1965 prav on pobu-dnik ustanovitve Atletskega kluba Pomurje, ki zadnja leta pod imenom Panvita uspe-šno deluje še danes. V klubu, prihodnje leto bo minilo 50 let njegovega delovanja, je bil

vse do leta 2000 amaterski trener in tehnični vodja. Kot trener je bil zaradi kakovo-stnega in odličnega strokov-nega dela izjemno uspešen, saj je vzgojil številne odlične pomurske atlete, ki so nizali odlične uspehe na domačem in mednarodnem prizorišču, številni so tudi oblekli majice z državnim grbom, najprej skupne države Jugoslavije, zatem Slovenije. Spomnimo se le nekaterih: Miša Pfajfer, Jaša Šušteršič, Diana Škober-ne, Milan Balek, Vito Šiftar, Sonja Roman. Njegovo stro-kovnost in organizacijske vrline so cenili mnogi, bil je celo trener v državnih selek-cijah Jugoslavije in Slovenije, nekaj let tudi član tekmoval-nega odbora pri Atletski zve-zi Slovenije. V pokrajini ob Muri je ledi-no oral na sodniškem podro-čju. Že leta 1969 je opravil izpit za atletskega sodnika, leta 1996 pa je bil pobudnik in ustanovni član Združenja atletskih sodnikov Murska Sobota, ki ga je kot predse-dnik vodil tri mandate, do leta 2008. V obrazložitvi pre-dloga za podelitev Bloudko-vega priznanja za leto 2012 – predlagatelj je bila Športna zveza Murska Sobota, je še zapisano, da je znal poveza-ti vse atletske sodnike Po-murja, poskrbeti za njihovo strokovnost in opremo, z nji-mi pa je organiziral številne strokovne oglede vrhunskih atletskih tekmovanj. Mirko Šeruga ima zasluge, je še za-pisano v predlogu, da so pri OŠ I v Murski Soboti sredi 90. let zgradili atletski stadi-on s 300-metrsko tartansko stezo, ki vsaj deloma nudi pogoje za atletsko dejavnost. Prvega iz 50. let, na drugi strani nekdanje gimnazije, so

zaradi nove šolske telovadni-ce pozidali. Bil je nepogre-šljiv pri pripravi in izvedbi številnih atletskih in tekaških prireditev, mitingov, krosov, uličnih tekov, tekaških mara-tonov. Kar četrt stoletja je bil kot vodja sodnikov nepogre-šljiv v organizacijskem odbo-ru maratona Treh src v Ra-dencih. Še vedno je aktiven na tekaških prireditvah.Da je bilo njegovo delo ce-njeno tudi v preteklosti, pri-ča niz drugih priznanj. Leta 2009 mu je bila podeljena na-grada Mestne občine Murska Sobota za življenjsko delo v športu na področju atletike, leta 2000 je prejel naziv ča-stnega člana strokovnega od-bora atletskih sodnikov Slo-venije, enako Atletske zveze Slovenije; plaketa Športne zveze Murska Sobota mu je bila izročena leta 1997. Pona-ša se s srebrno plaketo z zla-tim znakom Atletske zveze Jugoslavije (1972). Prejel je številna priznanja in zahvale za vloženo delo v atletskih disciplinah, krosih, tekaških maratonih.O teži zadnjega njegovega priznanja priča podatek, da je letos za dve različni Blo-udkovi priznanji iz vse dr-žave prispelo natanko 121 predlogov (samo za plaketo 98) in da med njimi izberejo le redke. Vsako leto namreč posebna državna komisija oziroma odbor za podelje-vanje Bloudkovih priznanj, ki deluje znotraj Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter jo vodi cenjeni slovenski olimpijec Miro Cerar, podeli največ tri nagrade in deset plaket. Na vprašanje, kaj mu pomeni omenjeno državno priznanje, najvišje, kar jih podeljujejo v športu, odgovori, da mu po-

30marec 2013 |

ŠPORT

meni zelo veliko, obenem pa nesebično prizna, da je ta plaketa priznanje za celoten šport, zlasti atletiko v Mur-ski Soboti. Ravno zato, ker je prispelo toliko predlogov za plaketo in da je bil med nji-mi izbran tudi on, je posebej vesel in ponosen, saj je o tem odločala nevtralna strokovna skupina, ki je pretehtala, da si takšno priznanje po nekaj letih spet zasluži nekdo iz Pomurja. Kar zadeva njegove načrte, je obljubil, da se bo kot pomemben ustvarjalec vsebine dogodkov še naprej udeleževal različnih špor-tnih tekmovanj in prireditev. Meni tudi, da bi bilo dobro izdelati časovnice in poveza-ti vse organizatorje športnih prireditev, da se termini tek-movanj v regiji ne bi več pre-krivali, zlasti tekaških. Nje-gova velika želja je tudi, da bi mesto Murska Sobota kot pomembna atletska sredina, iz katere nenehno izhaja vr-sta pomembnih športnikov, naposled dobilo tudi sodob-no 400-metrsko atletsko ste-zo. Pripominja, da omenjana pridobitev ne bi bila samo atletski objekt, ki veliko sta-ne in je premalo izkoriščen, pač pa bi v njem združili tudi druge panoge oziroma špor-tne zvrsti.

Med dobitniki Bloudkovih priznanj (nagrada in plaketa), ki ga kot najvišje priznanje Republike Slovenije za delo in dosežke na področju špor-ta posameznikom, športnim ekipam ali organizacijam po-deljujejo od leta 1965, je do-slej (vključno z Mirkom Šeru-go) iz občine Murska Sobota (nekdanje velike in mestne) prejelo 16 posameznikov in dve organizaciji.Bloudkove nagrade, ki so na-menjene za izjemen prispevek k razvoju slovenskega športa, za vrhunski mednarodni špor-tni dosežek in za življenjsko delo v športu, so prejeli Jože Vild (1973) za razvoj tele-sne kulture, Tonček Praček (1996) za izjemen prispevek

k razvoju slovenskega špor-ta in Evgen Titan (2009) za življenjsko delo na področju športa v Prekmurju. Bloudkove plakete, ki se po-deljujejo za pomemben pri-spevek k razvoju slovenskega športa, za pomemben med-narodni športni dosežek, za življenjsko delo v športu ter športniku ob koncu njegove tekmovalne kariere, so pre-jeli Evgen Titan (1965) za razvoj šolske športne vzgoje, Ferdo Pihlar (1967) za orga-nizacijsko delo v telesni kul-turi, Franc Flegar (1971) za razvijanje športa v Pomurju, KS Murska Sobota (1972) za izgradnjo, urejanje in vzdr-ževanje športnih objektov, Henrik Hakl (1973) za orga-

nizacijsko delo v nogometu, Ciril Tručl (1975) za organi-zacijsko in strokovno delo v košarki, Tone Praček (1977) za uspešno delo v šolskem športu, KS Bakovci (1980) za uveljavljanje športne de-javnosti med krajani, Mirko Unger (1981) za strokovno in organizacijsko delo v nami-znem tenisu, Ciril Klanjšček (1981) za 35-letno uspešno delo v nogometu, Anton Tonček Kos (1982) za dol-goletno delo v judu, Borut Horvat (1996) za tekmovalne dosežke 3 x C1 na SP 1996 (spust, 1. mesto) ter Ludvik Zelko (2006) in Mirko Šeru-ga (2012), oba za življenjsko delo v športu.

|

31 marec 2013

ŠPORT

Tadej Kirinčič

Rokometaši Pomurja končno do zmage na domačem parketu

Za rokometaše Rokometnega klu-

ba Pomurje bi letos težko rekli, da

so v domači dvorani imeli prednost

domačega terena, saj jim do 18.

kroga prvenstva v domači dvorani

ni uspelo zabeležiti nobene zmage.

Po dveh zaporednih porazih v gosteh se jim je na srečanju z ekipo Cola v soboto, 2. marca, končno nasmehnila sreča. Če-prav začetek tekme za domači-ne ni bil najobetavnejši, saj so gostujoči rokometaši povedli z dvema goloma razlike ter to prednost nekaj časa tudi obdr-žali, so se rokometaši Pomurja nato zbrali in prvi polčas kon-čali s prednostjo štirih golov (19:15). Z odlično igro so na-daljevali tudi v drugem polča-su, ko gostom v prvih sedmih minutah ni uspelo doseči no-benega zadetka, domačini pa so svojo prednost počasi po-večevali. Ta je tako v 40. minu-ti znašala že deset zadetkov, do konca srečanja pa so prednost povišali na enajst in slavili z re-zultatom 41:30.

RK Pomurje: Uroš Horvat, Robi Kreft 12, David Petraš 8 (3/4), Marko Jankovič 7, Mi-tja Kozelj 4, Tomaž Merica 3, Vasja Kozelj 3, Denis Gorjup 2, Jani Ščavničar 1, Aleš Pin-tarič 1, Matej Čerpnjak, Matej Šavel, David Dogša.RK Col: Matic Koren 12,

Marko Peljhan 9, Nik Kobal 4, Blaž Žgavec 3, Mojmir Pregelj 1, Rene Rudolf 1, Aleš Kra-pež, Janez Peljhan, Erik Mi-chelizza.

Teden prej, 22. februarja, so rokometaši Pomurja na ve-likem pomurskem derbiju imeli nekoliko manj sreče. Z rokometaši Rokometnega kluba Arcont Radgona so se spopadli v športni dvorani v Radencih. Ob bučni podpo-ri navijačev obeh klubov so bolje začeli domačini, ki so povedli z dvema zadetkoma razlike in vodstvo ohranili do 15. minute, ko je z rezultatom 7:8 uspelo povesti rokometa-šem Pomurja, a so si domačini vodstvo hitro priborili nazaj ter ga ohranili do konca polča-sa, ko so imeli že štiri zadetke prednosti (17:13). V drugem polčasu so tempo še stopnje-vali ter v 46. minuti prednost povečali že na šest zadetkov razlike, a so nato začeli kazati prve znake utrujenosti. Roko-metaši Pomurja so to izkoristili in 20 sekund pred koncem sre-čanja zaostanek zmanjšali na le

zadetek, vendar so domačini v zadnjih sekundah uspeli obdr-žati prednost in z rezultatom 30:29 osvojili veliki pomurski rokometni derbi.

RK Pomurje: Uroš Hor-vat, Tilen Prosenjak, Da-vid Petraš 8 (6/6 iz 7 m), Robi Kreft 5, Mitja Kozelj 5 (2/2 iz 7m), Vasja Kozelj 4, Tomaž Merica 3, Jani Ščavničar 2, Denis Gorjup 1, Matej Čerpnjak 1, Aleš Pintarič, Marko Jankovič in Matic Štumpfl.

RK Arcont Radgona: T. Slamar 8, M. Ivanek 5, J. Kocbek 5, I. Petrovič 5, M. Žunič 4, A. Žunič 2, A. Svetec 1.

32marec 2013 |

ŠPORT

Tadej Kirinčič

Panvita Pomgrad z zmago nad Mariborčani utrdila četrto mesto

Odbojkarski klub Panvita Pomgrad,

ki tekmuje v modri skupini, ima za

seboj nekaj napornih tekmovalnih

tednov, kar se že pozna tudi pri po-

škodbah v ekipi.

Blaž Grabar je zaradi poškod-be kolena moral predčasno končati sezono, namesto njega pa se je na parket vrnil Bogdan Marič, ki se je sicer od odbojke poslovil pred začetkom sezo-ne. Kljub temu je odbojkarjem uspelo obstati na četrtem me-stu lestvice, ki so si ga zago-tovili z zmago nad kamniškim

se po tehničnem odmoru od-bojkarji Panvite Pomgrada po-novno zbrali, izničili prednost Mariborčanov in zmagoslavno dobili še tretji niz. Točke za Panvito Pomgrad so v dvorani Tabor dosegli: Tot 18, Flisar in Mijalković 11, Ajlec 8, Konci-lja 5, Pavlović in Čolović 2 ter Drvarič 1. Trener Panvite Po-mgrada Dejan Fujs je po zmagi nad Mariborom povedal: »Del naloge smo opravili, drugi del nas še čaka. Današnja zmaga nas ne sme zavesti.«

Calcitom, še dodatno pa utr-dili z zmago na srečanju z od-bojkarji Maribora. V maribor-ski dvorani Tabor so igro sicer bolje začeli Mariborčani, ki so dobili oba tehnična premo-ra in v končnico prvega niza prišli s prednostjo treh točk. Odbojkarji Panvite Pomgrada so se uspeli zbrati ter z dobro igro izničili zaostanek in dobili prvi niz. Ekipi sta bili precej izenačeni tudi v drugem. Po rezultatu 19:20 se je Panvi-ti Pomgradu uspelo odlepiti od nasprotnikov ter povesti 20:23, prednost pa zadržati do konca niza. Dobljen drugi niz je pomenil, da so si pomurski odbojkarji že zagotovili obsta-nek četrto mesto, zato so tretji niz začeli nekoliko bolj spro-ščeno. Domačinom je zato uspelo povesti z 8:3, vendar so

|

33 marec 2013

ŠPORT

Tadej Kirinčič

Cilj ND Mura 05 je obstanek v prvi ligi

Zaradi osebnih razlogov sta dala pisni odstopni izjavi predsednik nadzornega odbora mag. Robert Celec in član nadzornega odbora Matej Puhan.Klub se je okrepil z novimi no-gometaši, ki bodo novemu in sta-remu trenerju Anteju Šimundži pomagali doseči cilj, ki je obsta-nek v prvi ligi. Ante Šimundža bo trener do konca sezone – z možnostjo podaljšanja. Marko Šimić je 25-letni hrvaški vezni igralec, pogodbo je podpisal do konca te sezone. Dardan Idrizi je nemški državljan, zvezni igralec, pogodbo je podpisal do konca naslednje sezone, prav tako tudi Saša Lalović, napadalec, ki je pred leti že igral za Muro 05 v drugi ligi. Vedran Vinko iz Petišovcev pri Lendavi je napadalec, igra pa lahko tudi kot zvezni nogome-taš, pogodbo z Muro je podpisal do konca leta 2013. Člana kluba sta postala tudi domača igralca 21-letni Tomi Šipoš, zvezni igra-lec, in Darko Atanasov, 22-letni obrambni igralec. Nogometaša Mure do konca tekoče sezone sta postala tudi 22-letni zvezni igralec Rajko Rep in 20-letni napadalec Alen Ploj. Moštvu se je po ne-kajmesečni odsotnosti pridružil domači vratar Filip Draković, za odhod iz Mure pa se ni odločilo še nekaj nogometašev, ki so pozi-mi poskušali neuspešno zamenja-ti klub. Iz Mure so odšli Erik Jan-

ža, Rok Buzeti, Leon Sreš, Nino Kouter, Denis Kramar, Dragan Jelić, Mate Eterović, Nusmir Fa-jić, Valen Filipović, Diangi Matu-siwa, Emmanuel Boakye, Stanley Aborah in dosedanji trener Oliver Bogatinov.Zaradi obilnih padavin, tako sne-ga kot dežja, je bila prestavljena prva domača tekma med Muro 05 in Olimpijo, ki bi morala biti odigrana v nedeljo, 3. marca. Mura 05 se je zato na pripravljal-ni tekmi na pomožnem igrišču v Fazaneriji pomerila z Beltinci in zmagala z rezultatom 3:0. Strelci za Muro 05 so bili Marko Šimić, Mario Sačer in Arpad Vaš.

V ND Mura 05 je prišlo pred za-

četkom spomladanskega dela

prvenstva do večjih sprememb.

Na izredni skupščini kluba, ki jo je

sklical nadzorni odbor v ponedeljek,

4. marca 2013, so zamenjali preo-

stale člane upravnega odbora, ki so

bili imenovani na zboru članov 14.

septembra 2012: Joopa Steenber-

gena, Andrea Geilinga in Roberta

van der Masta. Odstopno izjavo je že

pred časom podal Drago Ružič. Do-

sedanjim članom upravnega odbora

Nataši Horvat (predsednica kluba),

Fabijanu Cipotu in Dejanu Kuronji se

je tako pridružil še Jože Činč. Ostali

člani upravnega odbora bodo izvo-

ljeni na redni skupščini kluba.

Koncert »Mura, ti si naša kri«V petek, 1. marca 2013, je klub na Osnovni šoli III v Murski Soboti organiziral koncert »Mura, ti si naša kri«. Koncerta se je udeleži-lo približno 300 ljudi, sred-stva, zbrana z vstopnino, pa so namenili v dobrodelne namene, in sicer Društvu Kekec ter nogometašem Mure, ki jim klub še vedno dolguje več plač za preteklo obdobje. Na koncertu so brezplačno nastopili števil-ni, predvsem domači glas-beniki, koncert pa sta pove-zovali Martina Ipša in Tanja Kocman.

34marec 2013 |

ŠPORT

Jasmina Muhič

Mladi nogometaši Mure 05 med štirimi najboljšimiv Sloveniji

V Radencih je prvi vikend v

marcu potekala tretja faza tur-

nirja Rad igram nogomet za se-

lekcijo do deset let, na katerem

so se pomerile ekipe Mure 05,

Turnišča, Maribora in Šampiona

Nogometaši ND Mura 05 I so že na prvi odigrani tekmi tur-nirja v Radencih napovedali pohod na prvo mesto, saj so ekipo Šampion 1A premagali s 3:0. Veliko presenečenje na turnirju so pripravili nogome-taši NK Planika Turnišče, ki so ekipo iz Maribora premaga-li s 3:1, zatem pa izgubili tek-mo s Šampionom 1A z 0:3. V nadaljevanju so se nogometaši ND Mura 05 I pomerili z Ma-riborčani in jih premagali s 4:1. Zadnja tekma na turnirju se je odvila med pomurskimi no-gometaši, na kateri je zmago s 5:0 osvojila ekipa ND Mura 05 I ter s tem osvojila prvo mesto turnirja, NK Planika Turnišče pa je pristal na tretjem mestu.Na turnirju tretje faze Rad igram nogomet so izbrali še najboljšega vratarja turnirja in

najboljšega igralca. Najboljši vratar turnirja je bil Nejc Gor-za iz ND Mura 05 I, za naj-boljšega igralca pa je bil izbran Tio Cipot, ki prav tako nogo-metaš Mure 05.

1A. Vsaka ekipa je imela dve skupi-

ni, mladi muraši pa so z zmago na

vseh tekmah turnirja prišli med štiri

najboljše v Sloveniji in si zagotovi-

li nastop na finalnem delu turnirja

Rad igram nogomet.

Rezultati:U 10, ekipe A: 1. mesto: ND Mura 05 I 2. mesto: Šampion 1A 3. mesto: NK Planika Tur-nišče 4. mesto: Maribor

U 10, ekipe B: 1. mesto: Maribor 2. mesto: Šampion 1A 3. mesto: ND Mura 05 I 4. mesto: NK Planika Tur-nišče

|

35 marec 2013

ZAŠČITA IN REŠEVANJE

Geza Grabar

Ob dnevu civilne zaščite iz mestne občine sedem nagrajencev

Plaketa Civilne zaščite Bojanu Fa-

riču, srebrni znak Niku Hochstet-

terju in Potapljaškemu društvu

Murska Sobota, bronasti Karlu

Fujsu, Štefanu Luku, Policijski

upravi Murska Sobota in Služ-

bi nujne medicinske pomoči ZD

Murska Sobota.

Ob 1. marcu, dnevu Civilne zaščite, so podelili tradici-onalna državna priznanja, nekaj na osrednji državni slovesnosti na Brdu pri Kra-nju, večino pa na podobnih regijskih prireditvah. Za po-mursko regijo je bila letos v Ljutomeru. Med skupaj 459 priznanji in nagradami za dolgoletno in požrtvovalno delo za po-dročju zaščite, reševanja in pomoči, pa tudi za hrabra dejanja ob različnih vrstah nesreč, je bilo 30 dobitni-kov iz Pomurja. V Ljuto-meru sta jih podeljevala namestnik generalnega di-rektorja Uprave za zaščito in reševanje Branko Der-vodel, ki je bil tudi slav-nostni govornik, in vodja murskosoboške izpostave in regijski poveljnik Civilne zaščite Martin Smodiš. Kar osem nagrajencev je bilo z območja Mestne občine Murska Sobota.

moženja, kulturne dediščine ter pri varovanju ob nesre-čah ter za izume in inovacije na tem področju, sta prejela Niko Hochstetter iz Murske Sobote in Potapljaško dru-štvo Murska Sobota. Hoch-stetter je načelnik reševalne postaje Podvodne reševalne službe Murska Sobota, skoraj 30 let pa je tudi aktivni član Podvodne reševalne službe Slovenije. Slednja je v okviru reševalne postaje pri pota-pljaškem društvu pred 40 leti začela delovati prav v Murski Soboti. Kot je še bilo nave-deno v predlogu, se odlikuje po zanesljivosti, visoki stro-kovni usposobljenosti in pre-danem izvajanju plemenitega poslanstva pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo. Potapljaško društvo Mur-ska Sobota je srebrni znak dobilo zaradi zelo aktivne reševalne postaje Podvodne reševalne službe Slovenije, ki deluje prav pod okriljem tega društva. Reševalna služ-ba za organizirano reševanje iz vode se po 40 letih delo-vanja odlikuje po dolgoletnih izkušnjah na področju zašči-te in reševanja. Potapljaško društvo šteje čez sto članov, od tega jih je dvajset podvo-dnih reševalcev. So tudi edina podvodna reševalna postaja v Sloveniji, ki je z učinkovitima reševalnima akcijama uspela rešiti dvoje življenj. Bronaste znake Civilne za-ščite podeljujejo posamezni-kom, skupinam in organi-zacijam za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči.Poveljnik Smodiš je bil pre-dlagatelj dveh bronastih zna-kov, in sicer Policijski upra-vi Murska Sobota in Službi nujne medicinske pomoči ZD Murska Sobota. Obe

ustanovi dolgo, uspešno in intenzivno sodelujeta v vseh aktivnostih murskosoboške izpostave URSZR in regijske-ga štaba Civilne zaščite, zato sta lahko primer dobre pra-kse sodelovanja med različ-nimi institucijami v sistemu zaščite, reševanja in pomoči. To potrjujejo številne dejav-nosti v preteklosti, ki so se nanašale na naravne in dru-ge nesreče, iskanje pogreša-nih, regijske in številne dru-ge vaje. V zadnjem obdobju najbolj odmeva prav njihova vloga pri izvedbi regijske vaje Pomurka 2012, predlanskem državnem in vseh dosedanjih regijskih preverjanjih uspo-sobljenosti ekip prve pomo-či Civilne zaščite in Rdečega križa. Na predlog župana mestne občine Antona Štihca in po-veljnika Civilne zaščite v me-stni občini Stanislava Wolfa je bronasti znak prejel tudi član občinskega štaba CZ MO Murska Sobota za oskr-bo Štefan Luk iz Murske So-bote, ki je zelo aktiven, priza-deven in požrtvovalen vse od leta 1999. Aktivno sodeluje pri izvajanju projekta čez-mejnega sodelovanja »SI-HU Rešujmo skupaj«, ki na obeh straneh meje obsega tudi po-dročje zaščite in reševanja ter ekologije. Gasilska zveza MO Murska Sobota je za to priznanje uspešno predlagala Karla Fujsa, poveljnika PGD Nemčavci in namestnika po-veljnika GZ MO Murska So-bota. Ves čas od aktivnega vstopa v vrste nemčavskih gasilcev – od leta 1962, je gonilna sila na operativnem področju, je pa tudi mentor številnim mladim gasilcem.

Plaketo za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševa-nju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varo-vanja okolja ob naravnih in drugih nesrečah je na pre-dlog poveljnika Civilne zašči-te za Pomurje in vodje mur-skosoboške izpostave prejel Bojan Farič, vodja izpostave Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesre-čami Murska Sobota. Na tem mestu je vse od njenega na-stanka leta 1994. Je cenjen in uveljavljen strokovnjak z bo-gatimi izkušnjami na podro-čju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Kot je bilo razvidno iz obrazložitve, svoje delo opravlja vestno in v zakonitem roku, zato je lahko zgled mlajšim. S svo-jim strokovnim znanjem ak-tivno sodeluje pri izgradnji sistema varstva pred narav-nimi in drugimi nesrečami v lokalnem okolju, gospo-darskih družbah, zavodih in društvih.Srebrni znak, ki ga posame-znikom, skupinam ali or-ganizacijam podeljujejo za posebne zasluge ter izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred narav-nimi in drugimi nesrečami, za izjemne dosežke pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, pre-

36marec 2013 |

POMLADNI SEJEMGRADBENIŠTVA, ENERGETIKE, KOMUNALE IN OBRTI

4. - 7. 4. 2013 Gornja Radgona

Gradimo z naravo!POMLADNI SEJEM

S tem izpolnjenim kuponom prejmete na blagajni Pomladnega sejma od 4. do. 7. 4. 2013 ob nakupu vsake vstopnice še eno vstopnico brezplačno! Spol (obkrožite): moški ženski

Starost: __________ let

Kraj, pošta: __________________________________________________________________

Namen obiska (obkrožite): zaseben posloven Soboške novine

|

37 marec 2013

GASILCI

Geza Grabar

Rekordnih 137 intervencij Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota

Število intervencij murskosobo-

ških gasilcev se je v zadnjih treh

letih skoraj podvojilo, kar jasno

potrjuje, da gasilci nosijo vse tež-

je breme najpomembnejših reše-

valcev v okolju. Murskosoboški

gasilci, ki so lani v okviru junij-

skih Soboških dnevov veličastno

počastili že 130. obletnico opra-

vljanja humanega poslanstva, so

v letu 2010 posredovali 77-krat,

leto zatem že 122-krat, v jubilej-

nem letu pa so to število presegli

celo po skupnem številu let, odkar

uradno delujejo.

Skoraj težko je verjeti takšni statistiki in tako visokemu indeksu rasti njihovega sku-pnega števila. Kot pravijo poznavalci, si je takšno rast mogoče razložiti na dva na-čina: nesreč in nevarnih do-godkov je zaradi tehničnega napredka vse več, po drugi strani pa so gasilci zaradi svoje strokovne usposoblje-nosti in dobre opremljenosti nenadomestljivi tudi kot re-ševalci. PGD Murska Sobota kot osrednje društvo širšega re-gijskega pomena, po lestvici GZS uvrščeno v V. kategori-jo, to je društvo s poklicnim jedrom, velja za osrednje in najstarejše društvo med vse-mi trinajstimi, kolikor jih de-luje v MO Murska Sobota. So pa med 243 pomurski-mi prostovoljnimi gasilski-mi društvi zagotovo najbolj obremenjeni. So eno od šti-rih (poleg gornjeradgonske-ga, ljutomerskega in Nafte Lendava), ki ima status enote širšega pomena za reševanje

ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snov-mi. Skupaj z že omenjenimi tremi društvi ima tudi kon-cesijo za reševanje ob nesre-čah na pomurski avtocesti, in sicer na relaciji od izvoza za Cerkvenjak do Lendave.Z natančnim pregledom vrst intervencij, ki ga je izde-lal poveljnik društva Anton Gomboc, se potrjuje že leta znano dejstvo: da gasilci za-radi požarov posredujejo v manj kot tretjini vseh prime-rov, saj se ti zaradi dobre pre-ventivne dejavnosti in široke osveščenosti občanov poja-vljajo v redkih primerih, vse bolj pa so gasilci nepogrešlji-vi v vlogi reševalcev. Bodisi ob prometnih nesrečah, teh-ničnih dogodkih, ob razlitju nevarnih snovi ter reševanju na in iz vode. Vse pogostejše so tudi naravne nesreče, kot so toča, poplave, viharji.Po vrsti intervencij so tudi lani prevladovala posredova-nja ob prometnih nesrečah ter pri tehničnem reševanju,

kot so črpanje vode iz pro-storov, odpiranje stanovanj, reševanje iz dvigal. Pri obeh kategorijah intervencij so posredovali obakrat v kar 48 primerih. Posredovanj zaradi požarov v naravnem okolju (travniški in gozdni požari ter požari odlagališč z od-padki) je bilo petnajst, zaradi požarov na objektih – nekoč je to bila daleč najpomemb-nejša vrsta intervencij gasil-cev, so posredovali 9-krat, zaradi požarov na prometnih vozilih 7-krat in zaradi no-tranjih požarov v objektih 5-krat. Murskosoboški gasil-ci, ki so za omenjeno število intervencij skupaj porabili krepko čez 500 delovnih ur, so imeli še tri posredovanja zaradi nesreč z nevarnimi snovmi, kot je prečrpavanje naftnih in drugih derivatov, dve pa zaradi reševanja na oziroma iz vode. Če podatke o vrstah nesreč primerjamo samo s tistimi leto poprej, je že očitno, da je število požarov v upadanju (leta 2011 je bilo gašenj 42, lani 36), vse več pa je posre-dovanj zaradi nudenja teh-nične pomoči: lani je bilo teh 48, leto nazaj 25. Število po-sredovanj zaradi prometnih nesreč je ostalo na enaki rav-ni (lani 48, leto pred tem 47).

38marec 2013 |

NAGRADNA KRIŽANKA

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno:SESEDEK, INTERNAT, TEO, EKMAN, PUSTOVANJE, NA, ČE, OST, CASINO, KE, TWIST, OVČAK, MAGISTERIJ, ROSSI, NEVROLOG, AKUSTIČAR, ORA, KALUP, AGA, KELA, GOJA, KIKINDA, LAKET, OMARA, T, LOU, XA, BINORMALA, PORCELAN, OTA, KO, TRNO, TIRAN, JI, KOŠTUNICA, FONDA, KNIN, KORAKANJE, CEV, AGRA, IME, ARTUR, ERA.

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke:Marija Rogan

Tavčarjeva ul. 30, Černelavci, 9000 M. SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKASOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska SobotaIzdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, GoranMiloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica ViherNaslovnica: Nedeljski sprehod po soboškem kanalu, Tadej KirinčičOdgovorna urednica: VIDA LUKAČJezikovni pregled: RAJKO MARINIČOblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.Grafična priprava in tisk: TISKARNA SKUŠEK d.o.o., LjubljanaNaklada: 7300 izvodovSOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.siTelefon: 02 525 16 19

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. marca 2013 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas,je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

34 | februar 2012

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: PODSREDA, ALIGATOR, PAV, KATE, RJA, PIN, IŠ, BANKA, KATODA, PRAVEC, DOL, SPODRSLJAJ, ARH, ILA, RADIOAPARAT, JUAREZ, ŠTRAJK, NIZOZEMSKA, ERA, AS, AZANA, JANE, NI, SKIF, ANEMONA, DR, APA, DUEL, RITA, ORO, PRAKSA, NIT, KOPILOT, OHCE, BAJUK, MALAVI, LAK, OPERATIVA, ONEK, OTA, JOŽE ZUPAN, KOCA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Člani izdajateljskega odbora: izdajateljski odbor še ni imenovan

Naslovnica: Slovesna otvoritev EPK v Murski Soboti, Simon Koležnik

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu,

brezplačno.

Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 29. februarja 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Jolanda Zver,

Mladinska 46, Murska SobotaŽrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

|

AKTUALNO

Špela Horvat

Prva fazaje njegova

39 marec 2013

Cvetličarne so bile ob minulem prazniku žena nabito polne, vsak je hitel po cvet, šopek, lončnico za svojo najdražjo. Tudi ob prihajajočem materinskem dnevu bo podobno. Naj taka pozornost ne bo v navadi samo ob »ženskih praznikih«!

Vsem bralkam Soboških novin v teh dneh, ko se končno začne prebujati pomlad, podarjamo nekaj prelepih cve-tov iz narave, ki nam jih je »nabral« zvesti bralec Jože Bratuš.

Za objavo dogodkov se obrnite na tiC Murska sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: tiC.sobota@siol.net

prireditve in konCertisobota, 16.3.2013 ob 21.00 koncert

VLADIMIR KOČIŠ ZEC in skupina PLAMEN Kegl city-BTC Murska Sobota

torek, 19.3.2013 ob 17.30gledališka predstavaB. V. Zandt, J. MilmorePAZI, M@IL! za Abonma komedija in izven

Gledališče Park Murska Sobota

torek, 19.3.2013 ob 20.00gledališka predstavaB. V. Zandt, J. MilmorePAZI, M@IL! za Abonma drama/ komedija in izven

Gledališče Park Murska Sobota

sreda, 20.3.2013 ob 10.00 in ob 16.00

revijaOTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV in MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV, organizator JSKD

Gledališče Park Murska Sobota

sobota, 23.3.2013 ob 19.00 46. tradicionalni pomladni koncertMEŠANI PEVSKI ZBOR Štefan Kovač

Gledališče Park Murska Sobota

sobota, 23.3.2013 ob 21.00 koncertLETEČI ODRED

Kegl city-BTC Murska Sobota

sreda, 27.3.2013 ob 19.00koncertUROŠ PERIĆ in BIG BAND KRŠKOza Glasbeni abonma in izven

Gledališče Park Murska Sobota

sreda, 3.4.2013 ob 19.00

gledališka predstavaG. GluvićČUVAJA ZADNJEGA KOZARCA VODE, KUD Štefan Kovač, premiera

Grajska dvorana Murska Sobota

petek, 5.4.2013 ob 19.00koncertGAL GJURIN in SIMFONIČNI ORKESTER CANTABILE z gostjo, SEVERO GJURIN

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 5.4.2013 ob 16.00 OSREDNJA PRIREDITEV OB SVETOVNEM DNEVU ROMOV Telovadnica OŠ I. Murska Sobota

torek, 9.4.2013 ob 13.00revijaPLESNIH SKUPINorganizator JSKD

Gledališče Park Murska Sobota

sreda, 10.4.2013 ob 19.00 gledališka predstavaG. Žilavec: LEPO JE BITI BENO

Gledališče Park Murska Sobota

četrtek 11.4.2013 ob 19.00 F.Lainšček NEDOTAKLJIVI, KUD Štefan Kovač Murska Sobota Grajska dvorana Murska Sobota

petek, 12. 4. 2013 ob 19.00dobrodelni koncert MePZ Cantate ob 5. obletnici delovanja .KOŠČEK LJUBEZNI

Gledališče Park Murska Sobota

petek, 12.4.2013 in sobota, 13.4.2013

OBMOČNO SREČANJE ODRASLIH GLEDALIŠKIH SKUPINorganizator JSKD Gledališče Park Murska Sobota

seMinarji, posveti, delavniCe, iZobraŽevanjaponedeljek, 18.3.2013 ob 17.00 delavnica

KAKO RAZUMETI IN UPORABITI ŠESTI ČUT RIS dvorec Rakičan

torek, 19.3.2013 ob 9.00 delavnicaODSOTNOST Z DELA-ZDRAVSTVENI ABSENTIZEM RIS dvorec Rakičan

sreda, 27.3.2013 ob 13.00četrtek, 28.3.2013 ob 9.00petek, 29.3.2013 ob 9.00

VIII. MEDNARODNI ZNANSTVENI POSVET/KONFERENCA» Ekologija za boljši jutri «

RIS dvorec Rakičan

četrtek, 21.3.2013 ob 9.00seminarBOLNIŠKE ODSOTNOSTI TER POVRAČILO STROŠKOV S PRAVNEGA IN DAVČNEGA VIDIKA

Agencija PIRA Murska Sobota

sreda, 10.4.2013 ob 10.00 delavnicaJAVNO NASTOPANJE IN RETORIKA Agencija PIRA Murska Sobota

raZstaveotvoritev razstave, ponedeljek 8.4.2013 ob 17.00 (na ogled do 20.4.2013)

Klubska fotografska razstavaKD FOTOKLUB MURSKA SOBOTA

Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota

na ogled do 31.3.2013 razstavaODKRITO/ZAKRITO Pomurski muzej Murska Sobota

razstavaIGOR BANFI Galerija Robin Murska Sobota

šport

sobota, 16.3.2013 od 8.30 do 17.00tekmovanje JUDO za 47. POKAL MURSKE SOBOTE in 2. MEMORIAL ANTONA TONČKA KOSA

Telovadnica OŠ I. Murska Sobota

drugosobota, 16.3.2013 ob 11.00 VELIKA MODNA REVIJA BTC city Murska Sobota