soboške novine

6 Slavnostna seja ob prazniku Mestne občine Murska Sobota

10 Podpis listine o partnerstvu z mestom Körmend

13 Prenovljen športni center v Černelavcih

15 Mladi iz Murske Sobote in Ingolstadta v skupem projektu

25 Priprava Občinskega prostorskega načrta MOMS

26 Razstava v Pomurskem muzeju »Mura odprto«

30 Poletni festivali in dogajanja v mestu

33 Mura v drugem krogu kvalifikacij za ligo Evropa

44 130 let gasilstva v Murski Soboti

24. julij 2012 | številka 113

3 | julij 2012

ŽUPANOV KOTIČEK

Spoštovane občanke, spoštovani občani!Temeljito smo že zakorakali v poletje, času primerne so tudi nevihte in visoke temperature. Vendar navkljub vsemu petki in sobote v Murski Soboti osta-jajo tisti dnevi, ko je prijetno posedeti v središču mesta, bodisi na večernih prireditvah v sklopu Soboškega poletja ali ob sobotnih prireditvah Moje mesto. V prvi polovici leta je že bilo precej prireditev tudi v sklopu programa evropske prestolnice kulture, mnogo jih nas še čaka. Soboško poletje in Moje mesto nas bosta spremljala skozi vso poletje, vse tja do prvih šolskih dni in še malo dlje. Pred nami je Fronta – festival sodobnega plesa. Naši umetniki ustvarjajo kipe in skulpture, ki bodo krasili različne predele mesta. Knjižna dela naših pisateljev bodo pričarala zgodbe in prigode junakov. V mestu ste mogoče že opazili označbe arhitekturnih del naših arhitektov. Letos name-ravamo postaviti obeležje blizu mesta, kjer je nekoč stala judovska sinagoga. Skupne zgodovine se je treba spominjati ter jo na ustrezen način predstaviti turistom in mlajšim generacijam.

Pred dnevi so ponovno potekale igre treh vasi med Nemčavci, Polano in Markišavci, tokrat v športno-rekreacijskem centru v Nemčavcih. Prijetno je bilo videti, kako se zbere skoraj polovica vasi ter zastopa in brani barve svojega kraja. Teh iger se vedno z veseljem udeležim, saj so lepa priložnost, da se kaj pogovorimo. Mestne četrti so organizirale pohod po mestu, kar prav tako zelo pozdravljam. Več bo druženja, več bo tudi dobre volje – ki jo potrebujemo vsi, mladi, nekoliko manj mladi, veliki in mali. Skratka, v občini se marsikaj dogaja, poletje je pestro in polno prireditev.

Lepo je spoznavati nove ljudi, a še toliko lepše je, če pridejo k nam iz tujine, iz oddaljenih krajev. Ko smo pa mi v tujini, vedno znova lahko spoznamo, da je doma najlepše, navkljub še kako visokemu standardu obiskanih krajev. Domače kulinarike, lepega okolja, predvsem pa prijaznih ljudi, sosedov, prijateljev ne bi zamenjal za nič na svetu. Šele v tujini, daleč o njih, spoznaš, da te vso bogastvo sveta čaka doma. Vam in vašim družinam želim prijetno, veselo in izkušenj bogato poletje.

Vaš župan

4 | julij 2012

MESTNI SVET

Mestni svetniki so se v torek, 3.

julija, zbrali na trinajsti redni seji,

kjer so po obsežnejši razpravi že

uvodoma sprejeli občinski prora-

čun s predlaganimi spremembami

in dopolnitvami.

Začetek vsebinskega dela tokra-tne »poletne seje« je po potrditvi zapisnika zajemal obravnavo pro-računa. Slavko Domjan, vodja oddelka za proračun in finance, je obširneje predstavil finančno plat občinske blagajne in izposta-vil dejstvo, da sprejetje rebalan-sa proračuna v predlagani obliki omogoča izvedbo nekaterih za-stavljenih projektov, ne nazadnje tudi poplačilo izgube v poslova-nju javnih podjetij Komunala in Vodovod v lanskem letu ter izvedbo načrta razvojnih progra-mov občine . Dobrih dvajset mi-lijonov težak proračun so svetniki po razpravi potrdili, vključujoč dodatna sredstva za postavitev bronaste skulpture akademske kiparke Irene Brunec na Trgu kulture. Za postavitev kipa, ki sovpada v širši projekt »Sledi panonskih muz« s predvidenimi devetimi tovrstnimi skulptura-mi, je v proračunu predvidenih 50 tisoč evrov. Kot je pojasnila avtorica gre za obsežnejši pro-jekt, ki bi s postopno realizaci-jo v bodoče kulturno obogatil mesto. Pomisleke o ekonomski smotrnosti projekta in predvi-denih proračunskih sredstvih zanj v času gospodarske krize sta izrazila svetnika SDS Marko Martinuzzi in Robert Celec. V nadaljevanju so se navzoči podrobneje dotaknili osnutka odloka o občinskem prostor-skem načrtu murskosoboške občine. Predstavnik svetniške

skupine LDS Iztok Zrinski je ob tem opozoril na neskladja, ki se pojavljajo v zakonodaji, ter podal predloge in pripombe ar-hitekturne stroke za učinkovitejši prostorski izkoristek v mestu. O občinskem prostorskem načrtu bodo svetniki ponovno sprego-vorili na prihodnji seji, ko bodo v njem upoštevani podani pre-dlogi, kot je možnost umestitve avtobusne postaje ob sedanji že-lezniški postaji.Nekoliko burnejša razprava se je odvila pri obravnavi poslovanja Komunale in Vodovoda, nadalje-vala pa se je tudi pri točki o po-delitvah priznanj ob nedavnem občinskem prazniku. Ob tem je župan Anton Štihec izrazil nestri-njanje z nekaterimi odločitvami pristojne komisije glede kandida-tov, ki so bili predlagani za ob-činske nagrade, o nominirancih pa je spregovoril svetnik v vrstah Modre liste Tomaž Dundek, ki je predlagal, da naziva častnega občana ne bi podeljevali vsako leto, saj pogosto imenovanje zmanjšuje njegov pomen. »Če se že moramo soočiti z različnimi mnenji, vsaj z imeni predlaganih ljudmi ne opletajmo. Vprašati se moramo, kako se ti ljudje počutijo,« je o očitkih nekaterih svetnikov povedal Marjan Gujt, enak pomislek pa je izrazila še predstavnica komisije Jolanda Prelec Lainščak. Mestni svet je točko potrdil, svetniki pa so v nadaljevanju še soglašali s skle-pom, s katerim bo mestna občina vključena v Združenje mestnih občin Slovenije. Največ spregovorjenega v sejni dvorani je tudi na tokratni seji bilo pri kadrovskih točkah. Med razpravo so nekateri svetniki očitali kadrovanje po politični pripadnosti pri nekaterih ime-novanjih komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki ji predseduje Mitja Slavinec, ki je v nadaljevanju očitke zavr-

nil in zatrdil, da gre za legitimen in demokratičen proces. Mestni svet je potrdil izdajateljski odbor Soboških novin, ki ga bodo od-slej sestavljali predsedujoči Iztok Zrinski ter člani Robert Celec, Anton Štihec, Jasmina Opec, Jožica Viher, Goran Miloševič in Cvetka Škafar. Brez večjih zaple-tov je mestni svet soglašal z ime-novanjem Nataše Horvat v svet zavoda Doma starejših Rakičan ter z imenovanjem Jožefa Casarja v svet zavoda Biotehniške šole, nekoliko več prahu pa je na seji ponovno dvignilo imenovanje Ludvika Sukiča v nadzorni svet Komunale, kjer je nedavno od-stopil Karel Šoš. Nazadnje so sve-tniki potrdili še Petra Podunška kot predstavnika občine v nad-zornem svetu RRA Mura. Poleg rebalansa proračuna ter kadro-vskih imenovanj je na dnevni red trinajste redne seje bile uvrščena še točka o sistematizaciji delov-nih mest v Vrtcu Murska Sobota v prihodnjem šolskem letu, na področju programov predšolske vzgoje pa je mestni svet potrdil še cene za storitve. Po dolgotrajni zadnji seji se bodo predstavniki mestnega sveta ponovno zbrali v septembru.

Trinajsta redna seja mestnega sveta Renata Žlebič

5 | julij 2012

6 | julij 2012

AKTUALNO

Po odloku o prazniku in spomin-

skem dnevu mestne občine je ob-

činski praznik vsako leto 16. julija,

na dan, ko je bila Murska Sobota

prvič omenjena v pisni listini iz leta

1348. Mestna občina Murska Sobota

obeležuje svoj praznik s slavnostno

sejo, ki jo je letos vodila podžupanja

Simona Čopi.

Slavnostni govornik je bil mag. Dejan Židan, poslanec v držav-nem zboru, sicer tudi občan naše občine, ki je dejal, da ga je v Mursko Soboto, ki je bila takrat še sedež velike občine pripeljala življenjska pot. Murska Sobota je pozneje postala sedež mestne občine in seveda ostala regijsko središče. »Da je Mestna občina Murska Sobota v regiji prva med enakimi, pomeni, da nosi v tem okolju posebno odgovornost, kar mora tudi vedno znova dokazo-vati ter delovati povezovalno in tako, da bo drugim za zgled.« Poslanec je v svojem govoru iz-postavil tudi aktualne razmere v državi in v svetu, ki se odra-žajo tudi v lokalnih okoljih: »V tem trenutku najbolj občutimo posledice svetovne gospodarske krize. Dogodki, povezani z njo, globalizacija trgov, tranzicijske težave in še kaj so v preteklih le-tih spravile na kolena marsika-tero podjetje tudi v naši občini. Med njimi so bila žal nekatera nekoč velika in uspešna podjetja, pomembna za regijo, ne le za ob-čino. Razumljivo, da je v takšnih razmerah težko z optimizmom zreti v prihodnost. Vendar sem prepričan, da ima to mesto in ta

občina dovolj potenciala, da na-daljuje svoj razvoj v smer boljše, stabilnejše in varnejše prihodno-sti za kar največje število njenih občanov,« je dejal Židan.

Na slavnostni seji je podžupan Jože Casar podelil letošnje nagra-de in priznanja mestne občine, ki jih je s sklepom na trinajsti redni seji sprejel mestni svet. Za zasluge, pomembne uspehe in dosežke na posameznih podro-čjih življenja in dela so bili nagra-jeni posamezniki in društvo, ki si vsak na svojem področju prizade-vajo in prispevajo k nadaljnjemu razvoju in ugledu mestne občine. Vsi nagrajenci se s tem še prav posebej vpisujejo v kroniko naše občine.

Za zasluge, ki imajo trajen po-men za ugled in promocijo Mestne občine Murska Sobota, je mestni svet Vladimirju Goldinskiju izkazal čast in po-delil naziv častni občan Mestne občine Murska Sobota. Vladimir Goldinskij, eden vidnejših arhi-tektov Murske Sobote v zadnji polovici prejšnjega stoletja, je šolanje zaključil leta 1966 na Fakulteti za gradbeništvo in ar-

hitekturo v Ljubljani pod men-torstvom Edvarda Ravnikarja. Zaposlen je bil pri Projektivnem biroju, zadnja leta pa je v pokoju. Tekom njegovega dolgoletnega aktivnega delovanja na podro-čju arhitekturnega ustvarjanja je s svojim delom determiniral urbano arhitekturno področje v mestu Murska Sobota. Z mar-sikaterim projektiranim javnim, poljavnim in zasebnim objektom mestno tkivo bodisi domišljeno dopolnjuje in osmišlja bodisi zaznamuje prostor brez štrleče gradnje. Vladimir Goldinskij je predstavnik stare generacije arhi-tektov. Spekter njegovega znanja je obsegal marsikaj, česar sodob-ni arhitekti ne vedo oziroma na kar v svojem delu ne polagajo pozornosti. To so podrobnosti, način izvedbe, statična zasnova objekta in premišljenost rešitve, vklapljanja v okolico ter dolgo-ročnost trajanja objekta. Njegova arhitektura ima po več kot po 30 letih še vedno pridih sodobno-sti in aktualnosti. Predlagatelj Društvo arhitektov Pomurja, Murska Sobota je v svoji obra-zložitvi zapisal, da Goldinskija odlikujeta premišljenost obliko-vanja tlorisne zasnove, ambien-

Slavnostna seja mestnega sveta ob prazniku mestne občine Vida Lukač

7 | julij 2012

AKTUALNO

ta in počutja v objektu ter sam zunanji videz objekta. Po zami-slih Vladimirja Goldinskija so v Murski Soboti nastali upravna zgradba Zavarovalnice Triglav Murska Sobota, kirurški blok Rakičan, upravna zgradba tovar-ne Mura, poslovno-stanovanjski objekt Kocljeva, osnovna šola v Bakovcih, uprava javne varnosti Murska Sobota, dom tehnike, Šoping center, Blagovnica ter v širšem prekmurskem pro-storu Hotel Ajda v Moravskih Toplicah, bivša služba družbe-nega knjigovodstva Lendava ter številni objekti za tipske stano-vanjske gradnje in individualno stanovanjsko gradnjo za znane naročnike. Častni občan Mestne občine Murska Sobota Vladimir Goldinskij je s svojim obsežnim arhitekturnim opusom bistveno zaznamoval naše mesto in mu s svojim premišljenim oblikova-njem vtisnil trajni pečat.

Plaketo Mestne občine Murska Sobota je prejel mag. Franc Kuzmič za svoj izjemen prispe-vek na področju popularizacije zgodovine in naše kulturne de-diščine. V Pomurju skorajda ni človeka, ki se pri svojem delu na področju družboslovnih ved ne bi kdaj obrnil po nasvet na Franca Kuzmiča. Leta 1980 se je zaposlil v Pokrajinski in štu-dijski knjižnici v Murski Soboti kot hungarist. Čeprav je ta dela opravljal le dve leti, izhaja še iz tega obdobja njegovo vsestran-sko sodelovanje s pripadniki madžarske narodne skupno-sti v Prekmurju in slovenske v Porabju, ki ga je skozi naslednja leta le nadgrajeval. Leta 1992 se je zaposlil v Pokrajinskem mu-zeju v Murski Soboti kot kustos pedagog. Pridobil je naziv višjega kustosa in nato muzejskega sve-tovalca. Kot pedagog je v muzeju vzpostavil organizirano pedago-ško delo s tematskimi vodstvi po razstavi, tematskimi učnimi urami, vodenimi ekskurzijami, delovnimi listi, ki spremljajo raz-stave, ter z delavnicami za otroke

in mladino, pri čemer se je vedno bolj uveljavljala izobraževalna vloga muzeja v okolju njegovega delovanja. V zadnjih letih je po-pularizacijo muzeja in kulturne dediščine med šolarji nadgradil s posebno obliko obiskovanja šol s kovčkom muzejskih zanimivosti. Francu Kuzmiču gre zahvala, da ima muzej danes vzpostavljen iz-obraževalni program za mladino in odrasle, ki se bo lahko še bolj vsestransko razvijal s pridobitvi-jo novih prostorov za izvajanje muzejskih pedagoških progra-mov, ki jih je nagrajenec tudi slovesno odprl po slavnostni seji. Muzejska strokovna knjižnica se je po njegovi zaslugi iz majhne priročne knjižnice z 2000 eno-tami v dvajsetih letih razvila v največjo specialno knjižnico v regiji z 19.000 enotami. Franc Kuzmič je tudi zgodovinar, ki v muzeju strokovno pokriva po-dročje etničnih, narodnih in ver-skih skupnosti ter posebej prek-mursko cerkveno zgodovino. Je eden soavtorjev stalne muzejske razstave, nagrajene s posebnim priznanjem Evropskega muzej-skega foruma leta 1999 in občin-skim priznanjem Mestne občine Murska Sobota leta 1998. Zanjo je prejel tudi najvišje muzejsko državno priznanje – Valvasorjevo priznanje za leto 1998. Poleg te je avtor ali soavtor številnih manjših razstav, kot so stalna raz-stava v domačiji Miška Kranjca v Veliki Polani, spominska soba Ivanu Jeriču v Dokležovju, dru-gih razstav o pomembnih ljudeh, razstav o krajevni zgodovini ali razstav o verski in cerkveni zgo-dovini, kot je zadnja z naslovom »Reformacija v Prekmurju«. Do sedaj je objavil okoli 40 oseb-nih in okoli dvajset tematskih bibliografij. Kuzmičeva osebna bibliografija je izjemna, saj ob-sega več sto različnih prispevkov, objavljenih doma in v tujini – od samostojnih monografij, raz-prav, člankov do sekundarnega avtorstva v obliki uredništva številnih publikacij. Samo v sis-temu COBISS je 284 njegovih

8 | julij 2012

AKTUALNO

bibliografskih enot. Znanje, ki ga Franc Kuzmič deli s svojo okolico s strokovnim delom v organizacijah, v katerih je bil ali je zaposlen, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi, verskimi organizacijami ter skupnostmi, šolami in društvi, je tako vse-stransko prisotno v pomurskem prostoru, da bi mu težko našli podobnega. V letu 2012 se bo Franc Kuzmič upokojil, a nje-govega vsestranskega delovanja v Murski Soboti in širše s tem še zdaleč ne bo konec.

Letošnje zahvalne listine Mestne občine Murska Sobota so prejeli:

Dolgoletni direktor podjetja Mlinopek, d. d., Karel Pojbič za uspešno vodenje podjetja za pre-delavo žit ter izdelavo mlevskih, pekovskih in slaščičarskih izdel-kov. Družbo Mlinopek uspešno vodi že 35 let, v podjetju je za-poslenih 150 delavcev in se uspe-šno kosa s konkurenco iz tujine, tako na mlinarskem, pekovskem

in slaščičarskem področju, za kar so bile potrebne velike tehnične posodobitve. Pojbič je bil kot dober gospodarstvenik vseskozi aktiven na mnogih področjih gospodarstva. Bil je v nadzor-nem svetu Pomurske banke, Pomurske družbe za upravlja-nje, predsednik nadzornega sve-ta Pomurskih mlekarn in član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije – sekcija predelovalcev žit v Sloveniji. Zaposleni v podjetju so v obra-zložitvi navedli tudi lokalpatrio-tizem in njegov human odnos do zaposlenih in kmetov, prav tako pa tudi pripravljenost pri donaci-jah tako s finančnimi sredstvi ka-kor tudi s kakovostnimi izdelki.

Potapljaško društvo Murska Sobota je prejelo zahvalno listi-no ob 40. obletnici organizira-nega potapljanja in podvodne reševalne službe v Pomurju. Je največje potapljaško društvo v Sloveniji in šteje več kot sto članov. Njegovo poslanstvo je

9 | julij 2012

AKTUALNO

skrb za varno potapljanje, kar udejanjajo predvsem z izobra-ževanjem članov, še posebej mladine. Člani društva izvajajo preventivno dejavnost s področja zaščite in varovanja na in v vodi, reševanje ljudi in premoženja, čistilne akcije stoječih voda in podvodni monitoring voda. Za nekatere presenetljivo, da ravno v pokrajini, ki je najdlje od mor-ja, za druge povsem razumljivo, saj so znali izkoristiti bližino av-strijske meje. Zgodbo je pred 40 leti začelo sedem mladih fantov in dekle iz murskosoboškega gasilskega društva. Ob pomoči potapljačev iz sosednje avstrij-ske Radgone so ustanovili prvo enoto za podvodno reševanje v Sloveniji. Potrebe so narekovale sistemsko organiziranost in pred-vsem poglobljena specialna zna-nja iz podvodnih reševanj, zato je bila pri Slovenski potapljaški zvezi ustanovljena Podvodna re-ševalna služba Slovenije, katere pomemben del so tudi mur-

skosoboški potapljači. Služba je danes organizirana tako, da več kot 150 podvodnih reševalcev v petnajstih reševalnih postajah zagotavlja teritorialno pokri-tost celotne države. Pripadniki podvodne reševalne službe so za svojo humanitarno dejavnost, pri kateri so pogosto izposta-vljali tudi svojo varnost, prejeli veliko priznanj. Ob formalnih je bilo izrečenih precej več ne-formalnih pohval in spodbudnih besed, kar je ključno pripomoglo k nadaljnjemu delu. S slavnostno akademijo ob 40. obletnici, ki je potekala pod častnim pokrovi-teljstvom predsednika republike dr. Danila Türka, ki je bil tudi slavnostni govornik, so prav v organizaciji Potapljaškega dru-štva Murska Sobota, kjer se je podvodno reševanje v Sloveniji tudi pričelo, svečano obeležili vi-soki jubilej podvodnega reševa-nja v Sloveniji. Zahvalno listino je prevzel predsednik dr. Mitja Slavinec.

Zahvalno listino je na predlog župana Antona Štihca prejel Josip Horvat, cestni delavec, ki s svojim pozitivnim zgledom in vsakodnevnim doprinosom pri-speva k lepšemu ter čistemu in zelenemu mestu. Josip Horvat je postal neke vrste zaščitni znak našega mesta. Ko v jutranji na-glici vsak od nas hiti po svojih opravkih, bi ga marsikdaj spre-gledali, še bolj pa njegovo požr-tvovalno delo. Toda Josip ima za vsak kisel obraz in vsako namr-ščeno obrv prijazen pozdrav in nevsiljivo nagovori naključnega mimoidočega. In to po že vsaj treh urah trdega dela – pometa-nja ulic našega mestnega sredi-šča. Zgodnjega zato, ker Josip, kljub temu da se njegov delavnik uradno začne ob šesti uri, na delo prihaja vsak dan ob treh pono-či, in to prostovoljno. Na delo prihaja tudi v nedeljo in mesto pomaga čistiti po prireditvah, čeprav na delo ni poklican, vse z namenom, da bo mesto čisto že

pred prihodom prvih jutranjih obiskovalcev mesta in parka. Po slavnostni seji so se zbrani gosti udeležili slovesne otvoritve novih prostorov za izvajanje mu-zejskih pedagoških programov v pritličju soboškega gradu, ki so velika pridobitev za Pomurski muzej in našo občino. Prostori so bili obnovljeni v okviru čezmej-nega projekta Doživetje prostora, v katerem so sodelovali muzeji iz Sombotela, Monoštra, Murske Sobote in Lendave. Z muzejski-mi pedagoškimi programi bodo najmlajši obiskovalci muzeja lahko spoznavali zgodovino in dediščino, kakor tudi zgodovi-no manjšin. Ob tej priložnosti je zbrane nagovoril državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport dr. Aleksander Zorn, prostore pa je skupaj z njim odprl prvi kustos pedagog in letošnji prejemnik plakete Mestne občine Murska Sobota mag. Franc Kuzmič.

10 | julij 2012

AKTUALNO

Župan Anton Štihec in župan Občine

Körmend Istvan Bebes sta 22. juni-

ja slovesno podpisala listino o par-

tnerstvu med mestnima občinama

Murska Sobota in Körmend.

Župana sta najprej podpisala na-mero o sodelovanju, ki jo je 7. februarja letos sprejel naš mestni svet, že pred tem pa skupščina Občine Körmend. Sledil je slove-sen podpis listine o partnerstvu, s katerim obe mestni občini izraža-ta željo po trajni širitvi sodelova-nja na različnih področjih ter po boljšem medsebojnem spoznava-nju, prijateljskem sodelovanju in izmenjavi izkušenj, posebej na po-dročjih skupnih energetskih pro-

jektov, sodelovanja in izmenjave izkušenj obeh mestnih uprav, okoljevarstva, kulture, športa in na področju oblikovanja skupne čezmejne regije.Župan Anton Štihec se je ob tej priložnosti zahvalil županu Istvanu Bebesu za njegov prispe-vek k medsebojnemu povezova-nju, ki se je okrepilo predvsem v zadnjih šestih letih, ter povedal: »Mesti sta se najprej povezovali s projektom 'City Cooperation', ki združuje 24 mest v čezmejni regiji Slovenija, Avstrija in Madžarska. Na podlagi okrepljenega sode-lovanja, kjer sta obe mesti med najaktivnejšimi, sta skupaj pri-javili projekt '3 Parki-3 Park', ki se mu je naknadno pridruži-la še Gornja Radgona. Projekt se v prihodnjem letu zaključu-je, mesti pa si že prizadevata za nove skupne projekte.« Željo po širitvi sodelovanja je izrazil tudi župan mesta Körmend, ki je po-

udaril predvsem pomen podpisa listine o partnerstvu za krepitev bilateralnega odnosa med obema občinama. Nadaljevanje čezmej-nega sodelovanja vidi predvsem v snovanju novih projektov in aktivnosti, tako znotraj partner-stva 24 mest kot tudi med obema občinama.Mesto Körmend ima danes okrog 12.379 prebivalcev in je po ve-likosti približno enako Murski Soboti. Sodi pod upravo Železne županije, katere upravno sredi-šče je Sombotel (Szombathely). K Železni županiji so priključili tudi del nekdanje Sopronske žu-panije. Najpomembnejša reka, ki teče skozi županijo, je reka Raba. Na njenem ozemlju, zlasti v Slovenskem Porabju južno od Monoštra, živi okoli 6000 pripa-dnikov slovenske manjšine, zato je tovrstno povezovanje še toliko pomembnejše.

Podpis listine o partnerstvu s Körmendom Sabina Gutalj

Župan Štihec je skupaj s podžupa-

njo in podžupanom ter predstavniki

odbora za mednarodno sodelova-

nje Mestne občine Murska Sobota

sprejel delegaciji iz pobratenih mest

Ingolstadt in Paračin, ki sta se odzva-

li vabilu na tradicionalno srečanje ob

robu Festivala Soboški dnevi. Župan

je gostom izrazil dobrodošlico in iz-

postavil odlično sodelovanje z obe-

ma mestoma na različnih področjih.

V Murski Soboti smo v času obiska gostili razstavo iz stal-ne zbirke Muzeja za konkretno umetnost iz Ingolstadta, osem naših dijakov se je mudilo v Ingolstadtu, kjer so sodelovali pri mladinskem plesno-gledali-

škem projektu, prav tako pa so v Ingolstadtu razstavljali člani Likosa, likovne sekcije Društva upokojencev iz Murske Sobote. Intenzivno sodelovanje poteka tudi s Paračinom, s katerim smo pred kratkim uspešno zaključili projekt »EXCHANGE III« na področju urejanja komunalne in okoljske problematike.Vodja delegacije iz Ingolstadta Jürgen Köhler, namestnik vodje kulturnega urada, se je zahvalil za vabilo in dejal, da je partnerstvo z Mursko Soboto eno intenziv-nejših – Ingolstadt ima poleg Murske Sobote še devet partner-skih mest –, ter poudaril, da so za to zaslužni tako vodstva kot tudi prebivalci obeh mest, ki so-delujejo na različnih področjih.

Pred kratkim ponovno izvoljeni župan Paračina Saša Paunovič se je skupaj s sodelavci zahvalil za gostoljubnost in sprejem ter po-udaril, da je prijateljstvo obrodilo konkretne sadove, saj je Paračin s pomočjo Murske Sobote pri ome-njenem projektu lahko kandidiral

za evropska sredstva.Predstavniki obeh delegacij so se pomerili tudi v tradicionalnih športnih igrah, ki jih v sklopu Festivala Soboški dnevi prireja Mestna občina Murska Sobota.

Sprejem delegacij iz pobratenih mest Vida Lukač

11 | julij 2012

AKTUALNO

V Gledališču Park je 25. juni-ja potekala osrednja občinska slovesnost ob dnevu državno-sti. Zbrane goste je uvodoma pozdravil župan Anton Štihec in poudaril, da so se pred ena-indvajsetimi leti uresničile sanje vsem Slovencem in Slovenkam. Slavnostni govornik Jožef Horvat, poslanec v državnem zboru, se je spomnil osebne iz-kušnje in prelomnih trenutkov, ko se je rojevala naša država. Poudaril je, da Slovenci potre-bujemo složnost in moč, da našo

mlado državo, kljub trenutni težki finančni situaciji, pope-ljemo v boljšo prihodnost. Ob tem je spomnil na pomemben korak, ki smo ga pred kratkim naredili vsi skupaj z dogovorom o uravnoteženju javnih financ. Občankam in občanom Murske Sobote ter vsem gostom je zaželel mnogo optimizma brez temnih oblakov na nebu in jim čestital ob prazniku.V glasbenem programu sta na-stopila odlična umetnica Mia Žnidarič in Steve Klink trio.

Slovesnost ob dnevu državnosti v Murski Soboti Vida Lukač

Pred slovesnostjo ob 130. oble-tnici Prostovoljnega gasilskega društva Murska Sobota je župan Štihec v svojem uradu sprejel mi-nistra za obrambo Aleša Hojsa. V krajšem neformalnem razgovoru, ki so se ga udeležili tudi poslanec Jožef Horvat, predsednik mur-skosoboškega gasilskega društva Ernest Eory, vodja izpostave Uprave Republike Slovenije za za-ščito in reševanje Martin Smodiš ter nekaj predstavnikov gasilskega društva, je župan Štihec ministru

predstavil dobro sodelovanje med občino in gasilskim društvom ter zvezo. Ministra je med drugim opozoril tudi na situacijo in nego-tovost pri izgradnji nove vojašnice v Murski Soboti.Župan se je nato skupaj z mini-strom in ostalimi visokimi gosti udeležil proslave, ki je ob visokem jubileju prostovoljnega gasilske-ga društva potekala v mestnem parku, in njenemu predsedniku izročil priznanje Mestne občine Murska Sobota.

Župan sprejel ministra za obrambo Vida Lukač

Na povabilo predsednika Zveze Romov Slovenije Jožeka Horvata Muca je Pomurje obi-skal Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak. Uvodoma mu je Horvat Muc predstavil ak-tivnosti, ki jih organizira Zveza Romov Slovenije, velik del sreča-nja pa sta namenila predvsem so-delovanju med policijo in Romi. Ob koncu obiska si je minister ogledal tudi romski naselji v

Beltincih in na Pušči, kjer se je srečal tudi z županom Antonom Štihcem. Skupaj so se sprehodili skozi romsko naselje, obisk pa zaključili z ogledom novega va-ško-gasilskega doma.

Minister za notranje zadeve v Murski Soboti Sabina Gutalj

12 | julij 2012

Predstavitev brošure »VODNIK PO SOBOŠKEM PARKU«V projektu »3 Parki-3 Park: razvoj, ohranitev, prenova, širitev in upravljanje z zelenimi površinami v urbanih naseljih – optimalno okusiti življenje ljudi ter parkov z izvajanjem skupnih programov«, ki je sofinanciran z evropskimi sredstvi, sodelujejo Murska Sobota, Körmend in Gornja Radgona ter Razvojni center Murska Sobota, ki je zadolžen za tehnično koordinacijo in administrativno podporo projektu.

Celotni projekt je za vse občine, ki sodelujejo v projektu, oce-njen na 1.921.730,86 EUR, projekt je sofinanciran iz evropske-ga sklada za regionalni razvoj (ESRR) v višini 1.633.457,64 EUR, kar predstavlja 85 odstotkov vrednosti operacije, in državnega sofinanciranja v višini 192.173,09 EUR, kar je deset odstotkov vrednosti operacije. Občine in Razvojni center so zagotovili 96.100,15 EUR, kar je pet odstotkov vrednosti operacije, ki traja v obdobju 2009–2011, datum konca upravičenosti pa je bil podaljšan do 30. novembra 2012.

V Murski Soboti so v okviru tega projekta med drugim obnovili mestni park. V sklopu projekta sta bila izdelana tudi »Vodnik po soboškem parku« z zemljevidom in zloženka – karta me-stnega parka. Posebej je bila izdana brošura za slabovidne. Avtor besedila je dr. Aleksander Šiftar, oblikovanje in pripravo brošure pa je izdelala družba Kubico Domino arhitekti.

Iz vsebine brošure:

»Z ureditvijo so se v parku obdržale vse že obstoječe poti in vse-bine, vendar je park dobil novo podobo. Dodana je učilnica na prostem, zamenjali so klopi in koše za smeti, posadili 173 dreves in grmov ter 184 kvadratnih metrov pokrovnih rastlin. Izdelan je bil posnetek stanja drevnine v parku in okrog Spomenika zmage (stanje spomladi 2010), določenih je bilo 260 vrst ter sort dreves in grmov (brez sort vrtnic) ter pet trajnic, ki so značilne za ta park. Jeseni 2011 je bilo označenih 250 dreves in grmov. Na tablici je zapisano slovensko in strokovno ime rastline ter od kod rastlina izvira. Izdana pa je tudi brošura s kratko zgodovino parka in popisom vseh dreves in grmov.

Drevnine so razvrščene po abecednem vrstnem redu botaničnih imen, razen petih najpogostejših vrst, ki prevladujejo v parku, to so hrast dob, gaber, maklen, divja češnja in robinija. Ta drevesa so označena s številkami od ena do pet. Pri vsaki vrsti ali sorti je oznaka iz velike črke in številke, ki določata položaj dreves ali grmov. Park je razdeljen na 16 odsekov, glavni vhod v park je na začetku Trubarjevega drevoreda, levo je odsek A, nato sledijo osta-li v smeri urnega kazalca, zadnji je P pri študentski lipi. Drevnina okrog spomenika ima oznako S, skupno je odsekov 17.

Vsaka drevesna vrsta ali sorta ima slovensko ime. Če je vrsta do-mača, je poimenovana skladno z Malo floro Slovenije. Pri tujih vrstah ni bilo velikih težav, če raste pri nas kakšen predstavnik tega rodu, npr. rdeči hrast, japonska češnja. Nekatere povsem tuje vrste so dobile slovensko ime po lastnosti, npr. nepozebnik, ali pa je rodovno ime vzeto iz botaničnega imena, npr. albicija, magnolija, nisa, sasafras. Pri nekaterih redkih vrstah so se uveljavila ime-na, ki ga ima drevnina v domovini na Japonskem, npr. katsura. Strokovna imena rastlin so napisana skladno z mednarodnim standardom ENA 2010-2015, dodatki in spremembe za 2011 se ne nanašajo na imena, navedena v tem seznamu.

Imena sort so zapisana tako, kot jih je poimenoval avtor sorte. Sorta je posebna oblika intelektualne lastnine, zato je pri vsaki vrsti rastline lahko samo eno ime, ki ga je izbral avtor sorte. Sorta ima lahko več soznačnic, ki se uporabljajo za komercialne name-ne in se običajno prilagajajo jeziku kupcev.«

Avtor: dr. Aleksander Šiftar

Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa čezmejnega sodelovanja Slovenija – Madžarska 2007–2013.

Nada Cvetko Török, univ. dipl. inž. grad. Vodja projekta

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA GOSPODARSKIRAZVOJ IN TEHNOLOGIJO

13 | julij 2012

AKTUALNO

V soboto, 30. junija, so uradno

predali namenu prenovljen športni

center v Černelavcih, ki ima odslej

bogatejšo ponudbo za mlade in malo

starejše.

Prvi začetki tamkajšnjega špor-tnega društva segajo v leto 1974, ko so se zbrali prvi pobudni-ki društva, in sicer Jože Titan, Franci Mes, Jože Horvat, Jože Celec, Branko Baranja in Geza Celec, ki so v začetku sodelovali na različnih turnirjih, kasneje pa so se povezali v klub malega nogometa in začeli nastopati v občinski ligi. Prva potreba po klubskih prostorih se je pojavila v 90-ih letih in takrat je vašča-nom na igrišču uspelo zgraditi prvi športni objekt. Prvotni objekt je letos doživel temeljito

obnovo, v njem pa imajo po-leg lično urejenih nogometnih igrišč svoje klubske prostore tudi upokojenci, ki se radi družijo in balinajo na dveh novih stezah z asfaltno površino, urejeno pa je tudi rusko kegljišče. Za mlade je poskrbljeno s površino za ulič-no košarko in odbojko na mivki, pri klubskih prostorih domačega upokojenskega društva so dogra-dili nadstrešek in dozidali pro-stor, povečano je bilo tudi parki-rišče. V okviru društva trenutno v ligah nastopata članska in ve-teranska ekipa, v vasi pa deluje ekipa KMN Sončni park Vivat. Odprtja prenovljenega športnega centra se je udeležil tudi župan Anton Štihec, ki je ob tem do-godku izrazil veliko zadovoljstvo in čestital vsem, ki so pomagali pri prenovi centra. Še posebej je izpostavil njihovo iznajdljivost, saj so s samo nekaj več kot 20 tisoč evri uspeli izvesti vsa dela, čeprav je bila ocenjena vrednost izvedenih del 120 tisoč evrov. Zbrane je nagovoril še evropski

poslanec in predsedniški kandi-dat Milan Zver, ki je vaščanom zaželel obilo športnih užitkov in medgeneracijskega druženja. Na prireditvi so podelili prizna-nja posameznikom in domačim društvom, ki so na različne na-čine prispevali k prenovi objek-ta. Predsednik KS Černelavci Miran Forjanič je priznanje podelil Kulturno-turističnemu društvu Černelavci, domačemu gasilskemu društvu in društvu upokojencev. Forjanič je zadnji dve priznanji namenil požrtvo-valnima vaščanoma in strastni-ma ljubiteljema nogometa, ki sta veliko svojega truda, vztrajnosti, požrtvovalnosti, predvsem pa svojega časa namenila obnovi športnega centra, domačinoma Gazi Fujsu in glasbeniku po srcu Robertu Laloviču. Po končanem uradnem delu so se krajani vese-lili še naprej, mnogi so se udele-žili številnih prijateljskih nogo-metnih tekem na novi zelenici, nekateri pa so preprosto uživali in se v senci veselili s prijatelji.

Otvoritev prenovljenega športnega centra v Černelavcih Aleksandra Grah

V Bakovcih je v nedeljo, 18. junija,

potekalo že tradicionalno druženje

krajanov Bakovcev. Dan, ko se sku-

paj veselijo in družijo vsi krajani in

krajanke Bakovcev, je že tradicio-

nalen dogodek, letos pa je bil malo

drugačen, saj ga je zaznamovala še

25-letnica maševanja rojaka Jožefa

Rajnarja.

Praznovanje se je kot vsako leto začelo v prireditvenem šotoru s sveto mašo, nadaljevalo pa s kul-turnim programom, v katerem so nastopili otroci enote vrtca Krtek, učenci domače osnovne šole, mladinska glasbena sku-pina, domačin Vedran Franc Husar ter člani društva Kroške tikvi s skečem. Srebrnomašnik Jožef Rajnar je med darova-njem svete maše pri pridigi spregovoril o začetkih svojega duhovniškega poklica. Zadnjih osemnajst let je vodil župnijo sv. Bolfenka v Slovenskih goricah, nato pa se je lani poslovil in od-šel v Svetinje v dekanijo Velika Nedelja. Rajnar je po sveti maši

delil srebrnomašne podobe in zbrane prispevke namenil za stroške prireditve. Dogajanje se je po uradnem delu šele dobro začelo, saj je nato sledila pogo-stitev vseh navzočih, popoldne

pa še druženje z zabavnimi igra-mi, ki so jih organizirali člani mladinskega kluba.

Praznik krajevne skupnosti in župnije Bakovci Aleksandra Grah

14 | julij 2012

AKTUALNO

Letos priznanji krajevne skupnosti

darovalcema zvonov v vaški kapelici

Zinki Erjavec in Francu Gumilarju.

Druga nedelja v juniju je v vse lepše urejenih Markišavcih že vrsto let v znamenju krajevnega praznika, ko se množično zberejo vsi krajani, pa tudi tisti, ki iz tega kraja izvirajo ali so tu živeli. Letos se je znova vse začelo pri vaški kapelici v središču kraja, kjer so v daritvi ekumenske božje službe oziroma maše letos sode-

lovali evangeličanski duhovnik Evgen Balažic in katoliški župnik Srečko Fras ter pevska zbora. V nadaljevanju je predsednik kra-jevne skupnosti Milan Horvat podelil letošnji priznanji, ki sta ju dobila domačin Franc Gumilar in nekdanja krajanka Zinka Erjavec, ki sedaj živi na domačiji v Dovjah na Gorenjskem. Gumilar je kot predsednik ta-kratne domače vaške skupno-sti ob gradnji kapelice, ki se je začela leta 1991 in stoji na osrednji točki v kraju, daroval zvon. Za enako gesto se je od-ločila tudi Zinka Erjavec, ki se je po spletu nesrečnih okoliščin (njen mož mag. Milan Erjavec je pred 20 leti preminil v pro-metni nesreči) po 35 letih bi-vanja v Prekmurju, od tega je 16 let preživela v Markišavcih,

vrnila na Gorenjsko. S krajani z obojestranskimi obiski redno vzdržujejo stike in so, pravi, kot ena »familija«. Ne nazadnje je v Markišavcih tudi možev grob. Markišavčarja sta tudi njuna otroka, oba z najvišjima aka-demskima naslovoma – Emil in Karmen. Za tradicionalno dobro sode-lovanje so zahvalo podelili tudi mestni občini. V njenem ime-nu jo je prevzela podžupanja Simona Čopi. Drugi, sproščeni del prireditve je bilo družabno srečanje vseh zbranih, ki je potekalo ob vaško--gasilskem domu.

Dan krajanov Markišavci Geza Grabar

V segmentu izkoriščanja obnovljivih

virov energije je med vsemi najza-

nimivejša in najdonosnejša moč

sonca, saj je brezplačno dostopna

vsem in za njeno izkoriščanje potre-

bujemo najmanj posegov v okolje.

To spoznanje je vse bolj vidno tudi

v naši občini.

Med kar nekaj javnimi objekti, kjer so za pridobivanje elektrike iz svetlobe sonca v zadnjem času na-mestili fotonapetostne module, je od začetka julija tudi streha vaško--gasilskega doma v Nemčavcih. Ob namestitvi kar 208 modulov je podjetje ABC Solar iz Murske Sobote, investitor v sončno elek-trarno in njen lastnik – v okviru javno-zasebnega partnerstva pa lastnik doma proti odškodnini ponuja streho, v celoti obnovilo streho doma. Izvajalec del sonč-ne elektrarne je bilo podjetje Fotovolt iz Skakovcev. Prva sončna elektrarna v kraju je moči 50 kilovatov, kar pome-ni, da je njena predvidena letna proizvodnja 55 tisoč kilovatnih ur. Omenjeno število kilova-tov zadošča za potrebe desetih gospodinjstev. Kot je ob odprtju pomembne

pridobitve dejala Jasna Ficko iz družbe ABC Solar, tudi njihova družba s tem izkazuje svojo okolj-sko osveščenost, saj pomeni eko-loška vrednost samo nemčavske sončne elektrarne 40 ton manj emisij toplogrednega plina CO2 v ozračje. Poleg predsednika Krajevne skupnosti Nemčavci Štefana Barbariča, ki je z novo prido-

bitvijo izjemno zadovoljen, je s sodelovanjem zadovoljen tudi žu-pan Anton Štihec. Poudaril je, da je v občinskem proračunu ostalo kar nekaj denarja, ki bi ga sicer porabili za obnovo ostrešja tega vaško-gasilskega doma. Sedaj lah-ko ta sredstva namenijo za druge potrebe. Želi si, da bi temu zgledu sledilo kar največ lastnikov javnih domov.

Prva sončna elektrarna v Nemčavcih Geza Grabar

15 | julij 2012

AKTUALNO

Obe mesti že vrsto let spodbujata

sodelovanje na različnih ravneh in

letos je rezultat tega partnerstva zelo

aktivna oblika sodelovanja mladine.

V juniju se je namreč osem dija-

kov naših srednjih šol odpravilo v

Ingolstadt, kjer so skupaj z nemškimi

pripravili gledališko gibno-plesno

predstavo z naslovom »Divja rast« ali

»Wildwuchs«, s katero so nastopili v

Ingolstadtu in pozneje Murski Soboti.

V gledališki igri so sodelovali tri di-

jakinje Gimnazije Murska Sobota

(Janja Bernjak, Glorija Lang, Doroteja

Mihalič), tri dijakinje Srednje zdra-

vstvene šole Murska Sobota (Nastja

Hari, Monika Pucko, Nina Gavrančič)

ter dva dijaka Srednje poklicne in

tehniške šole Murska Sobota (Gregor

Ivajnšič, Aleš Tivadar). Dijaki so se z

gimnazijskim profesorjem Tomijem

Bušinoskim 16. junija odpravili v

Nemčijo, kjer so več kot dva tedna

pripravljali predstavo. Skupaj z nem-

škimi vrstniki so se vrnili 2. julija in

jo še enkrat zaigrali na murskosobo-

škem odru. V Prekmurju so preživeli

tudi nekaj skupnih dni.

Projekt »Jugendkultursommer 2012« je že sedmi projekt usta-nove Stiftung Jugend fragt iz Ingolstadta. Krovni cilj dosedanjih projektov je priprava in izvedba gledališke predstave, v kateri so-delujejo mladi iz mesta Ingolstadt. Vsak projekt zasleduje bistveno več ciljev, saj je v Ingolstadtu mno-go šol, v katerih je populacija mla-dih zelo raznolika. Velikokrat so to mladi z različnim migracijskim ozadjem, ki se med seboj niti ne srečujejo. Skupna izvedba gleda-liške igre je mladim spodbuda za osebno rast in razvoj ter spodbu-da za iskanje novih prijateljev, vezi in poti za življenje. Integracija je bila za snovalce projekta vedno v ospredju, saj si na tem področju v multikulturnem mestu že dolgo močno prizadevajo. V letošnjem letu je izraz dobil novo vsebino, saj so k sodelovanju povabili šolo za učence s posebnimi potreba-mi. Tako je v letošnjem letu pri projektu sodelovalo 70 mladih iz sedmih različnih srednjih šol, osem mladih iz Murske Sobote, deset vajencev iz podjetja Audi, medijska skupina, profesional-na glasbena skupina in profesi-onalni umetniki, ki so projekt vodili. Med cilji je namreč tudi ponuditi priložnost mladim, da delajo s profesionalnimi umetni-ki. Umetniško vodstvo sta namreč prevzela režiser avstralskega rodu David Williams in koreografinja Annette-Eva Taubmann. Glasbo je pripravil Olivier Truan z glas-beno skupino Kolsimcha iz Švice. Mladi so v Ingolstadtu že od fe-bruarja aktivno pripravljali gle-dališko predstavo »Divja rast«. V njej nastopajo junaki, prevaranti, ljubimci, prepirljivci, sanjači … In v zgodbi se združujejo njihove vitalne, zanimive, nore zgodbe. Te zgodbe so uspešno ustvarjali tudi naši dijaki. Že tedne pred odho-dom so spoznali režiserja Davida Williamsa, ki je obiskal Mursko Soboto ter dijake naučil nekaj

skupinskih koreografij in plesnih gibov. Tako so spoznali vsebino in idejo gledališke igre. Navdušenje nad sodelovanjem se ni poleglo, zato so po prihodu v Nemčijo di-jaki intenzivno sodelovali v sku-pnih pripravah. Vaje so potekale skoraj vsak dan. Naši dijaki so bili enakovredni člani skupine, kar dokazuje tudi nastop, saj so nasto-pili celo v solističnih prizorih. V Nemčiji so bili zelo dobro sprejeti in predvsem so pozitivno vplivali na vso skupino. Brez zadržkov in predsodkov so sprejemali izzive in nove izkušnje. Mladim gledališki oder omogoča osebno rast, prido-bivanje samozavesti in usvajanje gledaliških prvin, kar spodbuja pozitiven osebnostni razvoj, saj se lahko uveljavijo, pokažejo, kaj je njihovo, in oblikujejo pozitivno samopodobo. Gledališka igra, ki je nastajala postopoma, je vsebinsko izhajala ravno iz mladine. Gib in ples sta močno sredstvo mladih. Režiser in koreografinja sta opra-vila odlično nalogo, saj sta črpala iz idej mladih in jim na odru po-nudila prikaz njihovega sveta. V drugem tednu je delo postajalo intenzivnejše in napornejše. Vaje so potekale v gledališču na velikem odru, zato so z glasbo in profesi-onalno lučjo vaje pridobile novo razsežnost, ki jih je spodbudila k nadaljnjemu delu. Premiera pred-stave je bila v četrtek, 28. junija, v mestnem gledališču v Ingolstadtu. Polna dvorana je predstavo zelo dobro sprejela, tudi časopisne kri-

tike so bile pozitivne. V Nemčiji so mladi izvedli še eno večerno in dve dopoldanski predstavi. Sledila je težko pričakovana vrni-tev v Slovenijo. Prvič v sklopu le-tnih projektov omenjene ustanove je predstava potovala na drug oder in letos celo v tujino. Dva avto-busa, polna mladih in učiteljev, sta se namreč odpravila v Mursko Soboto, kjer so imeli začrtan bogat program. Ogledali so si mesto in muzej, sprejel jih je župan Anton Štihec, ogledali so si muzej na prostem v Filovcih, se kopali v Moravskih Toplicah in zabavali v Maximusu. A v prvi vrsti so vadi-li in pripravili predstavo tudi za murskosoboško občinstvo. Ta je bila 4. julija zvečer. V skoraj polni dvorani Gledališča Park smo lahko videli radost, veselje, žalost, jezo, ponos, ljubezen ter vse vzpone in padce mladega človeka, izražene z gibom in plesom. Našim gledališčnikom je bil ponu-jen bogat spremljevalni program. Poleg ogledov mesta Ingolstadt so obiskali tri srednje šole, bili na sprejemu pri podžupanu, si ogle-dali proizvodnjo v tovarni Audi, obiskali München in Nürnberg, si oblikovali svoj prosti čas v mestu, navijali za nemško nogometno reprezentanco in še mnogo več. Bivanje v Ingolstadtu je bilo polno doživetij, v katera se lahko poto-pite tudi v kratkem blogu na na-slovu: http://ucenciizingulstadta.tumblr.com/.

Foto: Daniel Schneeweis

»Divja rast« – mladi iz Murske Sobote in Ingolstadta na skupnem odru Tomi Bušinoski

16 | julij 2012

AKTUALNO

V Ingolstadtu so se od 22. do 24.

junija mudili likovniki sekcije Mozaik,

ki deluje pri Društvu upokojencev

Murska Sobota. Svojim nemškim ko-

legom, slikarjem društva »Schanzer

Aquarellkreis«, ki so v murskosobo-

ški knjižnici razstavljali maja 2010,

so namreč vrnili obisk. Letošnji je so-

vpadal s tamkajšnjim mednarodnim

praznikom kulture, ki ga pripravljajo

pod pomenljivim naslovom »Die Welt

ist bunt« (Svet je pisan). Naši upo-

kojenci – slikarji so bili zatorej še

posebej ponosni, da so prispevali

slovenski (prekmurski) kamenček k

mozaiku tega pisanega sveta.

Otvoritev likovne razstave Sobočancev pod naslovom »Slovenska pokrajina – Prekmurje se predstavi« (Prekmurje – Eine slowenische Landschaft stellt sich vor) je potekala v medgene-racijski hiši Bürgerhaus v petek, 22. junija, po 14. uri. Pozdravni nagovor je imel bivši nadžupan mesta Ingolstadt Peter Schnell, ki je tudi častni občan Murske Sobote. O razstavi del in sode-lovanju obeh društev je govoril predsednik akvarelistov Erwin Pitzl, ki mu je slikar Ernest Bransberger podaril sliko gale-rije v Korovcih. Razstavo je v imenu Občine Ingolstadt odprl Gabriel Engert, ki je v zahva-lo prejel sliko Lojzeta Veberiča »Odmev«. Vsa zahvala pa vse-kakor gre tudi Josefu Gutmanu, ki je v okviru Urada za kulturo Občine Ingolstadt veliko pripo-mogel, da se je ta projekt mur-skosoboških upokojencev lahko uresničil. Otvoritev je zelo po-pestril slovenski rojak Kisilak, ki je številnim prisotnim s svojo harmoniko pričaral Avsenikove in Slakove melodije. Razstava dvajsetih del štirinajstih članic in članov Mozaika je bila na ogled do 29. junija letos.Po otvoritvi razstave so članice Mozaika svojim gostiteljem pri-pravile bogato obloženo mizo z nazivom »Diši po Prekmurju«. Zares je dišalo po zaseki in šunki, ki jo je prispeval lastnik podjetja Kodila, d. o. o., dišalo

je po pecivu iz Mlinopeka in še posebej iz velikega vrtanka, spletenega v obliki srca, ki je bil narejen posebej za to priložnost. Ni manjkala niti makova potica, prekmursko vinsko kapljico pa so prispevali likovniki kar sami. Tako so se osebno želeli posebej zahvaliti za izredno gostoljub-nost in prijaznost, ki so jih bili deležni. Neizmerno so hvaležni Lidiji Schneeweis in njenemu možu Walterju, ki sta bila, po-leg prevajanja in fotografiranja, duša vsega dogajanja. Vse tri dni sta jih spremljala in brez njunega sodelovanja verjetno vseh teh sre-čanj ne bi bilo. Po prijetnem kra-mljanju je sledil še ogled razstave akademske slikarke Marie-Tereze Bauer v Galeriji Harderbastei.Naslednji dan so se udeležili prireditev mednarodnega pra-znika kulture. Z velikim vese-ljem so se ustavili ob stojnici slovenskega društva »Lastovka« in si ogledali nastope številnih kulturnih skupin (folklora, kulinarika, plesi itd.) iz števil-nih držav sveta. Pohiteli so še na otvoritev zanimive razsta-ve mesta Kragujevac z naslo-vom »Antikriegskarikaturen« (Protivojne karikature), ki bo na ogled do konca tega meseca. Ob 14. uri so se odpeljali v škofij-sko mesto Eichstätt, starodavno mesto z edino katoliško univer-zo v Nemčiji ter s čudovitimi cerkvami in galerijami. Skratka, ugotovili so lahko, da je likov-na umetnost prisotna skoraj na vsakem koraku, tako kot izredno lepo ohranjena arhitektura.V nedeljo, 24. junija, so se pri-pravili za odhod, a brez ogleda Galerije konkretne umetnosti seveda ni šlo. Ta galerija letos, točneje 26. junija, praznuje svojo dvajseto obletnico. Bili so presenečeni nad novo, moderno umetnostjo, ki ne pripoveduje zgodb, ne prikazuje ljudi, živa-li ali pokrajin. To je konkretna

umetnost, ki ne predstavlja ni-česar, razen same sebe. Kurator razstave Rasmus Kleine je dejal, da tukaj lahko vidijo slike, ki obstajajo iz barv, geometrijskih oblik, linij in površin. Če se kdo želi ukvarjati s to umetnostjo, se mora vključiti v ta univerzum in z veseljem dopustiti, da barva in oblike delujejo nanj, tako kakor glasba. Za vse je bila razstava ne-kaj presenetljivega, drugačnega. Le poglobiti se je bilo treba vanjo – in začutili so jo lahko. Nato je prišlo slovo. Vsako je tež-ko, še posebno, če se poslavljaš od pravih prijateljev. Sobočanci so odhajali polni lepih, umetni-ških vtisov in duhovno bogatejši. A sklenili so: »Srečno in ustvar-jalno do leta 2014 v naši Murski Soboti!«Med potjo domov so se ustavi-li še v vasici Abensberg, kjer je umetnik Hundertwasser ustvaril čudoviti stolp, v katerem sta ba-varska kultura in umetnost našli sožitje. V izjemnem Kuchlbauer Turmu, ki je poseben umetni-kov arhitekturni projekt, si lahko vsak ogleda veliko reprodukcij svetovnih umetnikov. Ob zaključku je treba dodati, da so članice in člani Mozaika hvaležni Mestni občini Murska Sobota za sofinanciranje projekta ter podjetjem Mlinopek, Kodila, d. o. o., Transport Cipot, šofer-ju in vsem neimenovanim, da je projekt vsestransko uspel.

Foto: Walter Schneeweis

Murskosoboški upokojenci so razstavljali v Nemčiji Marija Pavlič

17 | julij 2012

AKTUALNO

Župana je obiskala Marija Škrilec

iz Bethlehema, mesta v Združenih

državah Amerike, ki je od leta 1996

pobrateno z Mursko Soboto. Marija

Škrilec je rojena v Polani, leta 1965

pa je v želji po boljšem življenju

odšla živet k svojim sorodnikom v

Ameriko, kjer se je ustalila, izšo-

lala in zaposlila v farmacevtskem

podjetju. Sedaj že upokojena Marija

pogosto prihaja v rojstni kraj, kjer jo

z veseljem sprejmejo njeni številni

sorodniki, pri županu jo je spremljala

pranečakinja Nina Škrilec.

V Bethlehemu deluje Združenje pobratenih mest, ki združuje nad 200 članov, v njem pa je bila Marija dolga leta blagajni-čarka. Člani izvirajo po večini iz različnih prekmurskih krajev, pogovarjajo se v domačem jeziku in se srečujejo ob različnih pri-ložnostih. Nazadnje so se sestali ob dnevu državnosti. Takrat pri-pravijo tradicionalno slovesnost in svečano dvignejo slovensko zastavo. Člani združenja na različna srečanja in slovesnosti povabijo tudi predstavnike slo-venskih diplomatsko-konzular-nih predstavništev v ZDA, ki se vabilom radi odzovejo.Župan Štihec je izpostavil, da si želi več sodelovanja s pobra-tenim ameriškim mestom, in

pozdravil zamenjave mladih prek Evangeličanske cerkvene občine Murska Sobota, prav tako tudi sodelovanje Gimnazije Murska Sobota s srednjo šolo iz Bethlehema. Razveselil se je novice, da okrog dvajset članov združenja v prihodnjem letu na-

črtuje obisk Murske Sobote, kar bo posebej zanimivo za mlajše člane, potomce zdomcev, ki so Prekmurje zapustili v začetku dvajsetega stoletja, saj Slovenije in krajev, iz katerih izvirajo nji-hovi predniki, še nikoli niso obiskali.

Obisk iz pobratenega Bethlehema Vida Lukač

Taborniki rodu Veseli veter so v sre-

dini junija obeležili visok jubilej. V

Gledališču Park so pripravili slove-

snost ob šestdeseti obletnici.

Rod Veseli veter je bil namreč ustanovljen 20. maja 1952. Na slovesnosti, na katero so povabili tudi nekdanje člane in vse, ki jim taborništvo predstavlja pomem-ben del življenja, so se spomnili prehojene poti. Slovesnosti se je udeležil starešina Zveze taborni-kov Slovenije Jernej Stritih, ki je zbrane tudi nagovoril in jih spo-mnil, da taborniška dejavnost ni namenjena zgolj koristnemu pre-življanju prostega časa otrok in

mladostnikov, ampak je vzgojna dejavnost, ki pripomore k vzgo-ji mladih v odgovorne in zrele osebe. Obiskovalce sta pozdra-vila tudi podžupan mestne obči-ne Jožef Casar in starešina rodu Veseli veter Aleš Škalič. Taborništvo v Murski Soboti je v 60. letih doživelo veliko vzponov in padcev, ustanovljali so se novi rodovi in tudi ugašali, a do danes je obstal samo rod Veseli veter, ki trenutno šteje okrog 50 otrok. Ob praznovanju pomembnega jubileja so murskosoboški ta-borniki skupaj z Zvezo tabor-nikov Slovenije ter Nacionalno skavtsko organizacijo pripravili največje taborniško tekmova-nje – državni mnogoboj 2012. Na mnogoboju so se taborniki na državni ravni pomerili v ob-vladovanju taborniških veščin: kurjenju ognja, postavljanju šotorov, orietacijskih spretno-stih, lokostrelstvu, spretnostnih

in šaljivih igrah ter signalizaciji. Dvodnevno tekmovanje je pote-kalo v središču Murske Sobote, v mestnem parku, pri prvi osnovni šoli ter v Fazaneriji.Murskosoboški taborniki ne počivajo niti v poletnih poči-tnicah: »V začetku julija smo že pripravili tabor za mlajše ta-bornike, predvsem za tiste, ki jih taborništvo zanima in so že-leli preizkusiti taborniški način življenja. Udeležilo se ga je 16 otrok. V začetku avgusta pripra-vljamo še tabor za malo starejše tabornike, udeležili pa se ga bodo tudi taborniki iz drugih delov Slovenije,« nam je povedal Aleš Škalič, starešina rodu Veseli veter.

Taborniki praznovali šestdeset let Renata Žlebič

18 | julij 2012

AKTUALNO

Župan Štihec je sprejel skupi-no učencev iz poljskega mesta Želazkow, ki skupaj s svojimi mentorji sodelujejo pri projek-tu izmenjave z Osnovno šolo II v Murski Soboti. Sodelovanje med šolama je zraslo iz prijatelj-stva med učiteljicama angleščine na obeh šolah, ki sta se spozna-li pri mednarodnem projektu »Comenius«. Tako je 25 učencev iz Osnovne šole II v maju obi-skalo svoje vrstnike na Poljskem,

ti pa so jim junija obisk vrnili. Učenci in učitelji so bili navdu-šeni nad mestom in gostoljub-nostjo, učenci pa so prebivali pri družinah gostiteljicah.Župan je učencem in njihovim spremljevalcem predstavil našo občino in mesto ter jim pove-dal nekaj zanimivosti o regiji. Pozdravil je sodelovanje šol in tovrstne izmenjave, pri katerih učenci širijo svoja obzorja in sklepajo nova prijateljstva.

Župan sprejel učence iz Poljske Vida Lukač

V Pokrajinski in študijski knjižnici

Murska Sobota je do konca julija na

ogled razstava »Igriva arhitektura«.

Na razstavi so prikazane delavnice,

izpeljane pod okriljem delovne sku-

pine Arhitektura in otroci, ki je bila

zasnovana pri Zbornici za arhitek-

turo in prostor Slovenije. Delavnice

potekajo že od leta 2009.

Šele v lanskem oktobru, tretjega ok-tobra – ob svetovnem dnevu habita-ta, so delavnice pričeli izvajati tudi v Pomurju. Posameznih delavnic, tri so potekale v Murski Soboti in tri v Lendavi, se je v povprečju udeležilo okrog dvajset otrok. Medtem ko so se delavnice v Lendavi nanašale na krajinsko arhitekturo, so se delav-nice v Murski Soboti po besedah Metke Pretnar, območne koordi-natorke projekta, osredotočale na povezovanje obrti in arhitekture. »Predstavili smo naravno gradnjo in pletiva. Delavnica je bila name-njena predvsem seznanjanju posa-meznika, kako lahko z majhnimi modularnimi elementi izoblikuje in izdela kakšen arhitekturni element. Delavnice so bile tokrat namenjene srednješolcem, v prihodnje pa pri-pravljamo tudi delavnice za osnov-nošolce,« je povedala Pretnarjeva.

Na razstavi se predstavljajo vse delavnice, ki so v okviru projekta »Igriva arhitektura« bile izvedene od začetka v letu 2009 do letos in so potekale v vseh slovenskih regijah.Ob otvoritvi razstave je pod vod-stom arhitektke Nataše Kolarič po-

tekala otroška delavnica. Ob otroški pravljici o treh prašičkih so se otroci z igro seznanjali z naravnimi ma-teriali, kot so glina, slama in vrba. Preizkusili so se tudi v oblikovanju posameznih materialov ter izdelova-nju figur in predmetov iz pravljice.

Arhitektura je lahko tudi igriva Renata Žlebič

19 | julij 2012

AKTUALNO

Na sončno junijsko soboto so malčki v mestnem parku pre-verjali svoje spretnosti v vožnji s kolesom. Prireditev, ki je v park privabila številne družine z majh-nimi otroki, je potekala v soor-ganizaciji Mladinskega infor-mativnega in kulturnega kluba, policije ter Male šole športa. V

varni vožnji se je tokrat pomerilo okrog 30 otrok, starih od 3 do 6 let. Mlade kolesarje je pozdravil načelnik Upravne enote Murska Sobota Geza Farkaš, ki je kot član sveta Agencije za varnost prometa izpostavil prizadevanja agencije v Pomurju za zmanjše-vanje števila prometnih nesreč.

»Ravno zaradi tega so tovrstne prireditve in projekti še kako po-membni, saj se bodo že najmlajši naučili varne vožnje s kolesom. Z vzgojo za varnost v prometu je treba začeti v rani mladosti, saj na ta način lahko vsi prispevamo k zmanjšanju krvnega davka na naših cestah,« je dodal Farkaš.

Ob tem je pohvalil delo vadi-teljev v Mali šoli športa, ki naj-mlajšim omogočajo spoznavati zdrav način življenja. Kolesarje je pozdravil tudi policist Leon, ki je mladim kolesarjem podelil medalje.

S policistom Leonom so se učili varne vožnje Renata Žlebič

V času med 26. in 29. junijem se

je na tretji osnovni šoli odvijal že

deseti raziskovalni eko tabor Polžek.

Udeležili so se ga učenci od 2. do 8.

razreda OŠ.

Vsakoletni namen tabora je, da bi radovedni učenci dobili več znanja z naravoslovnih področij. Takšno je tudi njegovo vodilo »Opazujem, raziskujem, ugota-vljam, spoznavam«.Učenci so raziskovali novo po-dročje, in sicer gradbeništvo. Spoznali so delo arhitekta, ki jim ga je predstavil g. Iztok Zrinski. Primerjali so tudi arhitekture nekoč in danes. Ob vodenju so skicirali svojo sobo in se preizku-sili v projiciranju.Učiteljica Simona Prša je učen-cem z eksperimentiranjem pri-bližala lastnosti gradbenih ma-terialov. Spoznali so tudi vrste in lastnosti lesa ter pomen lesa za človeka. Na ekskurziji na Razkrižje so spoznali zgodovino kovaštva v naših krajih ter delo kovača. Sami so preizkusili težo kova-

škega kladiva, ko so ob pomoči mojstra kovali podkev in kovaški žebelj. Z materiali, ki so jih spo-znali, so ustvarjali v delavnicah. Dovolj je bilo tudi priložnosti za druženje.Za kakovostno izvedbo tabora gre zahvala mentorjem, sodelav-cem, ki so tudi v počitniškem času pripravljeni mladim po-sredovati znanje. Seveda tabo-

ra nikakor ne bi mogli izvesti brez podpore ZOTK Murska Sobota in Mestne občine Murska Sobota.

Gabrijela Mastnak Pedagoška vodja tabora

10. raziskovalni eko tabor Polžek

20 | julij 2012

AKTUALNO

Svet za preventivo in vzgojo v ce-

stnem prometu Mestne občine

Murska Sobota je bil v sodelovanju

z Združenjem šoferjev in avtomeha-

nikov Murska Sobota in AMD Štefan

Kovač tudi letos, že 18. leto zapored,

gostitelj zaključnega medobčinske-

ga tekmovanja Kaj veš o prometu.

Prizorišče tekmovanja je bila tudi letos OŠ III Murska Sobota, kjer je bil postavljen posebni poligon za spretnostno vožnjo. 41 kolesarjev, kolikor se jih je po predhodnih občinskih tek-movanjih uvrstilo na zaključno oziroma izbirno pred državnim, ki je bilo letos v Mariboru, se je najprej preizkusilo v testiranju znanja o prometnih predpisih,

praktični vožnji s kolesi po me-stnih ulicah ter preizkušanju spretnosti na poligonu. Kako spretni in sposobni so mla-di v vožnji s kolesi, potrjuje tudi podatek z omenjenega tekmo-vanja, saj so številni tekmovalci (14) brez napak opravili vožnjo po mestnih ulicah, testiranje je opravilo brez napak manj udele-žencev (5), nihče pa brez napak ni opravil spretnostne vožnje na poligonu. Po seštevku vseh točk je prvo mesto osvojil Tilen Bogdan iz OŠ II Murska Sobota z men-torjem Antonom Tibautom, drugi je bil Dašan Sršen iz tre-tje osnovne šole, kjer je men-tor Miran Podojsteršek, tretji pa je bil Jan George Dravec iz Osnovne šole Bogojina z men-torjem Dušanom Nemcem. Četrti je bil Jan Kramberger iz

DOŠ Prosenjakovci in peti Luka Lukač iz Osnovne šole Bakovci, kjer je mentor prometnega krož-ka Slavko Car. Na tekmovanju so organizatorji pogrešali učence iz Tišine in Beltincev, saj tamkaj-šnji otroci živijo v gostem pro-metnem vrvežu ob glavni cesti.

Tilen Bogdan iz OŠ II zmagovalec tekmovanja »Kaj veš o prometu« Geza Grabar

Po uspešno izvedenem državnem

tekmovanju v konstruktorstvu in

tehnologijah obdelave ter modelar-

stvu, ki je bilo pred koncem pouka

prav na omenjeni šoli, so se najboljši

udeležili še zaključne prireditve v

Ljubljani.

Za svoje dosežke na različnih področjih je kar 17 učencev šole na sklepni prireditvi Zveze or-ganizacij za tehnično kulturo Slovenije v Cankarjevem domu Zotkini talenti prejelo še poseb-na priznanja in nagrade te krovne inštitucije, ki skrbi tudi za teh-nično kulturo mladih.

Priznanja so prejeli Rok Merenče za zlato priznanje iz konstruira-nja Lego za prvo triletje na dr-žavnem tekmovanju v konstruk-torstvu in tehnologijah obdelave, enako priznanje sta prejela še Žak Sovec in Bine Fridrih, ki sta izdelovala iz lesa. Na državnem tekmovanju ozi-roma olimpijadi modelarskih športov in radioamaterstva, ki je bilo na OŠ III, so eno od prvih treh mest v različnih kategorijah osvojili: za 1. mesto Urh Kolarič (raketa S3 in raketa S6A – ra-keta s trakom), Katarina Zelko (modelarski zmaji – deltoidni), Jaša Ratkai, Saša Ratkai in Simon Kreslin (vsi MČ 3); za 2. mesto Simona Sedonja (prosta vožnja v cilj), Mitja Vöröš (raketa S4), Timotej Gabriel (modelarski

zmaji – deltoidni), Domen Černela (modelarski zmaji – škatlasti), Alen Pondelek, Sandi Sukič, Denis Kovač (vsi MČ 3), Jaša Ratkai in Simon Kreslin (oba MČ 1) in za 3. mesto Tina Kegl (prosta vožnja v cilj), Miha Kosi (rakete S5), Draško Mijukov (modelarski zmaji – deltoidni) in Doroteja Černela (modelarski zmaji – škatlasti).

Zotkini talenti iz Osnovne šole III Geza Grabar

21 | julij 2012

AKTUALNO

Po šestih letih delovanja je društvo,

ki ima trenutno 67 aktivnih članov

(toliko jih je v minulem letu plačalo

članarino), upravičilo svoj namen:

s številnimi pobudami, srečanji in

strokovnimi predavanji je skušalo

s konstruktivnim in strpnim dialo-

gom vplivati na tiste, ki imajo moč

in vpliv odločanja. Rešitve so podali

tudi sami.

Kot je na letni skupščini dejal do-sedanji predsednik Arpad Norčič, doktor medicine, ki mu je bila ob izteku mandata na tej skupščini ta dolžnost zaupana tudi v prihodnje, je z delom 13-članskega upravnega odbora v društvu zelo zadovoljen. Odbor se je lani sestal na desetih sejah, vsak mesec, razen v dveh poletnih mesecih. Obravnavali so različne tematike, ki so jih zatem z dobro obiskanimi strokovnimi pre-

davanji predstavili še širši javnosti. »Cilj delovanja Društva prijateljev Sobote je preprost. V statutu je zapisano, da društvo želi delovati tako, da pošteno prikažemo ne-pravilnosti, vendar je včasih nuj-na provokativnost, da nas slišijo. Cenimo in pozdravljamo seve-da vse tisto, kar je dobro za naše mesto in okolje. Društvo želi biti konstruktivno,« je ponovil stari novi predsednik, ob tem pa dodal, da nobeno društvo, ki ima takšen program delovanja, ne more biti uspešno, če nima stikov z lokalno skupnostjo. Oni so s sodelovanjem z upravo mestne občine, zlasti pa z županom Antonom Štihcem, ki se je vedno odzval njihovemu va-bilu, zadovoljni, čeprav poznajo tudi rezerve za še bolj poglobljeno sodelovanje.Tako je imel upravni odbor društva z županom razgovor tudi v minu-lem letu. Norčič srečanje z njim

ocenjuje kot zelo koristno, saj je prišlo do obojestranske izmenja-ve dejstev. Na koncu srečanja, ki je trajalo skoraj tri ure, so zbrani ugotovili, da bo treba še marsikaj povedati in tudi obdelati različna področja. Sestanek z županom s povzetkom, da ugotovijo, katere njihove pobude so bile upošteva-ne, katere pa še čakajo na rešitev, je načrtovan tudi v letošnjem letu.»Strokovne službe občinske uprave naše društvo v prvi vrsti obveščajo o gradnjah in urbanističnih načr-tih. Tako dobivamo obvestila in vabila, zato je društvo seznanjeno z razgrnitvami zazidalnih načrtov. To je vsekakor zelo pomembno, saj lahko naši člani pravočasno – še pred sprejetjem načrtov, podajo pripombe in pobude,« nadaljuje Norčič. Upravni odbor društva želi s predlogi in pobudami stike nave-zati tudi z mestnimi svetniki, saj so prepričani, da je prav tam mesto,

kjer se predlogi in pobude obravna-vajo, o njih pa se tam tudi odloča. Prav s tem namenom bodo skušali na svoje seje – ne glede na njihovo politično pripadnost – povabiti čim več občinskih svetnikov. Ker si je mogoče ogledati veliko za-nimivosti kar v mestu samem, a jih je treba na pravi način predstaviti, so organizirali tudi ogled znameni-tosti v Murski Soboti. V okvirni program dela, ki ga bodo člani društva sproti dopolnjevali in prilagajali glede na trenutne razme-re, si želijo vnesti še nekatere druge aktivnosti, s katerimi bo delovanje društva še pestrejše. Morda tudi pohode in sprehode po mestu ter njeni okolici.

Aktivnosti Društva prijateljev Sobote Geza Grabar

22 | julij 2012

AKTUALNO

Druženje sta 23. junija v gasilskem

domu v Motovilcih organizirala

poverjenik Občine Cankova Jožef

Vratuša in poverjenik Občine Grad

Ernest Zrim.

V veliko veselje nam je bilo, da se je druženja udeležil tudi žu-pan Cankove Drago Vogrinčič. Lepa beseda in pozdrav župana kot ostalih, prav gotovo tudi predsednika MDI MS Rudolfa Kuliča, sta že v uvodu razveselila prijetno druščino, saj lepa bese-da lepo mesto najde, mi invalidi pa spodbudne besede še kako

potrebujemo.Program je bil zdravstvene in kulturne narave. Ker živimo v hi-trem in stresnem ritmu, pogosto pozabljamo na zdravo prehrano, zato je bilo predavanje svetoval-ke za zdravo prehrano Marije Merljak še kako dobrodošlo, mi pa smo si ob tem še izmenjali življenjske izkušnje, nasvete in pozitivne misli.Prekmurje je eno samo zdravje, pravi gospa Merljak. S svojo ži-vahnostjo in doslednostjo nam je o prehrani v eni uri poveda-la marsikaj. Ne potrebujemo le zdravil, ampak dobro voljo do narave, ki nam nudi dovolj zdra-ve prehrane. Redki so predavate-lji, ki ne prepovedujejo, ampak svetujejo, kako pripraviti zdravo hrano, kaj je dobro na naših vr-tovih in kako hrano shranjevati.

Po predavanju je miza bila že po-grnjena. Lotili smo se dobrega kosila, se pogovarjali o preteklo-sti in bodočnosti, nekateri so se zavrteli ob glasbi (nostalgično, na muziko naše mladosti), drugi so z nasmehom na obrazu in dobre volje kakšno tudi zapeli. Tako je tudi naše druženje v Motovilcih prijetno minilo. Večkrat se že-limo družiti ter veselo zaživeti v krogu bivših sodelavcev in znancev.

Eva Abraham,predsednica SZK – MDI MS

Srečanje članov Medobčinskega društva invalidov Murska Sobota

Nevrobika v Domu starejših Rakičan – CENTRU ZA STAREJŠE V MURSKI SOBOTIV Centru za starejše Murska Sobota so v okviru programov ne-formalnega izobraževanja Ljudske univerze Murska Sobota iz-vedli projekt »Nevrobika – urimo sive celice«. V program je bilo vključenih petnajst udeležencev, ki tam bivajo, ena udeleženka pa je prihajala iz Vaneče. Srečevali smo se vsak četrtek popoldne vse od marca do konca junija, ko so udeleženci prejeli potrdila o obiskovanju programa.

Reševali smo različne naloge in vaje ter na ta način spet spod-budili sive celice, da malo živahneje »potelovadijo«. Predvsem je bilo pomembno druženje. Radi smo se spomnili dogodkov iz preteklosti, predvsem brezskrbnih otroških dni, spomine smo z udeleženci v skupini prav radi delili. Nemalokrat se je pripoved

začela z besedami »kak je inda fajn bilou«. Včasih smo tudi tek-movali – zmagovali pa smo vsi in se skupaj veselili sladkih nagrad.

Izkušnja je bila enkratna, z besedami jo je težko opisati, lahko rečem samo to, da nikoli ne bo odšla v pozabo.

Mentorica v programu Tamara Repić

Operacijo delno financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter

Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa

razvoja človeških virov za obdobje 2007–2013, razvojne prioritete: razvoj človeških

virov in vseživljenjskega učenja; prednostne usmeritve za izboljšanje usposobljenosti

posameznika za delo in življenje v družbi, temelječi na znanju.

REPUBLIKA SLOVENIJAMINISTRSTVO ZA IZOBRAŽEVANJE,ZNANOST, KULTURO IN ŠPORT

23 | julij 2012

AKTUALNO

Teden od 4. do 10. junija je bil posve-

čen slepim in slabovidnim osebam,

ki se v svojem vsakdanjiku srečujejo

s kopico težav.

V Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota je vključenih nekaj čez dvesto oseb z okvaro vida in nekateri so se v okviru tega tedna v domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije med 7. in 10. junijem udeležili izvajanja posebnih socialnih programov, prilagojenih slepim oziroma sla-bovidnim osebam. 23 slepih in slabovidnih oseb, njihovi družin-ski člani in spremljevalci so se, večinoma v parih z roko v roki, v prečudovitem četrtkovem jutru zapeljali proti Gorenjski. Dom ZDSSS Okroglo je pri-lagojen potrebam slepih in slabovidnih oseb s taktilnimi oznakami, vodilnimi črtami in prilagojenimi napisi v Braillovi pisavi. Okolje, v katerega je bilo umeščeno izvajanje aktivnosti, je bilo izbrano kot najprimernejše za aktivno strokovno usposa-bljanje in delavnice, na katerih so uporabniki usvajali veščine o osnovah orientacije in mobil-nosti, trenirali vaje za varnostno

držo, vaje za hojo po navodi-lih, hojo naravnost in izvajanje različnih likov ter koordinacije. Trening ravnotežja in spretnosti je bil trd oreh tudi za družinske člane in spremljevalce, ki vidijo, saj so poskušali doživeti, kako je, če si popolnoma slep oziro-ma imaš minimalni ostanek vida. Nekateri uporabniki so se lepo znašli v novih situacijah in se odlično prilagodili, nekaterim pa sta hoja z belo palico in hoja s spremljevalcem predstavljali precej težav. Igra »Skriti prijatelj«, katere cilj je bil spoznati drug drugega, je seznanila prisotne z možnostmi konkretnega doprinosa posa-meznika k delu in odnosom v skupini. Prepoznavali smo se po glasu in dotiku rok ter bili vse dni prijazni drug do drugega, gradili smo odnose in sodelova-nje v skupini.Prilagojeni tehnični pripomočki omogočajo neodvisno življenje osebam z okvaro vida, zato je bilo usposabljanje z uporabo indikatorjev svetlobe, tekočine oziroma barve izrednega pomena za samostojnost posameznika. S pravilno uporabo indikatorjev si lahko oseba z okvaro vida samo-

stojno in neodvisno natoči pija-čo, zazna svetlobo v prostoru in se skladno uredi. Vsi skupaj smo te dni zajemali moči, dobili oporo in pogum

za delovanje v prihodnosti. Seminarji in podobne oblike dela so za člane Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota izrednega po-mena, saj zapolnjujejo vrzel, ki je nastala zaradi neizvajanja rehabilitacije odraslih slepih in slabovidnih oseb. V teh štirih dneh skupnega dru-ženja smo čutili močno poveza-nost, iskrenost do samega sebe in odprtost do soljudi. Prostor dogajanja smo napolnili z ve-liko pozitivne energije, vpijali vsako izrečeno besedo in nasvet predavateljev. Tudi takrat, ko je bilo res težko, ko so se osvajala znanja gibanja z belo palico in so se udeleženci usposabljali za samostojno varno hojo.

Marjeta Grabar Medobčinsko društvo slepih in

slabovidnih Murska Sobota

Vtisi iz tedna slepih v Okroglem pri Kranju

24 | julij 2012

AKTUALNO

Tudi letos so slovenska društva Joga

v vsakdanjem življenju bila pobudni-

ki poletne vadbe joge na prostem

v dvanajstih slovenskih mestih. V

okviru mariborskega društva in nje-

gove vadbene enote v Pomurju se

vadba joge odvija od 5. julija dalje

vsak četrtek med 18. in 19. uro na

zelenici na zahodni strani gradu.

Dosedanji odziv je bil vedno izje-men, vadbi pa se lahko pridružil vsakdo in kadarkoli, saj je zasno-vana tako, da inštruktor vsako vajo podrobno predstavi in po-kaže, nato pa jo skupaj izvedemo. Sodelujoči imajo tako priložnost spoznati učinke posameznih vaj na lastni koži in ob inštruktorjevi razlagi.Joga v vsakdanjem življenju je, kot povedo že besede same, sistem, ki je prilagojen načinu življenja in ga kot takega lahko vključimo v vsakdanje življenje. Kljub temu je celovit, saj izhaja iz avtentične znanosti joge, ki jo je ohranil niz velikih indijskih učiteljev. Jogo v vsakdanjem življenju poučujejo v tisočih središčih po vsem svetu: v jogij-skih in izobraževalnih središčih, zdravstvenih in rehabilitacijskih ustanovah, zdraviliščih in špor-tnih društvih. Primerna je za vse starosti in ne zahteva nad-povprečnih gibalnih sposobno-sti, omogoča vadbo ljudem, ki niso dobro telesno pripravljeni, bolnikom, rekonvalescentom in invalidom. Ime sistema pove, da lahko po njegovih principih va-dimo in živimo vsak dan.Sistem pozna osem stopenj. Vsaka stopnja vključuje telesne vaje oziroma položaje (asane), di-halne vaje (pranajamo), sprošča-nje in meditacijo. Posameznim stopnjam sledimo sistematično, od nižjih proti višjim. Vaje se me-todično povezujejo in nadgraju-jejo, zato optimalno učinkujejo

na telo, duha in dušo. Posamezne vaje so zasnovane v sodelovanju z zdravniki in fizioterapevti ter jih, ko se jih naučimo ob vodeni vadbi, lahko izvajamo tudi sami doma. Posebej pomembna je prva (začetna) stopnja sistema, ki vsebuje sarva hitta asane, kar v prevodu pomeni vaje, ki so dobre za vsakogar. S temi »predvajami« za prave asane se lahko vsakdo brez težav vključi v vadbo in se pripravi na naslednje stopnje. Namenjene so vsem ljudem, sproščajo telo in duha ter izbolj-šujejo počutje.

Čemu vaditi jogo?Najpomembnejši cilji so telesno, duševno in duhovno zdravje, spoznanje božanskih lastnosti v sebi in razsvetljenje. In kako jih dosežemo? S telesnimi, duševni-mi in duhovnimi vajami, s spo-štovanjem življenja, varovanjem okolja, notranjim mirom, lju-beznijo, s pomočjo drugim lju-dem in živim bitjem, strpnostjo do vseh narodov, kultur in ver, s čistimi mislimi in pozitivnim načinom življenja.Joga je prav gotovo eden najce-lovitejših in najbolj univerzal-nih sistemov oziroma pogledov

na svet, človeka in ostala živa bitja ter celoten kozmos. Uči, da je vse neločljivo povezano ter da lahko samo s spoznanjem in doživetjem te celovitosti prese-žemo svoj notranji nemir ter iz-polnimo željo po znanju in trajni sreči. Joga je dragoceno darilo indijskih modrecev, ki so dose-gli popolno spoznanje zakonov bivanja. Kljub temu da je njen geografski izvor Indija, je njena več tisoč let stara modrost uni-verzalna in večna.Sistem Joga v vsakdanjem življe-nju predstavlja zares postopno, sistematično metodo, ki zajema vsa življenjska področja in je pri-merna za vsako življenjsko obdo-bje. Vsem ljudem – ne glede na starost, telesni ustroj in prepriča-nja – odpira vrata joge.Telesne vaje, dihalne vaje in tehnike sproščanja so odlična kombinacija. Telesna in dušev-na sproščenost sta temelja pra-vilnega izvajanja vseh jogijskih vaj in omogočata, da zaznamo vse učinke vaj. Zadostuje že, da nekaj minut z zaprtimi očmi iz-vajamo vajo sproščanja, in že lah-ko presežemo veliko negativnih posledic stresnega vsakdana. Vse vaje so psihosomatskega znača-

ja, usklajujejo in harmonizirajo fizične in psihične procese. Ne oziraje se na cilj, ki nas pripelje do joge (zdravje, notranji mir in ravnovesje, izboljšanje koncen-tracije, meditacija, razsvetljenje), je pomembno začeti z vadbo na-štetih tehnik, saj so temelj za spo-znavanje sebe in nadaljnji študij joge.Tudi prehrana je zelo pomembna za telesno in duševno zdravje ter duhovni razvoj.Redna vadba joge poteka v Murski Soboti od leta 1992 in se je postopoma širila v druga središča v Pomurju. Tudi letos bo društvo Joga v vsakdanjem življenju razpisalo vpis v začetno stopnjo vadbe joge. Informacije o vpisu bodo jeseni dosegljive na spletni strani www.joga-v-vsak-danjem-zivljenju.org/maribor ali na e-naslovu [email protected] imenu društva vas vabim, da se nam priključite tako na poletni vadbi joge v parku kot na redni vadbi v jesensko-spomladanskem semestru ter da naredite nekaj dobrega zase.

Sonja Mikuž, inštruktorica joge v vsakdanjem življenju

Poletna vadba joge v mestnem parku

25 | julij 2012

JAVNE OBJAVE

PRIPRAVA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) ZA VZHODNO OBVOZNO CESTO MESTA MURSKA SOBOTA

Mestna občina Murska Sobota pripravlja Občinski podrobni prostorski načrt za vzhodno obvozno cesto mesta Murska Sobota. Prostorski akt se pripravlja po določilih Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.Finančna sredstva za izdelavo OPPN za vzhodno obvozno cesto zagotavlja Mestna občina Murska Sobota iz predvidenih proračunskih sredstev.Predvidena vzhodna obvozna cesta mesta Murska Sobota bo kot povsem novozgrajena cesta po etapah v veliki meri nadomeščala funkcijo obstoječe regionalne ceste R III-740 in bo imela bistven pomen v izboljšanju prometnih razmer na obravnavanem območju. Na jugu se bo navezala na spiralno krožišče ob Panonski ulici in Ulici Plese, kjer se bo začela južna obvozna cesta. Nadalje bo potekala preko Noršinske ulice skozi severno obrtno industrijsko cono, na severu pa se bo navezala na že obstoječe rekonstruirano križišče cest R1-232 in R2-442 (krožišče) pri gostišču »Čardi«. V poteku trase se bodo na novo cesto priključevale oziroma jih drugače križale sekajoče obstoječe ceste in ulice v glavnem kot krožišča, sekundarne ceste v severno obrtno industrijski coni, peš poti in kolesarske steze ter vodotoki. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju se bo izvedla 30 dnevna javna razgr-nitev: Razgrnilo se bo sledeče gradivo: • DopolnjenosnutekObčinskegapodrobnegaprostorskeganačrta(OPPN)zavzho-

dno obvozno cesto mesta Murska Sobota – št. OPPN-9/08; februar 2012; ZEU-DNI d.o.o.; Ul. Staneta Rozmana 5, Murska Sobota.

• OkoljskoporočilozaObčinskipodrobniprostorskinačrt(OPPN)zavzhodnoobvo-zno cesto mesta Murska Sobota – št. proj.: 3103/08; julij 2011; dopolnjeno marec 2012; Vodnogospodarski biro d.o.o., Glavni trg 19c, Maribor.

Sklep z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ga je dne 29.6.2012 sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, bo objavljen v Uradnem listu RS in na spletni strani občine. Javna razgrnitev bo poteka v prostorih občine kjer bo razgrnjeno vso gradivo. Del gradi-va bo razgrnjen tudi v Vaško gasilskem domu v Nemčavcih in na sedežu Mestnih četrti. Gradivo bo podano tudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota.si. Javna razgrnitev se bo pričela 10. avgusta 2012 in bo trajala do 11. septembra 2012. Javna obravnava gradiva za OPPN in okoljskega poročila, bo potekala v sredo 5. sep-tembra 2012 ob 17.00 uri v veliki sejni dvorani Mestne občine Murska Sobota, kjer bo možno podati ustne pripombe. Pisne pripombe javnosti se lahko podajo v času razgrnitve vključno do torka 11. septembra 2012. Pripombe in pobude se lahko vpišejo v knjigo pripomb, oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Po končani javni razgrnitvi se bodo do pripomb sprejela stališča, gradivo bo podano v I. obravnavo na Mestni svet, v nadaljevanju bo potrebno pridobiti še vsa pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostor in na koncu gradivo ponovno podati v II. obravnavo na Mestni svet v sprejem. Akt bo veljaven po objavi odloka v Uradnem listu RS.

PRIPRAVA OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPPN) ZA STANOVANJSKI KOMPLEKS V RAKIČANU IN ZA OBRTNO TRGOVSKI IN ŠPORTNI KOMPLEKS V RAKIČANU

Mestna občina Murska Sobota pripravlja dva Občinska podrobna prostorska načrta za dve območji v Rakičanu. Prvega za stanovanjski kompleks, drugega pa za obrtno trgovski in športni kompleks. Oba prostorska akta se pripravljata po določilih Zakona o prostorskem načrtovanju in Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta.Gradnja stanovanjskega kompleksa z vrtcem se bo izvedla na parcelah št. 507/1, 507/4, 512, 514/1, 514/2, 517, 518, 519 in 520/1 vse k.o. Rakičan in vse v lasti KG Rakičan. Nove ureditve predvidevajo gradnjo desetih stanovanjskih blokov z gabaritom K+P+3 (v kleti so parkirišča in shrambe), ter vrtec z otroškim igriščem. V zunanji ureditvi so predvidena parkirišča, zelenice in zasaditve. Za območje za obrtno trgovski in športni kompleks je sicer že v veljavi prostorski akt Odlok o lokacijskem načrtu za trgovsko obrtno cono Rakičan (Uradni list RS, št. 41/2004). Zasnova v veljavnem prostorskem aktu lastniku parcele več ni ustrezna, zato se prostorski akt v celoti izdela na novo. Dejansko se pozidava tudi ni izvedla, v naravi je večina zemljišča nepozidanega v preostalem delu pa so še stari gospodarski objekti, ki so služili kmetijski dejavnosti. Gradnja obrtno trgovskega in športnega kompleksa se bo izvedla na parcelah št. 563, 564, 565, 566, 567, 568, 848, 849, 850, 851, 852, 853, 854, 855, 856 in 877 vse k.o. Rakičan in vse v lasti KG Rakičan. Nove ureditve predvidevajo gradnjo enajstih objektov za obrtne dejavnosti in so različnih tlorisnih gabaritov s tem, da so vsi objekti pritlični. V kompleksu so še športna dvorana, trgovski,

gostinski in objekt z javnim programom. V zunanji ureditvi so predvidena parkirišča, športna igrišča, trg, zelenice in zasaditve. V skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju se bo izvedla 30 dnevna javna raz-grnitev obeh podrobnih prostorskih načrtov. Oba sklepa z javnim naznanilom o javni razgrnitvi, ki ju je dne 21.6.2012 sprejel župan Mestne občine Murska Sobota, bosta objavljena v Uradnem listu RS in na spletni strani občine. Javni razgrnitvi bosta potekali istočasno v prostorih občine in v Vaško gasilskem domu v Rakičanu. Gradivo bo objavljeno tudi na spletnem naslovu http://www.murska-sobota.si. Javni razgrnitvi se bosta pričeli 7. avgusta 2012 in bosta trajali do 7. septembra 2012. Javni obravnavi gradiva za oba OPPN-ja, bosta potekali v sredo 22. avgusta 2012 ob 17.00 uri in v nadaljevanju ob 18.00 uri v dvorani Vaško gasilskega doma v Rakičanu, kjer bo možno podati ustne pripombe. Sicer pa se morebitne pisne pripombe javnosti lahko podajo v času razgrnitve vključno do petka 7. septembra 2012. Pripombe in po-bude se lahko vpišejo v knjigo pripomb, oziroma naslovijo na Oddelek za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe Mestne uprave mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Murska Sobota. Po končani javni razgrnitvi se bodo do pripomb sprejela stališča, gradivo bo podano v I. obravnavo na Mestni svet, v nadaljevanju bo potrebno pridobiti še vsa pozitivna mnenja vseh nosilcev urejanja prostor in na koncu gradivo ponovno podati v II. obravnavo na Mestni svet v sprejem. Akta bosta veljavna po objavi odlokov v Uradnem listu RS.

PRIPRAVA OBČINSKEGA PROSTORSKEGA NAČRTA (OPN) MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA(objava stališč do podanih pripomb)

Mestni svet Mestne občine Murska Sobota je na 13. redni seji, dne 3. julija 2012, obravnaval dopolnjeni osnutek Odloka o občinskem prostorskem načrtu Mestne občine Murska Sobota v I. obravnavi in ga po razpravi s sklepom sprejel. Obenem je bil sprejet sklep s katerim so bila sprejeta tudi stališča občine do pripomb, ki jih je javnost podala v času javne razgrnitve. Ta je trajala od 23. septembra 2011 do 24. oktobra 2011. V času javne razgrnitve sta bili organizirani dve javni obravnavi,12. okto-bra 2011 in 19. oktobra 2011, kjer so bile podane ustne pripombe. Na naslov Mestne občine Murska Sobota je v predpisanem roku bilo podanih večje število pisnih pripomb.Na podlagi 50. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08-ZVO-1B, 108/09, 80/10-ZUPUDPP, 106/10 popr. in 43/11-ZKZ-C) občina preuči pripombe in predloge javnosti in do njih zavzame stališče, ki ga objavi na krajevno običajen način in v svetovnem spletu. Tako so pripombe in stališča objavljena na http://www.murska-sobota.si ter na ogla-sni deski v prostorih Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa ulica 2, Oddelek za

infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe (III. vhod, 2 nadstropje). V Soboških novinah, zaradi izredne obsežnosti gradiva, objave pripomb in stališč ni bilo možno izvesti.V nadaljevanju bodo izvedeni še sledeči postopki. Pripravil se bo končni predlog OPN, na katerega bodo pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora (ministrstva) in upra-vljavcev javne gospodarske infrastrukture. Ko bodo pridobljena vsa pozitivna mnenja in pridobljen tudi sklep ministra za prostor o upoštevanju zakonodaje, lahko občina prostorski načrt poda v sprejem v II. obravnavo na Mestni svet. V primeru, da katero od ministrstev oz. resorjev izda negativno mnenje, bo občina morala neusklajene vsebine izločiti iz predloga in ponoviti postopek pridobitve manjkajočih pozitivnih mnenj. Akt bo veljaven po objavi odloka v Uradnem listu RS.

Angelca Dokl-Mir, univ.dipl.inž.arh., višja svetovalka I za prostorsko in urbanistično načrtovanje

26 | julij 2012

KULTURA

Pokrajinski muzej Murska Sobota je

v petek, 15. junija, ob 19. uri odprl

razstavo »Mura – odprto« o ustvar-

jalnem svetu murskosoboške modne

konfekcije. Na njej je predstavljen

razvoj te največje konfekcijske indu-

strije v srednji Evropi, ki je v pretežno

ruralni prostor prva prinesla sodobno

oblikovanje na področju oblačilne

kulture in medijskega komuniciranja

ter nove blagovne znamke.

Tovarna moške in ženske kon-fekcije v Murski Soboti je svoje ime po reki Muri dobila pred dobrimi 65 leti, čeprav začetki tovarne segajo še dlje, v čas, ko je v trgovini Janeza Cvetiča nje-gova žena Irma šivala perilo za prodajo. Leta 1925 so imeli že štiri pomočnice, ki so s stroji na nožni pogon šivale moško peri-lo za prodajo v lastni ter drugih prodajalnah v mestu. Z elektrifi-kacijo in nakupom čeških strojev leta 1926 je obrat doživel nagel razvoj, pri čemer je v desetih letih postal največja tovarna te vrste v tedanji Dravski banovini. Obrat je zaposloval 150 delavk in se uradno imenoval Janez Cvetkovič – industrija perila Murska Sobota. Povpraševanja ni manjkalo, prav tako ne poceni prekmurske delovne sile, ki so jo v 80 odstotkih sestavljale neizo-bražena dekleta s podeželja.Tako se pišejo začetki podjetja Mura, ki je v osemdesetih letih zaposlovalo 6500 delavcev, po podatkih Pokrajinskega muzeja pa je bila posredno z njim pove-zana četrtina vsega pomurskega prebivalstva. Mura je pomagala pri nakupih in gradnji stanovanj za delavce, počitniških objektov

v Sloveniji in na Hrvaškem, daja-la je štipendije, spodbudila razvoj avtobusnega prometa. V začetku devetdesetih je imela Mura 62 trgovin v Sloveniji in tujini, a da-nes pod dvema ločenima podje-tjema zaposluje le še okoli 1500 ljudi. Medtem ko podjetje Mura in partnerji šiva za tuje blagovne znamke, Mura – Evropska hiša mode (Mura EHM) ostaja srce domače konfekcije s trženjem lastne blagovne znamke.Razstava, v kateri se skozi nit zgodovine prepleta pogled na modni imperij Mure, je nastala v sodelovanju z Zdenko Ščančar, Murino modno oblikovalko od leta 1974 do leta 2010. Tekstilna industrija, je zbrane nagovorila Ščančarjeva, je modne obliko-valce vedno postavljala v zelo zahtevne okvirje. Kot je poveda-la, je namen industrije prodaja izdelkov v čim večjem številu, zato je na razstavi poleg pred-stavitve postopkov oblikovanja v tekstilni industriji izpostavljen tudi oglaševalski vidik. Kot je po-udarila, si želi, da bi bila razstava priložnost za pomislek, koliko le-pih Murinih oblačil visi v naših omarah ali na podstrešjih, a jih ne nosimo več.

Nekdanji pomen Mure je na otvoritvi razstave predstavil tudi njen nekdanji direktor Janez Lanščak. Uspehe tega te-kstilnega podjetja je ponazoril s prispodobo, da so v najboljših časih »denar z lopatami metali skozi okna«. Lanščak je poudaril pomen napredne tehnologije, ki je bila prisotna v Muri. Izjemno prednost na jugoslovanskem trgu so dosegali tudi z vpeljavo raču-nalniško vodene proizvodnje, s katero so prihranili velike količi-ne blaga, čas izdelave posamezne obleke pa so zmanjšali s šest na tri ure.Brez ustvarjalnosti in razisko-vanja ni industrije – a tudi za industrijo je pomembno, da v svojem okolju deluje kot druž-beni dejavnik, je pogled na Muro podala direktorica Pokrajinskega muzeja Metka Fujs, ki meni, da je Mura pomembno vplivala na oblikovanje Murske Sobote in sa-mega Pomurja. Kot je povedala, omenjena razstava ni razstava o zgodovini Mure, vendar je tudi to. Kot pravi, je predvsem raz-stava, ki želi na primeru do ne-davnega največje tovarne modne konfekcije v srednji Evropi poka-zati tisti del delovnega procesa, katerega skupni imenovalec so bile inovativnost, ustvarjalnost in domišljija.Razstava je del mrežnega pro-jekta partnerskih mest Evropske prestolnice kulture Maribor 2012 »Uf, industrija«. Na ogled bo do 26. septembra. V okviru projekta so pripravili tudi ulično razstavo fotografij delavk, etno-loški dokumentarni film Jelke Pšajd, katalog plastik sodobnega slovenskega kiparstva – izbor iz zbirke Mure, d. d., v stečaju pa bo predstavljen v septembru.

Ustvarjalni svet murskosoboške modne konfekcije predstavljen v Pokrajinskem muzeju Špela Horvat

27 | julij 2012

KULTURA

Člani kolektiva Prejk 12 so na sve-

tovni dan pletenih grafitov, 19. junija,

okrasili izbrane lokacije v Murski

Soboti. Številne objekte v mestu so

oblekli v volnene kreacije. »Z nitjo

namesto krede ali spreja,« pravijo

v Zavodu DrMr, kjer želijo v sklopu

projekta »Prejk 12« izbrane prostore

in okolja v središču Murske Sobote

narediti prijaznejše. »Eden načinov,

ki se ga poslužujemo, je tudi 'yarn

bombing' oz. gverilsko urbano ple-

tenje, ki se izraža s kombinacijo pre-

prostosti materiala in abstrakcije

sporočila.

Prvotna ideja gibanja je bila re-generirati, polepšati ter omehčati hladne in sterilne javne prostore,« pravi Ahac Meden, predstavnik Zavoda DrMr. Z akcijo so hoteli prikazati možnost preproste pre-obrazbe ter dodelave prostora in podrobnosti v njem. Zato po nje-govih besedah ni šlo za enkratno akcijo, ampak poziv občanom, da v tem prepoznajo motivacijo in priložnost, da se izrazijo in sami posežejo v obstoječe prostorsko stanje v občini.Lokacije, kjer so delovali, so izbra-ne javne odprte površine v mestu, k vsakemu prostoru pa so posku-šali pristopati konceptualno ter delovati v širšem kontekstu mesta. Na Slovenski ulici so oblekli cevi, postavljene za napeljave kontej-nerjev. Na novo urejena otoka za počitek v zahodnem delu mestne-ga parka z veliko skalnatimi ele-menti so oblekli v pisane tkanine ter jih tako umestili v pravljičen parkovni kontekst, razbili so si-vino in monotonost, obenem pa z mehkobo izbranih materialov ublažili grobost skal. Klopem na otokih so dodali vzglavnike ter s tem razširili možnosti za njiho-vo uporabo. Topovi in puške na Trgu zmage so bile odeti v nežno

čipkasto tančico, ki po mnenju avtorjev mili militantni kontekst spomenika, čipka pa subtilno okrepi mirovno sporočilo.Na otroškem igrišču v parku so polepšali ograjo in klopi ter v pro-stor vnesli malo več igrivosti in živahnosti. Izbrani in uporablje-ni elementi so tudi konceptualno namenjeni prostoru igre za mlaj-še, z njihovo umestitvijo v ta pro-stor pa, kot pravi Meden, izražajo tudi razmislek o njegovi umestitvi ter sami funkcionalnosti. Končni rezultat akcije je pet posameznih intervencij s prejo, ki so vsaka zase zaključene celote, konceptualno prilagojene vsakemu prostoru posebej, in ki sporočilno opozar-jajo na male mestne detajle, kar je ena od smeri, kjer se aktivno s podobnimi posameznimi akci-jami vključuje kolektiv Prejk12. Pri montiranju in prešivavanju v uporabne kose za intervenci-je sta sodelovali Maša Tratnik in Katarina Riznar iz Ljubljane ter sodelavka iz kolektiva Tina Merica.Primeri »yarn bombinga« segajo v maj 2004 v Den Hender na Nizozemskem. V Teksasu v ZDA so leta 2005 začeli iz ostankov in nedokončanih pletenin opre-

mljati prostore, od takrat naprej se je gibanje razširilo po vsem svetu. Začetek gibanja se pripi-suje Magdi Sayeg iz Houstona, ki pravi, da je idejo dobila leta 2005, ko je oblekla kljuko svojega butika. Uporabljene pletenine so reciklirani stari deli oblek, stvari, ki so jih darovali posamezniki in društva, ostanki pletenin iz pod-jetij, ki se s tem ukvarjajo, skratka neuporabne stvari.Kolektiv Prejk 12 je poleg »yarn bombinga« izvedel še dva do-godka. V petek, 25. maja, so pred Gledališčem Park v Murski Soboti odprli prvo tukajšnjo ar-hitekturno galerijo na prostem. Sprehod po Novakovi murskoso-boški arhitekturi so izvedli v sode-lovanju s Skupaj arhitekti, z njim pa opozorili na prisotnost in po-membnost arhitekturnega opusa domačina Ferija Novaka. S po-stavitvijo devetih informacijskih panojev želi razstava vsebinsko obogatiti znanje, opozoriti pre-bivalce in obiskovalce o lastnem prostoru ter obenem krepiti kul-turno ponudbo mesta. V sklopu razstave bodo izvedeni vodeni ogledi, dodatno pa bo obogatena v virtualni obliki na spletu.V sodelovanju s Slovensko fi-

lantropijo, Hišo Sadeži družbe in Mikkom so priredili Festival migrantskega filma v Murski Soboti. »Naš namen je bil opo-zoriti na perečo problematiko, ki je dandanes globalno prisotna, ter predstaviti različne poglede nanjo,« pojasnjuje Meden in pra-vi, da so k problemu pristopili praktično, organizirali fuzijsko kuharsko delavnico kamerun-ske in prekmurske kuhinje ter s hrano in prehrano reflektirali koncept multikulturnosti in mi-griranja. Zaključili so z izbranimi domačimi in tujimi filmi na to tematiko. To je bil le prvi korak na poti v raziskovanje tega po-dročja znotraj te regije, saj v pri-hodnosti želijo spodbuditi tudi lastno produkcijo filmov. »Z do-godkom smo prikazali moment, ki se ga nameravamo posluževati še v naprej, in sicer povezovanje različnih institucij ter spodbuja-nje novega sodelovanja in ustvar-janja ter posledično utrjevanja širše skupnosti z okolico. S tem nakazujemo na ohranjanje, torej celostno in trajno zasnovano so-delovanje,« zaključi Meden.

Namesto grafitov pletenine Špela Horvat

28 | julij 2012

KULTURA

Roman v verzih prekmurskega lite-

rata Ferija Lainščka »Sprehajališča

za vračanja«, ki je izšel leta 2010, so

obiskovalci lahko doživeli kot poetič-

ni performans z odlično uprizoritvijo

pripovedovalke Simone Kopinšek.

Lainščkov roman v verzih vse-buje kar 1854 verzov in je sesta-vljen iz devetintridesetih poglavij in triindevetdesetih spevov, ki so napisani v jambskem devetercu s trojno rimo, kar je po formi še najbližje tradiciji španske ro-mance. Njegov roman je naprej doživel radijsko adaptacijo, kjer je v mariborskih radijskih studi-ih nastalo devet nadaljevanj, ki se sedaj predvajajo po različnih radijskih postajah. »S tem per-formansom smo dobili nekakšno

sozvočje besede, glasbe in video podobe, ki se na odru rojeva sočasno, in to da verzu drugo dimenzijo. Gre za izrazito ume-tniško besedilo brez vsakršnih komercialnih nastavkov,« je o literarnem performansu dejal Feri Lainšček. »Sprehajališča za vračanja« je kot poetični per-formans v okviru EPK 2012 realiziralo Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc. V teh dneh je izšel tudi DVD-nosilec zvoka z zvočnim performansom, ki je bil posnet v dramskem studiu Radia Maribor. Roman so v mursko-soboški grajski dvorani kot poe-tični performans uprizorili trije umetniki, in sicer pripovedoval-ka in režiserka Simona Kopinšek, avtor izvirne elektronske glasbe Marko Lük in oblikovalec Aleš Pogorevčnik. Kopinškova je s svojim mističnim glasom obisko-valce vpletla v zgodbo romana, ki sicer ne izstopa kot zgodba v klasičnem pomenu, vendar se

je dalo začutiti, da verzi pričajo o ljubezenski zgodbi, o prešu-štvu in zločinu iz ljubosumja. Avtorica številnih gledaliških performansov je tako obiskovalce popeljala v svet ujetosti človeko-ve eksistence, v svet med živimi in mrtvimi, v svet med temo in svetlobo.

Poetični performans Ferija Lainščka Aleksandra Grah

V Pokrajinski in študijski knjižni-

ci Murska Sobota je potekal prav

poseben dogodek, pravljični večer,

ki je bil tokrat namenjen odraslim

poslušalcem.

Magičnost škotskih pravljic je v svet čarobnih doživetij popeljala številno občinstvo v vseh par-tnerskih mestih EPK 2012. Tako je tudi v Murski Soboti potekal mednarodni pravljični večer, na katerem so nenavadne pra-vljice pripovedovali Tom Muir, Lawrence Tulloch in Alexandra Patience, vsi trije iz Škotske. Vse tri pravljice so skozi izvir-ne pripovedi odličnih škotskih pripovedovalcev izrisale poseb-no občuteno doživetje. Poslušalci so se s pomočjo magičnih zgodb seznanili z delčkom škotske kul-ture in njihovimi prepoznavni-mi značilnostmi. Na Škotskem je umetnost pripovedovanja kot umetniška struktura ustaljena

in prepoznavna praksa. Tom, Lawrence in Alexandra, ki jim je partnerska mesta EPK 2012 razkazal Igor Černe, so z živo pripovedno besedo poslušalcem pripovedovali tri pravljice, ki se dogajajo v bližini domačih kra-

jev pripovedovalcev. Poslušalci so bili nad pravljičnim večerom, ki je bil v Murski Soboti nekaj novega, več kot navdušeni.

Pravljični večer za odrasle Aleksandra Grah

29 | julij 2012

KULTURA

Glasbeno šolo Murska Sobota obi-

skujejo številni nadarjeni učenci, ki v

glasbeno muziciranje vlagajo veliko

truda in prizadevanja za čim boljše

uspehe na različnih tekmovanjih.

Takšnim učencem glasba pred-stavlja način življenja in jih spre-mlja na vsakem koraku. Minulo šolsko leto so se učenci Glasbene šole Murska Sobota udeležili različnih tekmovanj, na katerih so dosegali izvrstne rezultate. Med tekmovalci, ki prihajajo iz Mestne občine Murska Sobota in so dosegli odlične rezultate, je Timi Bencak, ki si je z igranjem klarineta na IX. tekmovanju pi-halcev v Požarevcu prislužil prvo nagrado. Na tekmovanju Dnevi kitare v Krškem je zlato prizna-nje osvojil kitarski trio (Aljoša Mlekuž), na 15. regijskem tek-movanju mladih glasbenikov Štajerske in Pomurja je zlato priznanje osvojil kvartet flavt (Nastja Kojić), kvartet se je ude-ležil tudi 41. tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije v Novem mestu, kjer je osvojil srebrno priznanje, na mednaro-dnem tekmovanju Svirel 2012 v Štanjelu pa osvojil zlato pri-znanje. Srebrno priznanje na mednarodnem tekmovanju v Štanjelu sta dosegli tudi Tina Kolar in Brina Varga. Duet sa-ksofonov (Svit Rodež) se je ude-ležil 15. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov Štajerske in

Pomurja v Murski Soboti, za kar je prejel zlato priznanje. Rodež je žirijo z igranjem saksofona očaral tudi na mednarodnem tekmovanju Davorin Jenko v

Beogradu, kjer je domov odne-sel drugo nagrado. 15. regijskega tekmovanja mladih glasbenikov se je udeležila tudi Živa Zrim na violončelu in osvojila zlato pri-znanje. Violinistka Taja Časar se je udeležila mednarodnega tekmovanja Giovani Musicisti Cittàdi Treviso, kjer je osvojila tretjo nagrado. Festivala pianiz-ma v Sremski Mitrovici se je ude-ležil Leonard Kobal na klavirju in domov odnesel prvo nagrado. Sicer je v minulem šolskem letu šest instrumentalistov zaključilo nižjo stopnjo glasbenega izobra-ževanja, višjo stopnjo pa sta kon-čala dva instrumentalista. Nižjo stopnjo plesnega izobraževanja je končalo pet balerin, ena bale-rina pa je končala višjo stopnjo plesnega izobraževanja.

Dosežki glasbeno nadarjenih učencev Aleksandra Grah

30 | julij 2012

KULTURA

Da imajo tople julijske noči prav

poseben čar, ni nobena skrivnost.

Toliko bolj, če ste zleknjeni v ležalnik,

obdani s krošnjami stoletnih dreves

in v soju sveč srkate sangrijo ter

poslušate evergreene.

Tako doživetje poletne noči smo lahko izkusili v četrtek, 5. julija, ko sta na terasi Mikka v murskosoboškem parku za-pela in zaigrala Dorina Gujt

in Dejan Berden. Dolgoletna glasbenika in prijatelja, ki že osemnajst let zabavata goste na svečanih priložnostih, kultur-nih prireditvah in samostojnih koncertih, sta s preigravanjem zimzelenih glasbenih uspešnic poskrbela za nepozabno vzduš-je. Številčen obisk ter odlično vzdušje na terasi ter travniku pred gradom sta dokaz, da Murska Sobota tovrstne prire-ditve potrebuje.

Poletna noč v parku z Dorino in Dejanom Tadej Kirinčič

V vaško-kulturnem domu v Krogu

je potekal kulturni večer, obarvan

z glasbo, literaturo in likovno ume-

tnostjo. Na večeru, ki so ga organi-

zatorji – Športno-kulturno-turistično

društvo Kroške tikvi iz Kroga – poi-

menovali »Na bezgovih valovih«, se

je predstavilo več umetnikov.

Kot posebna gostja se je kultur-nega dogodka udeležila prekmur-ska pisateljica Karolina Kolmanič in zbranim predstavila svojo šti-riindvajseto knjigo z naslovom »Svetloba v srcu«. S pisateljico, ki zelo rada prihaja v Krog in se tam skorajda počuti kot doma, se je pogovarjala Gizela Lubšina. Kolmaničeva je med drugim hu-domušno pripomnila: »Ne pišem samo za ženske, včasih se kaj naj-de tudi za moške, ki jih zelo rada okrcam.« Zapel je upokojenski ženski pevski zbor Püngrad, na flavto je zaigrala Maja Gabor, svojo zbirko slik je na razstavi predstavila Tanja Luco. Njena likovna pot se je začela pred 14 leti, ko je sodelovala na prvi raz-stavi v murskosoboški galeriji pod vodstvom Mirka Rajnarja.

»Slikanje je zame svet, v kate-rem sem popolnoma svobodna in neobremenjena,« je še dodala Lučeva. Organizatorji so dejali, da želijo s takšnimi prireditva-mi približati kulturno dogajanje

vsem sovaščanom, kajti, kot so dejali na prireditvi, je kulturno vzgojen krajan dober krajan.

Večer »bezgovih valov« v Krogu Aleksandra Grah

31 | julij 2012

KULTURA

Letošnji festival Front@ sodobnega

plesa prinaša več kot 33 dogodkov

na katerih se bo predstavilo čez 300

nastopajočih. Murska Sobota se tudi

letos postavlja ob bok velikim evrop-

skim centrom sodobnega plesa. Med

nastopajočimi bodo tudi osnovnošol-

ci in upokojenci iz Murske Sobote,

ki bodo skupaj s Skupino Stekli

psi sodelovali v plesnem dogodku

Generacije.

Front@ je posebnost, pomemben umetniški festival v majhnem mestu, ki je hkrati namenjen obi-skovalcem iz štirih različnih držav. Murska Sobota leži v bližini treh meja, ki z evropskimi integracija-mi počasi izginjajo. To mesto ima zato izjemno lego za razvoj medna-rodnega kulturnega središča. Prav to je bil eden izmed razlogov, da je festival sobnega plesa nastal na “obrobju” države, hkrati pa je bil cilj predstaviti vrhunske plesne predsta-ve občinstvu na širokem območju, ki zaradi odmaknjenosti na rob dr-žave, ni imelo možnosti spremljati takšnih vrhunskih dosežkov.Letos, ko je Front@ del progra-ma Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, festival prinaša dva-krat več programa kot v preteklih izdajah. Poleg plesnih predstav si bomo lahko ogledali tudi projek-cije plesnih filmov ter razstavo ple-snih fotografij znanega britanskega mojstra plesne fotografije Chrisha

Nasha. Med izjemnimi plesnimi predstavami iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Finske, Slovenije, Slovaške, Belgije in Velike Britanije, ki jih bomo letos videli, velja ome-niti predstavo LOL - Veliko lju-bezni, skupine Protein Dance iz Velike Britanije. Predstava je bila nagrajena na Edinburškem festiva-lu in z Nacionalno plesno nagra-do, ki jo podeljujejo plesni kritiki v Veliki Britaniji. Na Fronto se vrača-jo izjemni Les SlovaKs s predstavo Pot domov, stari znanci Liquid Loft pa bodo prvič izven Avstrije izvedli predstavo Mush Room - Popolni vrt. V okviru festivala bodo poteka-le tudi celodnevne plesne delavnice in delavnice plesne fotografije. Teoretski del festivala zaznamujeta mednarodni konferenci Umetnost in javni prostor ter konferenca o prihodnosti plesnega izobraževa-nja. Dva dni bo festival Front@ središče plesnega izobraževanja štirih sosednjih držav. Predstavile se bodo plesne šole in akademije iz Slovenije in sosednjih držav, ki mejijo na Prekmurje. Vrh festivala predstavljajo dogodki na prostem, ki bodo skrite kotičke mesta spre-menili v prizorišča in premikajočo se galerijo plesnih fotografij. Front@ predstavlja vrh rednega de-lovanja mednarodne mreže Dance Explorations Beyond Front@, ki je nastala s širitvijo programa festivala. V njej sodelujejo ume-tniki in organizacije iz Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Velike Britanije, Slovaške, Portugalske,

Srbije, Italije, Grčije in Slovenije. Cena vstopnis je 5 eur za posame-zno prireditev, 20 eur za celoten festival, otvoritev in dogodki na prostem so brezplčane, brezposle-ni imajo ob dokazilu prost vstop, popusti za udeležence delavnic.

Festival Front@ organizira zavod Flota v soprodukciji z Zavodom za kulturo, turizem in šport Murska Sobota in Mladinskim informativ-nim in kulturnim klubom.

7. festival Front@ sodobnega plesa

24. avgust

Odprti oder 19.00 André Velter (FR) & Žiga Golob (SI) & Mateja Bizjak Petit (SI): Koreografija besed – poezija ¹’²

Gledališče Park 20.00 Barka (SI): Malo tu, malo tam Branko Potočan & Flota & Stekli psi (SI): Generacije Leon Marič in Neža Hribar (SI): Sledi mi Alja Ferjan (SI): Če sem to kar so oni meni Jan Rozman (SI): Glitch Ilona Jäntti (FI): Muualla

Odprti oder 21.00 Matej Kolmanko (SI): DCL - videoGrajsko dvorišče 22.00 Otvoritvena zabava

25. avgust

Odprti oder 19.00 Eva Duda Company (HU): Stop n Go ²Gledališče Park 20.00 Marmot (HR): Tehnika 21.00 Rosana Hribar & Gregor Luštek: Štirinajst

26. avgust

Gledališče Park 20.00 Eva Duda Company (HU): Overdose

27. avgust

Grajska dvorana 11.00 Konferenca: Umetnost in javni prostorŽelez. pos. 15.00, 19.00 Willi Dorner (AT): Bodies in Urban SpacesGledališče Park 20.00 Iván Angelus (HU): Kémhatás – videoOdprti oder 21.00 Chris Nash (GB): razstava – photo²

28. avgust

Odprti oder 18.00 Plesne šole (HR/SI)²Gledališče Park 20.00 Šole & akademije (AT/HR/HU)

29. avgust

Grajska dvorana 11.00 Konferenca: Plesno izobraževanje in prihodnostOdprti oder 18.00 Plesne akademije (AT/HU/SI) ²Gledališče Park 20.00 Les SlovaKs (SK/BE): Pot domov

30. avgust

Odprti oder 19.00 OPUS 1 – mladi plesalci²Odprti oder 20.30 Forward Motion - video

31. avgust/ August 31

Center mesta 15.00, 19.00 Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving GalleryGledališče Park 20.00 Protein (GB): LOL – Lots of LoveOdprti oder 21.30 Shelly Love (GB): Pozabljeni cirkus

1. september

Odprti oder 10.00 Društvo za sodobni ples Slovnenije: Koreografski peskovnik²Center mesta 11.00, 19.00 Chris Nash & Ragnhild Olsen (GB): Moving GalleryGledališče Park 20.00 Liquid Loft (AT): Mush Room – The Perfect Garden 21.00 Beyond Front@ (AT/GB/HR/HU/SI): Dance Communication LabMikk 22.00 Zaključna zabava

27. – 30. avgust

Plesne delavnice³: M. Kalafatić: Yoga; I. Kerec: Dance anatomy; J. V. D. Mast: Modern dance + Master class for Dance Teachers, M. Tomašik: Happy feet and Solo dance + pogovori o predstavah

(1) Dnevi poezije in vina, (2) v primeru dežja v avli dvorane, (3) v sodelovanju z JSKD

7. Festival Front@ 24. avgust - 1. september 2012MURSKA SOBOTA, SLOVENIJA

32 | julij 2012

KULTURA

Festival migrantskega filma tudi v Hiši Sadeži družbe Aleksandra Grah

V juniju je bila Murska Sobota kar

dva dni gostiteljica Festivala mi-

grantskega filma, ki sta ga ob sve-

tovnem dnevu beguncev že tretje

leto zapored organizirala Slovenska

filantropija in Zavod Voluntariat. V

Murski Soboti je festival potekal

v sodelovanju z Zavodom DrMr in

Mladinskim informativnim in kul-

turnim klubom, kjer so predvajali

več kratkih filmov.

Festivalu se je pridružila tudi Hiša Sadeži družbe, kjer so pri-pravili t. i. »fuzijsko« kuharsko delavnico, na kateri so kuha-li prekmurske jedi s pridihom Afrike. Potekala je tudi delavni-ca z naslovom »Medkulturnost v vsakdanjem življenju«, ki je bila združena s poskušanjem hrane iz kuharske delavnice. Organizatorka festivala Marina Uzelac je dejala, da se je orga-nizatorjem Murska Sobota zdela primeren kraj za izvedbo tovr-stnih festivalov, ker predstavlja stičišče različnih kultur. Glavni namen festivala je bil opozoriti širšo javnost na perečo begunsko tematiko, predvsem pa pozvati k strpnemu spoznavanju različnih kultur. Eden takšnih načinov je lahko tudi poizkušanje hrane, ki je značilna za določeno kulturo, in tako je bilo tudi na »fuzijski« kuharski delavnici v Hiši Sadeži družbe.

MEDGENERACIJSKE DELAVNICE HIŠE SADEŽI DRUŽBE MESEC AVGUST

Ponedeljek, 23.7.2012

ob 18.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)

Torek, 24.7.2012

ob 10.00 uri ZELIŠČARSKA DELAVNICA – otroci se bodo seznanili z zelišči, ki jih imamo na vrtu Hiše pripravili bodo zeliščni namaz, obvezna predhodna prijava (H. Frumen)

Petek , 27.7. 2012

ob 16.00 uri ŠIVILJSKA DELAVNICA – otroci bodo skupaj s starši, babicami in dedki sešili “povštre” in srčke, obvezna predhodna prijava (M. Gomboc)

ob 18.00 uri GREMO VSI NA JOGO - Društvo joga v vsakdanjem življenju (S. Mikuž)


od 18.00 do 19.30 ure SKUPINA za SAMOPOMOČ – za osebe z depresijo in anksi-oznimi motnjami (Marjana Žužek Škalič, univ.dipl.psih.,edukantka psihoterapije)

ob 18.30 uri JOGA SMEHA – udeleženci naj s seboj prinesejo podlogo za ležanje in sedenje (K. Zver)


od 9.00 do 10.30 ure PRAVLJIČNO USTVARJALNA DELAVNICA - spoznavanje pravljic o medvedkih, slikanje na platno (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA: JAGODNI NAMAZ - priprava in degustacija hrane (J. Martinuzzi)

Torek, 7.8.2012

od 9.00 do 10.30 ure USTVARJALNA DELAVNICA – medvedek iz gline (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA- medvedji obloženi kruhki (V. Debelak)

Sreda, 8.8.2012

od 9.00 do 10.30 ure ŠIVILJSKA DELAVNICA - šivanje medvedka (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA – sadne palačinke (V. Debelak)

Četrtek, 9.8.2012

od 9.00 do 10.30 ure ŠIVILJSKA DELAVNICA – šivanje medvedka (T. Fras)

od 10.30 do 12.00 ure KUHARSKA DELAVNICA – sadni frapeji (H. Frumen, M. Počič)

Petek, 10.8.2012

od 9.00 do 10.30 ure ORIENTACIJSKI POHOD PO PARKU - iskanje medvedka (T. Fras)

od 10.30 do 12.30 ure KUHARSKA DELAVNICA – torta presenečenja (V. Debelak)

Poleg delavnic izvajajo prostovoljci tudi učno pomoč iz matematike, kemije, nemščine, angleščine, slovenščine in zgodovine. Na delavnice se lahko prijavite na telefonsko številko: 059 033 800, ali nam pišete na: [email protected] ali se oglasite v Hiši Sadeži družbe, Štefana Kovača 20, Murska Sobota. Delavnice izvajajo prostovoljci in so brezplačne.

Vljudno vabljeni!

projekt podpirajo:

33 | julij 2012

ŠPORT

Zadnji mesec je bil na Kopališki

45, kjer domuje Mura 05, zelo pe-

ster. Črno-bele sta zapustila Ante

Šimundža in Mitja Lotrič, muraši

pa so vsem težavam navkljub nato

uspeli izločiti azerbajdžanski Baku.

V prejšnji številki Soboških novin smo zapisali, da je Mura največ pridobila s pogodbo, ki jo je podpisala z mariborskim strategom Antejem Šimundžo. Sedaj že nekdanji trener Mure je imel v svoji pogodbi klavzulo, da lahko ob boljši ponudbi klub zapusti. Šimundža je glede na razmere v Murski Soboti to tudi storil in se nekaj dni pred evrop-sko tekmo z Bakujem odpravil v Avstrijo, kjer bo vodil graški GAK. Poleg Šimundže so vrste Mure zapustili še Rajko Rep, Timotej Dodlek, Žiga Kous, Jure Travner in Mitja Lotrič. Prvi trije so bili samo posojeni igralci in so se vrnili v svoje klube, Travner bo kariero najverjetneje nadaljeval na tujem, Lotrič pa se je prese-lil na Bonifiko, kjer bo v novi sezoni pomagal Kopru. Mura se je v tem času okrepila z Alešem Majerjem, ki se je kot posojeni igralec na Fazanerijo preselil iz Maribora, prišlo pa je tudi do premikov v samem vodstvu klu-ba, kjer odslej kot direktor kluba deluje Mitja Hlastec.Šok, ki ga je s seboj prinesel od-hod trenerja Šimundže, je bil na Fazaneriji precejšen, toda igralci so se nanj znali odzvati profesi-onalno. Po vseh zapletih, ki jih je prineslo prvo evropsko gosto-vanje, so v Azerbajdžanu vseeno uspeli iztržiti ugoden remi brez zadetkov, ki jim je pred povratno tekmo vlival nekaj upanja na na-predovanje. Omeniti velja, da je s črno-belimi v pripravljalnem obdobju treniralo kar nekaj no-gometašev, med njimi so bili tudi Vedran Vinko, Arpad Vaš in Rok Buzeti. Prvi se je odločil, da svoje kariere ne bo nadaljeval v Murski Soboti, še vedno pa obstaja mo-žnost, da bi to vendarle storila Vaš in Buzeti. Morda bo k temu pripomoglo dejstvo, da je Muri uspela uvrstitev v drugi krog kva-lifikacij za ligo Evropa. Na po-vratnem srečanju, ki je potekalo

v Lendavi, je Mura z zadetkoma Mateja Eterovića in Nusmirja Fajića na kolena spravila bogati Baku in si izborila napredovanje, kjer se bo pomerila z bolgarskim CSKA-jem iz Sofije.Muraši, ki jih trenutno vodi-ta Feri Cifer in Damjan Ošlaj, so medtem že začeli tudi novo sezono Prve lige. Na domačem terenu so tri dni po veliki zmagi nad Bakujem pričakali velenjski

Rudar in osvojili prvo točko. Vse do zadnjih minut srečanja je sicer kazalo, da bo zadetek Eterovića iz 62. minute dovolj za zmago, a se trmasti knapi niso predali, v 89. minuti pa jim je točko zagotovil Matej Podlogar.

Mura v drugem krogu kvalifikacij za ligo Evropa Smiljan Kuhar

34 | julij 2012

ŠPORT

Prekmurski trener, doma iz

Tropovcev, se je udeležil prvega od

štirih kampov slovite Barcelone v

Sloveniji. Za svoje delo in znanje je

bil na prvem kampu nagrajen tako,

da so ga izbrali za drugega najbolj-

šega trenerja.

O tem, da ima murskosobo-ška Mura dober podmladek, ni treba izgubljati besed, toda tokrat je pozornost namenje-na mlademu trenerju, ki svoje znanje prenaša na mlade »črno--bele« nogometaše. Aleš Bagola iz Tropovcev je nase opozoril na prvem od štirih kampov Barcelone v Sloveniji. Poleg njega je na kampu sodelovalo še šestnajst trenerjev, sam pa je svoje delo opravil z odliko, saj je bil izbran kot drugi najboljši trener. V Kopru, kjer je potekal ome-njeni kamp, je bil Bagola iz-

bran s strani štirih španskih trenerjev, na čelu z Boštjanom Rantom, direktorjem licence za kampe Barcelone v Sloveniji. Trener iz Tropovcev je na kam-pu sicer sodeloval s trenerji, ki

so si pred leti delili slačilnico z igralci, kot sta Diego Armando Maradona in Johan Cruyff.

Foto: Jana Snuderl

Aleš Bagola se je dokazal na kampu FC Barcelone Smiljan Kuhar

Nekdanji vratar Mure Dejan Nemec

je 23. junija organiziral dan nogo-

meta na Fazaneriji, osrednji dogodek

pa je bila njegova poslovilna tekma.

Vsaka stvar v življenju ima svoj začetek in svoj konec. Slednjega je junija dočakala profesionalna kariera Dejana Nemca, nekda-njega vratarja murskosoboške Mure. Nemec je v svoji bogati nogometni karieri zaigral tudi v belgijskem Bruggeu, Domžalah in še nekaterih drugih klubih, bil pa je tudi član zlate sloven-

ske reprezentance, ki je igrala na Euru 2000. Za dokončno slovo od nogo-meta si je izbral 23. junij, ko je na Fazaneriji organiziral dan nogometa. Na igriščih v Murski Soboti se je predstavilo precej igralcev iz mlajših selekcij, v pr-vem »pravem« srečanju dneva pa so se pomurski novinarji po-

merili z državnimi prvakinjami, nogometašicami kluba Teleing Pomurje. Pomurska sedma sila je bila uspešnejša z izidom 5:2. V drugem srečanju so nogome-taši Agroservisa iz Beltincev z 8:6 premagali pomurske nogometne legende.Osrednja tekma dneva je bila na vrsti ob 17.30, ko so Mura, Domžale in slovenska reprezen-tanca sestavili moštvo proti ekipi Žutim. Slednjo so sestavljali po-murski nogometaši, med kate-rimi so bili tudi Goran Gutalj, Sebastjan Vogrinčič, Goran Ristič in drugi. Srečanje so z 2:1 dobili prvi, Dika pa je kopačke po tekmi tako dokončno obesil na klin.

Dejan Nemec »Dika« se je poslovil Smiljan Kuhar

35 | julij 2012

ŠPORT

Po skrbni evidenci, ki jo vodi tajni-

ca kluba Andreja Celec, so atleti in

atletinje na državnih, pokalnih ter

domačih in mednarodnih atletskih

mitingih skupaj osvojili že 33 odličij.

Med temi s po petimi uvrstitva-mi na zmagovalni oder izstopata mladi tekačici Anja Benko (na krajše proge) in Sonja Neger (na daljše) s po petimi odličji, s šti-rimi pa sta se okitila Nino Celec in Urška Šantl. O kako izjemni generaciji mla-dih se lahko pohvalijo v klubu, pričajo tudi izjemni dosežki v starejši konkurenci, celo med člani. Tako so namreč na nedav-nem državnem članskem prven-stvu v Kopru ti za klub osvojili tri odličja: najboljša članska tekačica v državi na 1500 m je namreč postala mlajša mladinka Sonja Neger, mladinec Aleš Zver je bil na 800 m drugi, še mlajša mladinka Anja Benko pa na 400 m tretja. Uspeh v Kopru s kar štirimi medaljami je z bronom na 200 m zaokrožila članica Tina Jureš. Na mitingu mednarodne atletske lige v Novem mestu so članice in člani kluba osvojili tri medalje (srebro Aleš Zver na 800 m ter bron Tomaž Rozmarič in Sonja Neger, oba na 400 m). Odmeva tudi število osvojenih medalj na državnem prvenstvu za starejše mladince in mladinke v Ravnah na Koroškem, kjer so se Sobočanke in Sobočani okiti-li s kar osmimi kolajnami (Anja Benko z zlato na 400 in srebrno na 200 metrov, Aleš Zver z zlato in Tomaž Rozmarič bronasto, oba na 800 m, bronasti pa so bili tudi Sonja Neger na 800 m, Nathan Kočar na 3000 m z ovi-

rami, Urška Šantl na 300 m in Špela Flegar v suvanju štirikilo-gramske krogle). Bera osvojenih medalj z državnega tekmovanja za mlajše mladince in mladinke, ki je potekalo v Mariboru, pa znaša tri. Zlato je pripadlo Anji Benko na 400 m, srebro na 3000 m je osvojila Katja Vrdjuka, bron na enaki razdalji pa Urška Šantl. Na članskem finalu Atletskega pokala Slovenije v Mariboru so se z bronastimi kolajnami oki-tili še mladinci Aleš Zver (800 m), Sonja Neger (1500 in 3000 m) in Anja Benko (400 m). Na odprtem prvenstvu Gorenjske za mlajše kategorije v Radovljici je prvo mesto med starejšimi pi-onirkami (U 14) pripadlo Nini Šinko v metu vorteksa, drugo Dinu Vinkoviču v teku na 60 m in v skoku v daljino med pionirji (U 10) ter Miši Horvat v skoku v daljino, Anji Zadravec v teku

na 300 m, Rii Grof v teku na 60 m (vse U 14) in ekipi štafete 4 x 100 m (Ria Grof, Anja Zadravec, Tami Ščančar in Miša Horvat).Na največjem mednarodnem atletskem mitingu pri nas, EAA Classic oziroma mitingu med-narodne atletske lige v Velenju, je med številnimi nastopajoči-mi iz kluba najboljši dosežek uspel Alešu Zveru, ki je izpolnil normo za svetovno mladinsko prvenstvo.

Polletna bilanca AK Panvita napoveduje rekorden izkupiček Geza Grabar

36 | julij 2012

ŠPORT

V tem edinem v Pomurju delujočem

atletskem klubu z delovanjem atlet-

ske šole veliko pozornost namenjajo

tudi delu z najmlajšimi. Tik pred po-

letnimi počitnicami so zanje in za vse

mlade v starosti do vključno deset

let pripravili prvi krog področnega

tekmovanja posebne vrste, ki sodi

v okvir vseslovenske akcije krov-

ne slovenske atletske organizacije

Atletika brez meja.

Mladi tekmovalci, ki so tekmo-vali ekipno, so se pomerili v še-stih disciplinah, ki so v glavnem temeljile na igri, pokazati pa je bilo treba tudi nekaj spretno-sti, moči in hitrosti. Tekmovali so v skupnem teku na 150 m ter v štafetnih igrah, metu vor-texa, metu diska, poligončku in teku 6 x 50 metrov. Nastopilo je devet šestčlanskih ekip obeh spolov in različnih starosti (po tri iz domačega kluba in OŠ III Murska Sobota, dve iz OŠ Franceta Prešerna Črenšovci ter ena iz OŠ Grad), razvrstitev najboljših pa je bila samo v eki-pnem seštevku. Zmagovalci so bili mladi iz OŠ Črenšovci, in sicer ekipa Žirafe, tudi druge Sove so bile iz iste šole, tretje pa so bile Žabice (OŠ III). Za sle-dnje so tekmovali Nino Gerič, Tian Rantaša, Lovro Rep, Vid

Mesarič, Alexij Kegelj Fartelj in Jena Kološa Kušej.Da bi med mladimi razvili kar največ tekmovalnega duha, me-dalj niso dobili samo tekmoval-ci prvih treh zmagovalnih ekip, pač pa so spominske dobili tudi ostali. Drugi krog enakega tekmovanja na področni ravni bodo v Murski Soboti izvedli septembra.

Vsi, ki so oziroma bodo sode-lovali na področnem tekmova-nju, imajo pravico nastopiti na finalnem, ki bo sredi oktobra v Bovcu.

AK Panvita Atletika brez meja Geza Grabar

Prodajni center Jager RadenciBoračevska cesta 3, 9252 Radenci

tel: 02/562-17-90

ODSLEJ

ODPIRALNI ČAS:pon-pet: 700-2000

sob: 700-2000

ned: 730-1200

NUDIMO:- široko izbiro živil po ugodnih cenah

- sveže meso- tehniko in akustiko

- ročno in električno orodje

- gradbeni material od temeljev do strehe

- tekstil in obutev (Mustang, S.Oliver...)

Vljudno vabljenivsak dan!

37 | julij 2012

ŠPORT

Zavod za kulturo, turizem in šport

Murska Sobota je bil skupaj z mur-

skosoboškim združenjem atletskih

sodnikov organizator tradicional-

nega Soboškega teka. V različnih

starostnih skupinah je skupaj nasto-

pilo 125 ljubiteljev teka iz Avstrije,

Madžarske in Slovenije.

Tekaška prireditev z začetkom in ciljem ob tehniških igriščih pri Fazaneriji je letos ponovno velja-la za pomurskih pokal v rekrea-tivnih tekih in za srednjeevropski CEER-Cup. Tudi to leto so na svoj račun prišli ljubitelji hoje, saj sta planinski društvi Matica in Mura pripravili osemkilometr-ski pohod okrog Murske Sobote. V osrednji članski konkurenci – moški na 8 km in ženske na 6 km, sta bila najboljša Madžar ter Goričanka Maja Mencigar. Boris Kaučič iz Murske Sobote je v absolutni razvrstitvi pristal na šestem mestu, Nataša Majc (Vzajemna Murska Sobota) je

bila peta. V teku občanov na 2 km je bil najboljši Tomaž Mohar (Vzajemna Murska Sobota). Med mlajšimi so prevladova-li člani AK Panvita (Niko Car,

Maja Šadl, Simona Sedonj), Enej Kuzma (Vrtec Miške) in Gaj Kos (Vzajemna).

125 tekačev in nekaj ducatov pohodnikov na 11. Soboškem teku Geza Grabar

»SOBOŠKA OLIMPIJADA«I G R E M E S T N I H Č E T R T I M . S O B O T A

v soboto, 28. julija 2012, od 11. ure naprej naSlovenski ulici pred hotelom Diana v Murski Soboti

organizirana v sklopu »SOBOŠKE DIANINE NOČI«

Zbor tekmovalcev od 10.30 do 11.00.Ob 11. uri bo uradna otvoritev »SOBOŠKE OLIMPIJADE«

s prižiganjem ognja in dvigom zastave

Igre, v katerih se bodo ekipe pomerile, naj za zdaj ostanejo še skrivnost, lahko le obljubimo, da bodo šaljive, zato vsem tekmovalcem, navijačem in ostalim obiskovalcem lahko obljubimo prijetno in smeha polno dopoldne.

V igrah bodo sodelovale ekipe vseh petih mestnih četrti v Murski Soboti: MČ Center, MČ Park, MČ Ledava, MČ Turopolje in MČ Partizan.

Ekipe bodo mešane (moški in ženske), hkrati pa pozivamo vse, ki bi se želeli pomeriti v šaljivih igrah in zastopati svojo mestno četrt, da se oglasijo v prostorih MČ MS, Trg zmage 4, M. Sobota, ali pokličejo na tel. št. 041 77 33 77.

Poskrbljeno bo za dobro vzdušje, ostali pa ne bomo niti lačni ali žejni. Občane in ostale obiskovalce vabimo, naj se v čim večjem številu udeležijo teh iger in s tem pripomorejo k uspešni izvedbi.

Predsednik koordinacije svetov MČ MS:Zoran HOBLAJ

38 | julij 2012

ŠPORT

Štirinajst učencev, kolikor jih je

vključenih v strelski krožek v stre-

ljanju s serijsko zračno puško, je

skupaj s svojim neumornim mentor-

jem Štefanom Celcem zaslužnih, da

je šola v tem šolskem letu dobila kar

dve plaketi Športne zveze Murska

Sobota: v začetku leta kot najboljši

športniki v šolskem športu v mestni

občini v letu 2011 in pred kratkim

za delo z mladimi na tem športnem

področju.

Kot se spominja mentor, ki je s tem krožkom na šoli začel ob svojem prihodu kot učitelj ma-tematike že daljnega leta 1986, so bili začetki zelo težki, a so z veliko ljubeznijo do športa in predanosti premagali vse ovire. Streljati so začeli na improvizi-ranem strelišču v šolskem zaklo-nišču, v začetku 90. let pa se je začelo zelo uspešno sodelova-nje z Občinsko strelsko zvezo Murska Sobota, ki traja še da-nes. Dejavnost krožka so zaradi tega lahko prenesli na samodejno 14-stezno strelišče, ki je zgrajeno ob prostorih nekdanjega TVD Partizan na Mladinski ulici. Pri rednih treningih, ki potekajo v večernih urah dvakrat tedensko – ob torkih in četrtkih, mladim strelcem OŠ III ob mentorju ve-liko pomaga strokovni sodelavec strelske zveze Franc Ščančar, ki ima licenco trenerja. Strelska zveza jim ne pomaga samo stro-kovno, pač pa tudi materialno. A v isti sapi je treba dodati, da mladim ob strani trdno stoji tudi šola, ki skupaj s starši pokrije materialne stroške za številna potovanja s šolskim kombijem ali osebnimi avtomobili. Starši prispevajo še za stroške za oseb-

no opremo strelcev. Za prevoze s šolskim vozilom skrbita šolska hišnika Tomo Ružič in Drago Žerdin. Čeprav je mentor Celec že osem let upokojen, nad strelci na tej šoli še vedno budno bdi in oblju-blja, da bo še vztrajal. Uspehi v več kot četrt stoletja delovanja krožka niso izosta-li. Redno so prirejali šolska, se udeleževali regijskih in državnih tekmovanj, enako tudi šolskih strelskih ligaških tekmovanj ter tekmovanj severovzhodne pio-nirske strelske lige. Na najvišji, državni ravni so bodisi posame-zno bodisi ekipno redno posegali po najvišjih mestih oziroma stali na zmagovalnih odrih.Letošnje šolsko leto je bilo zanje še posebej uspešno. Poleg tega da so bili na že omenjenem strelišču zelo uspešen organizator regijske-ga tekmovanja, so med učenci osvojili prvo mesto v republiški pionirski ligi, kar je njihov najve-čji uspeh. V regijski severovzho-dni pionirski ligi so z mešano ekipo pristali na tretjem mestu, uspešni so bili tudi na številnih drugih občasnih tekmovanjih v športnem streljanju, ki so jih pripravili šole ali strelska društva.

Na šolsko državno tekmovanje, ki je bilo v Ljubljani, so se uvr-stili Marko in Simon Kreslin med pionirji ter med pionirkami Sara Godina, Iva Sever in Narina Kosec. Šola je na državnem tek-movanju ekipno osvojila peto mesto, najboljša posameznica na tem tekmovanju pa je bila Sara Godina z devetim mestom. Poleg omenjene sedmerice velja omeniti Jureta Sočiča, ki je na regijskem šolskem tekmovanju med cicibani osvojil naslov prva-ka. V zelo uspešne športne strel-ce se razvijajo še mlajši pionirji Patrik Kolmanič, Tilen Tratnjek in Draško Mijukov, pionir Žan Granov in drugi. Na šoli so pod mentorstvom Štefana Celca opravljali tudi številne promocij-ske aktivnosti za popularizacijo športnega streljanja, občasno so pripravljali celo informativne ure s prikazom te dejavnosti.

OŠ III Odlični tudi v športnem streljanju Geza Grabar

39 | julij 2012

ŠPORT

Murskosoboška športna zveza, ki je

v minulem letu povečala sodelova-

nje z novoustanovljenim Zavodom

za kulturo, turizem in šport Murska

Sobota, je na nedavni skupščini za

minulo leto podelila sedem plaket za

organizacijske in športne dosežke.

Športna zveza, kamor je trenutno prostovoljno vključenih 45 špor-tnih društev, klubov in zvez iz mestne občine in ki predstavlja v okviru sveta zavoda posvetovalni organ za šport, ob uresničevanju svojega letnega programa vodi tudi Področni center za šport otrok in mladine za Pomurje (v programih Zlati sonček, Krpan) in v športni rekreaciji (šolska športna tekmovanja za osnovne in srednje šole, učenje plavanja, prosti čas). Samostojno ali skupaj z omenje-nim zavodom in drugimi izvajal-ci je lani pripravila, izvedla oziro-ma koordinirala delavske športne igre, Soboški tek, Miklošev po-hod, zaključni jesenski krog ob-činskih reprezentanc na državni ravni, v panogah streljanje, igre z žogo, plavanje, kolesarjenje, smučanje in v drugih vodenih dejavnostih pa je organizirala športnorekreativne aktivnosti v mestni občini. Podoben program uresničuje tudi v letošnjem letu. Dobitniki plaket za leto 2011 so nogometni trener Alojz Lončar iz Rakičana za dolgoletno tre-

nersko delo z različnimi nogo-metnimi selekcijami v domačem klubu; trener športne gimnastike Danijel Štraus, ki trenira mlade gimnastičarje Društva za šport in rekreacijo Murska Sobota, s ka-terimi dosega odlične rezultate; Geza Krančič iz Veščice za tek-movalne in organizacijske dosež-ke v Judo klubu Murska Sobota, kjer je trenutno predsednik; Jože Titan iz Kupšincev za dosežke in razvoj modelarske dejavno-sti v mestni občini; predsednik Občinske strelske zveze Murska Sobota Jože Lebar iz Rakičana za 40-letno delo v strelstvu kot tekmovalec, trener in sodnik;

Stanko Kerčmar za 25-letno uspešno vodenje Športne zveze Murska Sobota oziroma njene predhodnice, kot voljeni pred-sednik ima mandat do leta 2015; OŠ III Murska Sobota za delo in dosežke v šolskem športu oz. strelskem krožku, ki dosega odlične tekmovalne uspehe in skrbi za mladi strelski naraščaj.

Športna zveza Murska Sobota podelila sedem plaket Geza Grabar

Tudi letos je v organizaciji

Balonarskega kluba Bakovci po-

tekal sedmi »Sumič fest«, ki je v

Bakovce privabil številne ljubitelje

toplozračnih balonov.

Dogodek se je odvijal 23. junija ob nogometnem igrišču, kjer so bakovski balonarji letos gostili tudi goste iz Madžarske in Srbije. Balonarji so v soboto zgodaj zju-traj opravili prvi polet, in sicer z letališča v Rakičanu. Zvečer so se znova zbrali na igrišču in ob ribi-škem domu v Bakovcih, kjer se je pozno popoldne v modro nebo spustilo petnajst balonov. Tako sta po prvem tekmovalnem po-letu sledila še zabavni program in polet, ki so se ga udeležili mnogi ljubitelji panoramskega razgleda, na letošnjem festivalu pa so še

krstili balon »Bakovski golob«. Sicer toplozračno balonarstvo predstavlja najstarejšo oblika le-

talstva, ki se je začelo pred več kot 200 leti, danes pa je prilju-bljeno po vsem svetu.

7. balonarski festival v Bakovcih Aleksandra Grah

40 | julij 2012

ŠPORT

Aeroklub Murska Sobota, eden

najbolj priznanih letalskih klubov v

Sloveniji, letos praznuje 65. obletni-

co delovanja.

Letos mineva 65 let od ustano-vitve Aerokluba Murska Sobota, ki ima svoj sedež na rakičanskem letališču in danes velja za enega najbolj aktivnih ter priznanih letalskih društev v Sloveniji. To vedno znova dokazujejo z uspe-hi svojih članov kot tudi z uspe-šno izpeljanimi prireditvami v državnem in mednarodnem me-rilu. Po zaslugi Petra Podlunška in Igorja Zrinskega je Aeroklub Murska Sobota najuspešnejši na področju akrobatskega letenja v Sloveniji. O priljubljenosti letališča pri-čajo tudi prenekateri gosti iz tujine, ki se z željo po letalskih užitkih vedno znova vračajo v Rakičan, nekateri pa imajo v Rakičanu celo stacionirana svoja zasebna letala. Aeroklub združu-je več letalskih panog. V sklopu društva tako delujejo motorna, jadralna, padalska, modelarska in ultralahka sekcija. Ravno sle-dnja je v zadnjem času najbolj pridobila na priljubljenosti, saj je opravljanje izpita za letenje z ultralahkim letalom razme-roma poceni, ravno tako pa je tudi letenje z ultralahkim leta-lom občutno cenejše kot letenje s športnim motornim. V dru-štvu skrbijo tudi za alternativne oblike letenja, kot sta jadralno padalstvo ter zmajarstvo, zato sta ti panogi pri nas na precej višji ravni kot marsikje drugje v Sloveniji. Pomembno vlogo pri tem ima upravnik Dušan Korc,

ki je tudi zadolžen za letalsko stroko.Velik poudarek dajejo predvsem vzgoji mladih, saj poskušajo vzbuditi zanimanje za letalstvo in tehnično kulturo nasploh. Mladi, ki so aktivni v društvu, poleg letalskih užitkov dodobra spoznajo tudi fiziko in meteoro-logijo, se naučijo odgovornosti, nekateri pa tako celo pričnejo svojo poklicno pot. Trenutno je namreč kar pet članov društva zaposlenih v civilnem letalstvu.Da je Aeroklub Murska Sobota eden najboljših v Sloveniji, do-kazuje tudi to, da jim je letos bila zaupana organizacija državnega prvenstva v jadralnem letalstvu, ki bo potekalo med 28. julijem in 5. avgustom. Protikandidat za organizacijo prvenstva, na ka-terem bo nastopilo približno 50 jadralcev, je bil Aeroklub Celje, ki je na področju jadralnega

letalstva v Sloveniji na samem vrhu. Velik del zaslug, da bomo lahko državno prvenstvo spre-mljali na rakičanskem letališču, gre najuspešnejšemu jadralcu kluba Damjanu Korpiču, ki je tudi gonilo prvenstva, jeziček na tehtnici pa je predstavljala dodatna ponudba, predvsem možnost kampiranja ter bližina term. Od organizacije državnega prvenstva si obetajo tudi nekaj zaslužka, s katerim bodo pokrili del stroškov delovanja kluba. Ta se namreč financira pretežno iz članarin, sponzorskih sredstev pa je iz leta v leto manj. Tudi pomurske občine so skope, saj z izjemo Mestne občine Murska Sobota klubu ne namenjajo sredstev, kljub temu da lahko v prihodnosti rakičansko letališče igra pomembno vlogo v razvoju turizma v Pomurju.

Murskosoboški letalci letos slavijo 65 let Tadej Kirinčič

41 | julij 2012

ŠPORT

Na prenovljenem športnem igrišču

v Černelavcih so potekale tradicio-

nalne športne igre Mestne občine

Murska Sobota. Najbolje so se odre-

zali predstavniki Krajevne skupnosti

Černelavci.

V Černelavcih so konec junija v sklopu Festivala Soboški dnevi priredili tradicionalne športne igre. Letos je bilo prizorišče špor-tnih iger tamkajšnje prenovlje-no igrišče, kjer so se v različnih zanimivih in neobičajnih igrah pomerile ekipe krajevnih sku-pnosti ter ekipi pobratenih mest Ingolstadt in Paračin, najbolje pa se je odrezala ravno ekipa domače krajevne skupnosti, ki je osvojila 90 točk, sledili pa sta ekipi krajevnih skupnosti Veščica in Rakičan, ki sta osvojili 85 ozi-roma 76 točk.Prenovljeno športno igrišče je bilo sicer uradno odprto teden

dni kasneje, ko se je na novi ze-lenici pomerilo kar nekaj pomur-skih nogometnih ekip. Omeniti velja, da je bilo nogometno igri-šče prenovljeno z vsega 20 tisoč

evri finančnih sredstev zaradi precej prostovoljnega dela in donacij. Celotna investicija bi v nasprotnem primeru znašala 140 tisočakov.

Prenovljeno igrišče v Černelavcih gostilo športne igre Smiljan Kuhar

Rdeči niti družabnih iger med tremi

najmanjšimi krajevnimi skupnostmi

v mestni občini sta bili druženje in

zabava. Pravijo, da so prvo soboto

v juliju prijetno (z)družili s koristnim.

Tudi velika poletna pripeka ni mogla do živega stotniji tekmo-valcev, ki so se v športno-rekre-acijskem centru pri vaško-gasil-skem domu v Nemčavcih merili v prevažanju vode s samokolnico, skakanju v vrečah, prenašanju vode čez oviro, vlečenju vrvi, žaganju drv, ruskem kegljanju, zabijanju žebljev, metanju konj-ske podkve in koruze ter v igri presenečenja – metanju dveh krogel na »lugaš«. Nemčavčarji in Nemčavčarke, ki so igre gostili drugič in z njimi zaključili drugi krog prirediteljev, so jih izpeljali

brezhibno in zgledno do konca. Tudi po zaslugi sodnikov, ki so bili že po tradiciji iz vseh treh sodelujočih krajev. Čeprav je igre večina vzela zgolj kot sproščeno zabavo in druže-nje, niti poletna pripeka tekmo-valnega naboja in rivalstva na tekmovališčih ni povsem omr-tvila. Naslov najboljšega in s tem prehodni pokal je letos odšel v Markišavce, ki so zbrali 42 točk, domačini so jih zbrali 38, Polana na tretjem mestu pa še dve manj. Zmagovalci so prednjačili v pre-važanju in prenašanju vode, vle-čenju vrvi in kegljanju, gostite-lji v metanju podkve, metanju koruze in v igri presenečenja, tekmovalci s Polane pa v skokih v vreči, zabijanju žebljev in prav tako v igri presenečenja. Na otvoritveni slovesnosti so ob županu Antonu Štihcu, ki je kljub temu, da ni imel »svoje« ekipe (občinska uprava), vztra-jal do konca iger, že po tradiciji zbrane nagovorili tudi vsi trije predsedniki sodelujočih krajev-

nih skupnosti Štefan Barbarič, Karel Gjergek in Milan Horvat. Ob tej priložnosti so namenu predali tudi prvo sončno elek-trarno v Nemčavcih, ki je name-ščena na obnovljeni strehi vaško--gasilskega doma.

Igre treh vasi Markišavci, Nemčavci, Polana Geza Grabar

42 | julij 2012

ŠPORT

»Kdo so tisti, ki s čelado na glavi ter

s ščitniki na rokah in nogah vsako

soboto dopoldan preživijo na igrišču

tretje osnovne šole?«

Letošnjo pomlad so se mladi rolarji v popolni rolarski opre-mi ob sobotah dopoldne zbirali na igrišču tretje osnovne šole. Na začetku jih je bilo dovolj le za eno skupino, potem pa se jim je pridružilo še nekaj navdušencev, ki so želeli utr-diti znanje rolanja. Da bi bil trening lažji in učinkovitejši, so se razdelili v dve skupini. V prvi so bili mlajši rolarji, v drugi malo starejši. Začetki so bili pri nekaterih dokaj nego-tovi, a že po nekaj srečanjih ob skrbnem vodstvu izkušenega trenerja Robija so postajali ve-dno bolj pogumni in samozave-stni. Proti koncu tečaja ovinki

in ovire niso predstavljali več nobenih težav, naučili so se ušpičiti tudi marsikatero vra-golijo. Na zadnjem, desetem srečanju je vsak tečajnik prejel spominsko medaljo. Razšli so

se z željo po nadaljevanju tečaja in ponovnem druženju v jeseni po zasluženih počitnicah.

Rolanje na igrišču III. osnovne šole Simona Hovat

Pod vodilom »Varno v počitnice« je

Policijska uprava Murska Sobota ozi-

roma Regionalni klub za Pomurje

slovenske sekcije IPA (mednarodne-

ga policijskega združenja) skupaj z

nakupovalnim središčem Maximus

na tamkajšnjem parkirišču pripravila

tradicionalni kolesarski maraton.

Ta je sodil v okvir preventivnih aktivnosti za varnost v cestnem prometu. Zaradi slabega vre-mena je bila udeležba skromna, kar pa ne zmanjšuje sporočila prireditve. Kljub vsemu so se najbolj pogumni podali na tri različne proge – na 60-, 20- in družinski, 9-kilometrski mara-ton. Poudarek na najkrajši raz-dalji je bil na preventivnem ko-lesarjenju oziroma pravilih, ki jih morajo kolesarji upoštevati kot udeleženci v cestnem pro-metu. Najstarejša udeleženca

maratona sta bila 62-letni Jože Dunaj iz Radencev in 49-letna Petra Šraj iz Beltincev. Najmlajši so na priložnostnem poligonu kljub hladnemu in deževnemu vremenu s kolesi tekmovali v spretnostni vo-žnji, preizkusili pa so se tudi v poznavanju cestnoprome-tnih predpisov. Najboljši so bili učenci OŠ Bogojina in OŠ Puconci. Vsi udeleženci prireditev in drugi obiskovalci so si lahko ogledali specialno vozilo in

opremo, ki ju policisti upora-bljajo pri varovanju t. i. schen-genske meje, vozilo pri meritvi hitrosti na avtocestah, motorje in druga policijska vozila.

3. kolesarski maraton IPA-Maximus Geza Grabar

43 | julij 2012

ŠPORT

V okviru enajste društvene razstave

starodobnih vozil – na parkirišču

pred pošto in banko v središču

Murske Sobote, ki vselej poteka v

okviru Soboških dnevov, je že tretje

leto potekal edinstveni zbor nekda-

njih motociklističnih dirkačev, ki so

v 60. in 70. letih tekmovali tudi po

murskosoboških ulicah. Nazadnje

pred natanko 39 leti.

To je bilo nostalgično srečanje številnih dirkačev in ostalih lju-biteljev tega športa. Dirkači so pred 40 leti in več ob glasnem rohnenju svojih motorjev pogu-mno drveli po mestnih ulicah, ljudje pa so občudovali njihovo drznost in pogum. Tokratnega srečanja, katerega vrhunec je bila spominska vožnja dveh krogov po ulicah, po katerih so dirka-

či v okrog 2,5 kilometrov dol-gem krogu največkrat tudi tek-movali (Slovenska, Slomškova, Cankarjeva, Tišinska, Mikloša Küzmiča in Štefana Kovača), so se udeležili nekdanji odlični dir-kači Edo Berden, Mirko Jelen, Vinko Antonič, pa Aleš Mrzel iz Ljubljane, Bruno Švaganj, Karel Gaber, Hrvat Jovica Paliković in še nekateri drugi.V okviru odmevnega dogodka so organizatorji v besedi, sliki in s številnimi drugimi rekviziti ter trofejami pripravili razsta-vo o dirkah z motorji (solo) in motorji s prikolicami po Murski Soboti. V organizaciji domačega Avto-moto društva Štefan Kovač so prve ulične dirke po mestu v razredih od 50 do 500 ccm pripravili leta 1952, s krajšimi prekinitvami pa so bile zadnje, mednarodne leta 1973. Takrat so

jih zaradi številnih nesreč po dr-žavi za vedno odpravili. O kako pomembnem športu je tedaj šlo, priča tudi število gledalcev, saj si jih je velikokrat ogledalo tudi več kot 10 tisoč ljudi. Kot še pravijo v klubu, ki ga vodi Štefan Ovsenjak, tajnik pa je Andrej Cipot, se Murska Sobota ponaša z bogato zgodo-vino prirejanja motošportnih

prireditev in prav je, da se ohra-nja tradicija moto športa v regi-ji. Zaključujejo, da je Motoklub Veterani počaščen, da lahko v soorganizaciji z ostalimi društvi in mestno občino ohranja to tradicijo.

Nekdanji dirkači spet po mestnih ulicah Geza Grabar

Kot potujoči muzej vojaške tehnike

na kolesih in pripadajoče vojske bi

lahko poimenovali tradicionalno, le-

tos že četrto srečanje starodobnih

vojaških vozil. Tudi letos ga je pripra-

vil Jeep club Veteran Murska Sobota.

Med natanko 40 vozili – večina jih

je bila iz časa druge svetovne vojne

ali pa še prej, torej so štela 70 let

in več, so bili tudi ljubitelji tovrstnih

vozil iz Avstrije in Madžarske.

Srečali smo tudi nekoliko »no-vejša« vojaška vozila, vendar je starostna meja, da je lahko vo-jaško vozilo starodobnik, 40 let. Zbirališče izjemno dobro ob-novljenih vojaških vozil, v ve-čini še z originalnimi deli, kar se zdi skoraj neverjetno, je bilo

tudi letos parkirišče nakupoval-nega centra BTC v Nemčavcih. Prevladovali so džipi in motor-na kolesa prikoličarji nekdanje nemške in ameriške vojske. Zanimivo si ni bilo ogledati samo vozil, pač pa tudi lahko orožje, ki je kot obvezna »oprema« bilo na-meščeno na njih. Enako tudi la-stnike oziroma njihove voznike. Ti so si nadeli originalne vojaške uniforme, opasani so bili z lah-kim pehotnim orožjem. Slednje je bilo seveda onesposobljeno za delovanje, enako tudi strelivo. Kot veleva tradicija, je bilo dvodnevno srečanje starodob-nih vojaških vozil Pomurje 2012 potujoče. Vozila so se v koloni zapeljala po Goričkem, od tam v Avstrijo in zatem v Porabje na Madžarsko. Po no-čitvi v Monoštru nato nazaj po

Goričkem do Moravskih Toplic, kjer je bilo po več kot sto kilome-trih potovanja sklepno dejanje tudi letos zelo uspešnega sreča-nja. Vendar srečanje ni vklju-čevalo zgolj vožnje, pač pa tudi številne oglede naravnih in kul-turno-zgodovinskih zanimivosti. Marsikdo, zlasti starejši in pozna-valci teh vozil in vojakov iz časa

zadnje svetovne vojne, so si lahko pri sebi mirno zamrmrali, da se je vrnil čas. Le da se grozote, ki jih je sejalo orožje, s katerim je rokovala vojska, odeta v prav ta-kšne uniforme, in njihovi sedanji lastniki ne bi več nikoli vrnili!

Jepp club Veteran Vojaška vozila – paša za oči Geza Grabar

44 | julij 2012

GASILCI

Murskosoboški gasilci, najdlje orga-

nizirani med vsemi tovrstnimi društvi

v mestni občini, uvrščajo pa se tudi

v krog najstarejših tovrstnih dru-

štev v regiji (v Prekmurju je tretje

najstarejšo) in državi, so svoj jubilej

počastili z veličastno slovesnostjo v

okviru Soboških dnevov.

Kot se za tovrstne jubileje spodo-bi, so tudi v Murski Soboti za-čeli s parado od Kardoševe ulice skozi mestni park, na čelu katere so bili domači pihalni orkester in praporščaki s praporji domačega ter vseh na svečanosti sodelujo-čih društev. Dogodek, ki so se ga med številnimi gosti in obisko-valci udeležili gasilci iz pobrate-nega mesta Paraćin v Srbiji, se je potem nadaljeval na osrednjem prireditvenem prostoru pri gradu v parku.Številni govorniki – predse-dnik društva Ernest Eöryj, žu-pan Anton Štihec, predsednik Gasilske zveze Slovenije Anton Koren ter slavnostni govornik obrambni minister Aleš Hojs, so izpostavili izjemno humano noto gasilcev, ki je prehajala iz genera-cije v generacijo ter ki v vsej svoji veličini živi še danes. Gasilci so namreč še zmeraj najpomemb-nejši, najštevilčnejši in najbolje organiziran člen v sistemu zaščite in reševanja, kar tudi pomeni, da jih ne srečamo samo pri gašenju požarov, pač pa tudi pri reševanju ob naravnih in drugih nesrečah ter tehničnem reševanju. Kako pomembni za opravljanje števil-nih nalog so tudi naši gasilci, na katere so župan ter gotovo tudi meščani in občani zelo ponosni, pove število njihovih intervencij. Vsako leto namreč v povprečju opravijo kar 110 posredovanj, njihovo število oziroma delokrog pa se zaradi hitrega tehnološko tehničnega razvoja povečuje. Tudi zato jim bo mestna občina po svo-

jih zmožnostih še naprej trdno stala ob strani. Ob tej priložnosti jim je župan izročil posebno ob-činsko priznanje. Minister Hojs je poudaril, da imajo zasluge za to, da je ta del Slovenije ostal slovenski, tudi gasilci, katerih aktivnosti so za-hvaljujoč močnemu domoljubju potekale v slovenskem jeziku celo v času, ko ta jezik ni smel biti ura-dni v poveljevanju. Sicer pa je mi-nister poudaril, da ima regija z več kot 240 prostovoljnimi gasilskimi društvi med vsemi slovenskimi re-gijami najbolj prepredeno mrežo gasilstva, kar je veliko bogastvo, a po drugi strani hkrati veliko fi-nančno breme. Kot je razvidno iz priložnostne-ga biltena, ki so ga izdali ob ju-bileju, je danes operativna eno-ta Gasilskega društva Murska Sobota osrednja v mestni občini in ena od štirih, ki ima status eno-te širšega pomena za reševanje ob prometnih nesrečah in nesrečah z nevarnimi snovmi. Po kategoriza-ciji krovne zveze je društvo pete kategorije, v njegovem okviru pa deluje tudi potapljaška enota za reševanja na in iz vode. Za lažje premagovanje finančnega breme-na pri financiranju operativnega

poklicnega jedra, ki šteje osem članov in tvori stalno pripravlje-nost ter izvaja glavnino interven-cij, v društvu deluje tudi servisna delavnica za vzdrževanje gasilske opreme oziroma tehnike. Ob izdatni pomoči lokalne sku-pnosti, ki ima za gasilstvo velik posluh, je danes murskosoboško društvo opremljeno z vso po-trebno gasilsko tehniko. Kot jara kača se že več let vlečejo goreča prizadevanja za zamenjavo ozi-roma nakup nove hidravlične gasilske avtolestve za reševanje iz višin. V sodelovanju z upra-vo mestne občine in občinskim štabom Civilne zaščite je društvo doslej pristopilo k več projektom za pridobitev evropskih sredstev za uresničitev tega projekta, tudi v okviru čezmejnega sodelovanja s sosednjo Madžarsko. Vrednost avtolestve namreč znaša blizu mi-lijona evrov. Ob jubileju je društvo številnim članom in posameznikom, orga-nizacijam ter inštitucijam izročilo priznanja in zahvale. S strani Gasilske zveze Slovenije in Civilne zaščite Republike Slovenije je društvo ob 130-le-tnici prejelo najvišji priznanji. Odlikovani so bili tudi številni

člani društva. Plakete in znač-ke gasilskega veterana so dobili Ernest Eöry, Jože Žižek, Milan Vertot in Jože Gomboši; odliko-vanje za posebne zasluge so izro-čili poveljniku društva Antonu Gombocu. Odlikovanje plameni-ce GZS so prejeli: Štefan Novak, Drago Tanacek, Milan Vertot, Štefan Koren in Dušan Jureš (I. stopnje); Anton Luk, Drago Zrim, Janez Kerčmar, Anton Camplin, Jože Žižek, Branko Kolmanič in Stanko Ficko (II. stopnje) ter Štefan Felkar (III. stopnje). Odlikovanje GZS I. stopnje je dobil Jože Gomboši, II. stopnje Štefan Klemenčič, Franc Potočnik in Franc Vučak, III. stopnje pa Franc Cipot, Ludvik Merica in Janez Škraban. Članom so izročili tudi značke za dolgoletno delo v gasilski organi-zaciji. Najvišje, za 60 let, so pre-jeli Gizela Števančec, Ernest Eöry, Štefan Novak, Janez Škraban in Emerik Hanc; za 50 let pa Štefan Dervarič in Jože Obal.

130 let delovanja in poslanstva gasilskega društva Murska Sobota Geza Grabar

45 | julij 2012

GASILCI

To je bilo prvo takšno tekmovanje

v slovenskem romskem kraju. Tudi

pred leti ustanovljeno PGD Pušča je

edino tovrstno društvo slovenskih

Romov.

Pred leti ustanovljeno gasilsko društvo na Pušči je pred dvema letoma s formirano operativ-no desetino, ekipo mladih in drugimi podpornimi člani ter z opremljanjem in strokovnim usposabljanjem uradno zažive-lo, zato je bilo le še vprašanje časa, kdaj bodo na Pušči pri Murski Soboti pripravili prvo gasilsko tekmovanje. Gasilska zveza mestne občine se je odlo-čila, da se bo to zgodilo letos. Na novem nogometnem igri-šču, kjer so bili po mnenju vseh nastopajočih kljub mu-hastemu vremenu enkratni pogoji za tekmovanje, se je sredi junija v osmih starostnih skupinah pomerilo kar 30 ekip iz vseh trinajstih gasilskih dru-štev, ki delujejo v mestni ob-čini in so vključena v gasilsko zvezo. Po ustaljenem programu so se najmlajši merili v vaji z vedrovko in razvrščanju, mla-dinci, člani in članice v vaji z motorno brizgalno, vezanju vozlov in razvrščanju ter ve-terani v vaji s hidrantom in raznoterosti. Po ustaljeni pra-ksi so imela tudi na letošnjem tekmovanju največ enot dru-štva iz Černelavcev (kar pet) in

Rakičana ter Markišavcev (šti-ri), po tri pa društvi iz Kroga in Veščice ter po dve društva iz Kupšincev, Nemčavcev in Polane. Med mladimi so največ uspe-ha imeli Černelavci, ki so zmagali pri pionirkah, drugi je bil Rakičan in tretji pio-nirji iz Kupšincev. V konku-renci mladincev so nastopili le Černelavci, v konkurenci mladink pa Rakičan. V osrednji članski konkurenci (člani A) je med slavila eno-ta GD Murska Sobota, druga je bila Polana, tretji Bakovci. Sledijo Černelavci 1, Rakičan 2, Krog, Markišavci, Veščica 1, Nemčavci, Satahovci, Rakičan 1, Pušča in Veščica 2. Pri čla-nih B so prepričljivo slavili Markišavci, ki bi v morebitni absolutni članski razvrstitvi (člani A in B skupaj) za vsega 0,13 točke zaostali za Mursko Soboto. Druga med člani B je bila enota PGD Kupšinci, tre-tja Kroga in četrta industrijska gasilska enota tovarne Mura. Pri članicah A je bila Veščica pred Polano, pri članicah B pa Markišavci pred Černelavci. Pri veteranih je zmagal Krog

pred Markišavci, Nemčavci in Černelavci. S potekom tekmovanja in operativno pripravljenostjo vseh enot sta bila zadovoljna predsednik GZ MO Štefan Barbarič in poveljnik zveze Franc Olaj, ki nista skoparila z pohvalami na račun gostiteljev PGD Pušča.

Občinsko gasilsko tekmovanje na Pušči Geza Grabar

46 | julij 2012

Rešitev križanke iz prejšnje številke vodoravno: PROKURIST, REVIZORKA, OTAR, GAIL, MOL, KENTA, IR, ORLI, OLIMPIJSKA, RDEČOST, TUN, OBRENOVAC, NČ, IR, RD, SLANO JEZERO, SKOČIR, MENAŠE, SPISEK, MALI, AD, KN, KT, OTTO BARIĆ, KIT, JAKAC, TKON, ČEDAD, VESLO, GAMAL, ANAN, OPANKAR, OLE, LOT, SLA, TENERIFČAN, KSENOFOBIJA, IVANIČ, ATRIJ, KILT, NAKANA.

Glasilo: SOBOŠKE NOVINE izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina

MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota

Izdajateljski odbor: Iztok Zrinski (predsednik), Anton Štihec, Robert Celec, Goran

Miloševič, Jasmina Opec, Cvetka Škafar, Jožica Viher

Naslovnica: Festival Soboški dnevi 2012, Tadej Kirinčič

Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ

Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ

Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o.

Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p.

Naklada: 7000 izvodov

SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno.

Prispevke pošljite na: [email protected]

Telefon: 02 525 16 19

NAGRADNA KRIŽANKA

Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. avgusta 2012 na naslov: Mestna občina Murska Sobota,Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko

Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Helena Vuk,

Zvezna 4, 9000 Murska Sobota.Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10.

Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri.

47 | julij 2012

Sprejem za najboljše učence v Mestni občini Murska Sobota

Foto

: Tad

ej K

irinč

ič

Osnovna šola III

Glasbena šola Murska SobotaOsnovna šola Bakovci

Osnovna šola II

Osnovna šola IV

Osnovna šola I

Župan Anton Štihec je tudi letos podelil priznanja in knji-žne nagrade najboljšim učenkam in učencem osnovnih šol v občini ter Glasbene šole Murska Sobota, ki v letošnjem letu zaključujejo osnovnošolsko izobraževanje. Poleg županovega priznanja so dijaki prejeli knjigo »Svetloba v srcu« avtorice Karoline Kolmanič, ki je vsakemu učencu v knjigo napisala osebno posvetilo.

V letošnjem letu je priznanje prejelo osemnajst učencev iz Osnovne šole I, dvanajst iz Osnovne šole II, trinajst iz Osnovne šole III, trije učenci iz Osnovne šole IV, dva učenca iz Osnovne šole Bakovci ter štirje učenci iz Glasbene šole Murska Sobota. Po sprejemu, ki je potekal v Party Maxu, so se nagrajeni učenci pomerili še v bowlingu.

PRIREDITVE IN KONCERTI28. junij do 8. septembra FESTIVAL SOBOŠKO POLETJE 2012

GLASBENO ZRCALO SVETA

od 30. 6. 2012 do 2. 9. 2012 ob 10.00

FESTIVAL MOJE MESTOza najmlajše in mlade

Trg kulture-mestni park Murska Sobota

četrtek, 26. 7. 2012 ob 21.00 Koncert: TAMARA OBROVAC&TRANSHISTRIA ENSEMBLE (HR,SLO,I) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 27. 7. 2012 ob 21.00 Koncet: KATICE(SLO) in ISTRANBUL(SLO) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 28. 7. 2012 ob 10.00 Čarobno gledališče Saltimbanko KABARET GOSPODA LAUREALA Trgu kulture Murska Sobota

sobota, 28. 7. 2012 ob 20.00 DRŽAVNI VOLŽSKI NARODNI ZBOR MILOSLAVOVA (RUS) Grajska dvorišče Murska Sobota

nedelja, 29. 7. 2012 ob 10.00 ŽONGLERSKA USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU Mestni park Murska Sobota

četrtek, 2. 8. 2012 ob 20.00 Koncert: KÁLM ÁN BALOGH & MIKLÓS LUKÁCS (H) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 3. 8. 2012 ob 20.00 Koncet: FRANK YAMMA (AUS) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 4. 8. 2012 ob 10.00 »SI VÜPAŠ?« glasbena prireditev za mlade z Moiro Trg kulture Murska Sobota

nedelja, 5. 8. 2012 ob 10.00 LUTKOVNA USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU Mestni park Murska Sobota

četrtek, 9. 8. 2012 ob 20.00 Koncert: ŠUKAR (SLO) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 10. 8. 2012 ob 20.00 SKUPINA RUSKI KOZAKI (RUS) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 11. 8. 2012 ob 10.00 Brata Grimm: VOLK IN SEDEM KOZLIČKOV Trg kulture Murska Sobota

nedelja, 12. 8. 2012 ob 10.00 USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU »MOJE ČISTO MESTO« Mestni park Murska Sobota

četrtek, 16. 8. 2012 ob 20.00 Koncert: MIHAEL GYŐREK KVINTET (SLO,H,ZDA,A) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 17. 8. 2012 ob 20.00 Koncert: FAKE ORCHESTRA (SLO) & JOSEPH RAKOTORAHALAHY (RM) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 18. 8. 2012 ob 10.00 KAKO SE KUHA PRAVLJICA O RDEČI KAPICI? Trg kulture Murska Sobota

nedelja, 19. 8. 2012 ob 10.00 ETNO USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU Mestni park Murska Sobota

četrtek, 23. 8. 2012 ob 20.00 KLARISA JOVANOVIČ & DELLA SE GODBA – PESMI MEDITERANA (SLO) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 24. 8. 2012 – sobota 1. 9. 2012 7 FESTIVAL FRONT@SODOBNEGA PLESA Na več lokacijah v Murski Soboti

petek, 24. 8. 2012 ob 21.00 Koncert: PANERGY STEEL ORCHESTRA (A) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 25. 8. 2012 ob 10.00 SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS Trg kulture Murska Sobota

nedelja, 26. 8. 2012 ob 10.00 CIRKUŠKA USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU Mestni park Murska Sobota

četrtek, 30. 8. 2012 ob 21.30 NATURALNA MISTIKA (HR) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 31. 8. 2012 ob 20.00 Koncert: DOROJA & FRIENDS UNPLUGGED (SLO) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 1. 9. 2012 ob 10.00 Damjana Golavšek: ZAKLADNICA GLASBIL Trg kulture Murska Sobota

nedelja, 2. 9. 2012 ob 10.00 MIX ART USTVARJALNICA ZA OTROKE V MOJEM MESTU Mestni park Murska Sobota

četrtek, 6. 9. 2012 ob 20.00 Koncert: MAK (SLO) Grajsko dvorišče Murska Sobota

petek, 7. 9. 2012 0b 20.00 Koncert: KANDIA KORA SIGN (GQ, SLO, MK) Trg kulture Murska Sobota

sobota, 8. 9. 2012 0b 19.00 sobota, 8. 9. 2012 ob 20.00

ZaZUMBAJMO POLETJE MUZIKAL »MY FAIR LADY« (SLO) Grajsko dvorišče Murska Sobota Gledališče Park Murska Sobota

sobota, 15. 9. 2012 ob 20.00 MURSKE BALADE IN ROMANCE Gledališče Park Murska Sobota

RAZSTAVErazstava bo na ogled do avgusta Razstava del: JOŽETA DENKA Prodajna galerija Robin Murska Sobota

razstava bo na ogled do konca leta 2012

POULIČNA RAZSTAVA FOTOGRAFIJ iz kabineta umetniškega fotografa JOŽETA KOLOŠE-KOLOŠA

Murska Sobota (center mesta)

razstava bo na ogled do avgusta razstava: HIŠA MINERALOV VELENJE Pomurski muzej Murska Sobota

na ogled do konca leta 2012 EPK 2012: MURA ODPRTOzbrani izdelki konfekcijske industrije v celovitem kontekstu modnega in grafičnega oblikovanja

Pomurski muzej Murska Sobota

četrtek, 19. 7. 2012-19. 9. 2012 otvoritev 19. 7. 2012 ob 19.00

Razstava: NAKLJUČJA II Galerija Murska Sobota

Za objavo dogodkov se obrnite na TIC Murska Sobota, tel: 02/534 11 30, e-pošta: [email protected]

soboške novine

Documents