4.4 industrija

Download 4.4 Industrija

Post on 09-Dec-2016

222 views

Category:

Documents

4 download

Embed Size (px)

TRANSCRIPT

  • 1

    4.4 Industrija V industrijski sektor po statistinih merilih sodijo industrijska podjetja in enote, ki zaposlujejo vsaj pet oseb in opravljajo eno ali ve dejavnosti s podroij Rudarstvo (C), Predelovalne dejavnosti (D) in Oskrba z elektriko, plinom in vodo (E) po Standardni klasifikaciji dejavnosti. V poglavju niso zajeti velika kmetijska proizvodnja (ivinoreja), odlaganje industrijskih odpadkov na komunalnih odlagaliih in sektor E (vodne in termoelektrarne ter toplarne), ki je obdelan v poglavju o energetiki. V letu 2000 je bilo statistino zajetih 1524 podjetij z 203.486 zaposlenimi. Industrijske dejavnosti zajete v tem poglavju, so navedene v naslednji tabeli: C Rudarstvo

    CA Pridobivanje energetskih surovin Pridobivanje rnega premoga, rjavega premoga in lignita, ote

    CB Pridobivanje rud in kamnin, razen energetskih Pridobivanje rudnin in kamnin

    D Predelovalne dejavnosti DA Proizvodnja hrane, pija, krmil in tobanih izdelkov

    Proizvodnja hrane, pija in krmil Proizvodnja tobanih izdelkov

    DB Proizvodnja tekstilij, usnjenih oblail, tekstilnih in krznenih izdelkov Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblail; Strojenje in dodelava krzna; Proizvodnja krznenih izdelkov

    DC Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblail Proizvodnja usnja, obutve in usnjenih izdelkov, razen oblail

    DD Obdelava in predelava lesa; Proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohitva

    Obdelava in predelava lesa; Proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohitva DE Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter njihovih izdelkov; zalonitvo in tiskarstvo

    Proizvodnja vlaknin, papirja in kartona ter izdelkov iz papirja in kartona Zalonitvo, tiskarstvo; razmnoevanje posnetih nosilcev zapisa

    DF Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva Proizvodnja koksa, naftnih derivatov, jedrskega goriva

    DG Proizvodnja kemikalij, keminih izdelkov, umetnih vlaken Proizvodnja kemikalij, keminih izdelkov, umetnih vlaken

    DH Proizvodnja izdelkov iz gume in plastinih mas Proizvodnja izdelkov iz gume in plastinih mas

    DI Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov Proizvodnja drugih nekovinskih mineralnih izdelkov

    DJ Proizvodnja kovin in kovinskih izdelkov Proizvodnja kovin Proizvodnja kovinskih izdelkov, razen strojev in naprav

    DK Proizvodnja strojev in naprav Proizvodnja strojev in naprav

    DL Proizvodnja elektrine in optine opreme Proizvodnja pisarnikih strojev in raunalnikov Proizvodnja elektrinih strojev in naprav Proizvodnja radijskih, televizijskih in komunikacijskih naprav in opreme Proizvodnja medicinskih, finomehaninih in optinih instrumentov ter ur

    DM Proizvodnja vozil in plovil Proizvodnja motornih vozil, prikolic in polprikolic Proizvodnja drugih vozil in plovil

    DN Proizvodnja pohitva in druge predelovalne dejavnosti; reciklaa Proizvodnja pohitva in druge predelovalne dejavnosti Reciklaa ostankov in odpadkov

  • 2

    Od zadnjega poroila o stanju okolja poteka prizadevanje za izboljanje kontrole industrijskih emisij za prestrukturiranje in tehnoloko obnovo industrije in za dravne spodbude (predvsem oprostitev taks) pri vlaganju v okoljske programe. Kljub temu da se industrijska aktivnost v celotnem gospodarstvu glede na dele ustvarjene dodane vrednosti zmanjuje, ostaja industrija med najvejimi viri pritiskov na okolje. Iz slike 1 je razvidno upadanje delea delovnih mest v industriji kot tudi delea ustvarjene dodane vrednosti.

    Slika 1: Industrijski sektor (delei v nacionalnem gospodarstvu) Vir: SURS 2001

    4.4.1 Industrijsko onesnaevanje velikih obratov

    predpis EU/mednarodne pogodbe zakonodaja RS

    Direktiva Sveta EU (1996/61/EC) o celovitem prepreevanju industrijskega onesnaevanja (IPPC in referenni dokumenti o najboljih razpololjivih tehnikah (BREF)

    Odloba Sveta EU (2000/479/EC) o vodenju Evropskega registra emisij snovi, ki onesnaujejo okolje (EPER)

    Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93 in 1/96) in njegove spremembe (v pripravi)

    Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu emisije snovi v zrak iz nepreminih virov onesnaevanja ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, 70/96, 71/00 in 99/01)

    Pravilnik o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, 35/96, 29/00 in 106/01)

    Industrijsko onesnaevanje posega na vsa podroja varstva okolja. Za posamezne kategorije industrijskih dejavnosti, ki presegajo doloeno proizvodno zmogljivost (v nadaljevanju veliki industrijski obrati), je EU s t. i. direktivo IPPC uvedla posebno enotno okoljsko dovoljenje, ki ga je mono pridobiti le, e podjetje izpolnjuje doloene kriterije. Mejne vrednosti emisij,

    2627282930313233343536

    1995 1996 1997 1998 1999 2000leto

    dele

    (%

    )

    delovna mesta dodana vrednost

  • 3

    parametri specifinih emisij na enoto proizvoda ali enakovredni tehnini ukrepi morajo temeljiti na uporabi najboljih razpololjivih tehnologij v proizvodnji, s imer se dosegajo im manje spremembe okolja, im manje tveganje ter racionalna raba prostora, naravnih virov in energije, tudi ob razumno vijih strokih. Da se lahko v celoti dosee standard kakovosti okolja, se morajo upotevati tudi drugi dejavniki okolja, kot so tehnine znailnosti posameznega obrata, njegova zemljepisna lega in lokalne razmere v okolju, obenem pa se morajo zagotoviti izmenjava in dostop do informacij ter udeleba javnosti pri postopku izdaje enotnega okoljskega dovoljenja. V Sloveniji je evidentiranih 83 podjetij, ki sodijo med velike industrijske obrate. V tabeli 1 so ta podjetja razdeljena po industrijskih dejavnostih. Tabela 1: tevilo velikih industrijskih obratov glede na industrijske dejavnosti iz skupine C in D

    dejavnost CA CB DA DB DC DD DE DF DG DH DI DJ DK DL DM DN SKUPAJ

    tevilo velikih ind. obratov 0 0 8 0 1 0 9 1 19 3 19 18 2 1 2 0 83

    Vir: MOP

    Veliki industrijski obrati morajo e po sedanjih predpisih o emisijah snovi upotevati razline zahteve glede mejnih vrednosti emisij snovi v zrak, vode in tla ter normative na podroju energije, hrupa in ravnanja z odpadki, enotna okoljska dovoljenja pa bodo morala pridobiti do 30. oktobra 2007. Za 11 velikih industrijskih obratov je dogovorjeno 4-letno prehodno obdobje e bodo v celoti usklajena dovoljenja (izdana pred 30. oktobrom 2007) vsebovala obvezujoe asovne narte za popolno implementacijo (doseeno v obdobju od 30. oktobra 2008 do 30. oktobra 2011). Pri tem morajo biti do 30. oktobra 2007 izpolnjene osnovne obveznosti podjetij v skladu s predpisi EU.

    4.4.2 Sodelovanje industrije v prostovoljnih instrumentih varstva okolja

    predpis EU/mednarodne pogodbe zakonodaja RS

    Uredba Sveta EU (761/2001/EC, 1997/265/EC, 2001/681/EC) o prostovoljni udelebi podjetij v sistemu ravnanja z okoljem (EMAS)

    Uredba Sveta EU (1980/2000/EC, 2000/728/EC, 2000/729/EC, 2000/730/EC, 2000/731/EC) o revidiranem sistemu skupnosti za podeljevanje znaka za okolje (ECOLABEL)

    Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, 32/93 in 1/96) in njegove spremembe (v pripravi)

    Prostovoljna udeleba organizacij v sistemu ravnanja z okoljem kot ekonomski ukrep za prepreevanje industrijskega onesnaevanja omogoa industriji in drugim organizacijam uinkoviteje varstvo okolja, to pa se dosega s stalnimi izboljavami pri ravnanju z okoljem, z doslednim spotovanjem okoljevarstvenih predpisov idr. Registracija v sistemu EMAS je omogoena vsaki okoljevarstveni organizaciji, da izdela zaetni okoljski pregled o posrednih in neposrednih vplivih njenih aktivnosti, izdelkov in/ali storitev na okolje, vzpostavi sistem ravnanja z okoljem, izvri okoljsko presojo z neodvisnimi okoljskimi presojevalci in vsaj enkrat na leto izdela okoljsko izjavo. Organizacije, ki si pridobijo registracijo v sistemu EMAS, so lahko delene doloenih bonitet, kot so poenostavitve pri izvajanju obveznosti in upravnih postopkov na podroju okoljske zakonodaje, zmanjanje upravnih strokov, poenostavljen inpekcijski nadzor ipd. Sam sistem okoljskega upravljanja pa je ponavadi povezan z znianjem strokov za surovine, energijo, odstranjevanjem odpadkov ter predvsem s poveanjem javnega ugleda, Mala in srednje velika podjetja pa naj bi bila dodatno

  • 4

    spodbujena s tehnino in finanno pomojo gospodarskih in obrtnih zbornic ter zdruenj in lajim dostopom do informacij.

    Za izdelke in storitve, ki v primerjavi z drugimi izdelki oz storitvami iz iste skupine v celotnem ivljenjskem krogu znatno manj obremenjujejo okolje ali so okoljsko bistveno ustrezneji in omogoajo uinkovitejo izrabo naravnih virov, je omogoena uporaba znaka za okolje, ki predstavlja objektivno informacijo potroniku o okoljskih kvalitetah izdelka.

    Na podroju ravnanja z okoljem je v Sloveniji uveljavljen standard serije ISO 14001. Na sliki 2 je prikazano tevilo podeljenih certifikatov serije ISO 14001 v obdobju od leta 1997 do leta 2001. Skupno je bilo podeljenih 136 certifikatov, od tega so veliki industrijski obrati pridobili 15 certifikatov. Po industrijskih dejavnostih je najve pridobljenih na podroju proizvodnje kovin in kovinskih izdelkov (DJ) ter proizvodnje kemikalij, keminih izdelkov in umetnih vlaken (DG).

    Slika 2: tevilo pridobljenih certifikatov ISO 14001 v obdobju 19972001 v vseh podjetjih in posebej velikih industrijskih obratih

    Vir: Gospodarska zbornica Slovenije

    Slovenija se v primerjavi z dravami EU po tevilu certifikatov glede na tevilo prebivalcev uvra na etrto mesto (slika 3).

    Nadgradnja standarda ISO 14001 z vpeljavo sistema EMAS in pridobitev znaka za okolje za izdelke s strani slovenskih pristojnih teles bosta omogoeni po pridruitvi Slovenije k EU. Glede na to, da postaja okoljevarstvena skrb podjetja v javnosti vse pomembneja ekonomska kat