industrija april 2012

Proiz

vajal

ci pla

stike

ustva

rjajo

nove

izde

lke in

išče

jo no

ve tr

ge 10

Kako

met

alurg

i raz

vijajo

izde

lke z

več d

odan

e vre

dnos

ti 18

Stro

ške r

azsv

etlja

ve la

hko z

nižam

o tud

i za 7

0 ods

totk

ov 22

Nemc

i v sm

etnja

kih »

naru

darij

o« za

12 m

ilijar

d evro

v sur

ovin

26

w

panoge in poselApril 2012, št. 4

ww

w.fin

ance

.si P&P

Franc Frelih:

P&P

Franc Frelih:

Industrija

Z elektroentuziasti v prve vrste razvoja

električnih vozil28–31

Franc Frelih: Franc Frelih:

Kako do petih tovarn 6–9

Priloga Industrija je brezplačna priloga časnika FinanceIZ DAL IN ZA LO ŽIL: ČAS NIK FI NAN CE, D. O. O.www.fi nan ce.si/industrijaUred ni ca: Nataša KoražijaTel.: 01 30 91 482Faks: 01 30 91 545E-poš ta: natasa.korazija@fi nan ce.si

Ured ni k fo to gra fi je: Aleš BenoNas lov ni ca: ThinkstockTeh nič na ured ni ca: Maja VolkJe zi kov na ured ni ca: Tatjana Habinc

Oglas no tr že nje: Klemen KoštrunTel.: 01 513 08 26E-poš ta: [email protected]

Na roč ni ne: Svetlana MitrićTel.: 080 15 80 Di rek tor Čas ni ka Fi nan cein odgovorni ured nik: Pe ter Frankl Tisk: De lo, d. d., Tiskarsko središče, Ljub lja naNo vi nar ji pa nož ne pri lo ge Industrija upo šte va jo Ko deks Čas ni ka Fi nan ce in in ter na pra vi la fi nanč ne ga no vi nar stva, ob jav lje na na splet ni stra ni ( http://www.fi nan ce.si/ko deks). Port fe lji čla nov re dak ci je Čas ni ka Fi nan ce so ob jav lje ni na splet ni stra ni ( http://www.fi nan ce.si/port fe lji).

Na tis ni li smo: 13.830 iz vo dov

P&P

2 P&P panoge in posel Industrija

Večina gospodarskih novic za-dnje čase je podobna dodatnim kamnom okoli vratu utopljen-cev. Na srečo imamo nekaj za-nesenjakov, ki razvijajo nove

izdelke in gledajo v prihodnost. To so tisti, ki se v miru pripravljajo na obdobje drage nafte, ki nas je k sreči že doletelo. K sreči zato, ker bomo zaradi visokih cen fosilna goriva uporabljali pametneje, hkrati pa bo to dobra tržna spodbuda za razvoj in izboljšave brezfosilnih tehnologij.

Medtem ko intervencionisti zahtevajo spro-stitev naftnih rezerv bogatih držav, so ekologi in liberalni ekonomisti tokrat presenetljivo na istem bregu: obojim je všeč draga nafta, ker spodbuja inovacije in razvoj.

V Sloveniji imamo na srečo veliko elektro-entuziastov, ki so bili ves čas v prvih vrstah razvoja električnih vozil. Izkušnje, ki so jih pridobivali v času poceni nafte, ko jih nihče ni jemal preveč resno, so zdaj nenadoma mednarodno zanimive. Andrej Pečjak ima denimo v domači garaži že štiri predelane električne avtomobile za družinsko uporabo. Te dni je skupaj s še enim elektronavdušen-cem Nejcem Šterom v Italiji, kjer sodelujeta pri razvoju električnega vozila, ki bo v serijski proizvodnji septembra. Tudi Elaphe in nje-gov soustanovitelj Andrej Detela so ves čas vključeni v mednarodne razvojne projekte na področju električnih vozil in se dogovarjajo za proizvodnjo električnih motorjev. Mali

projekti postajajo veliki: Iskra Avtoelektrika je z razvojem električnega motorja za avto-mobil twizy postala Renaultova razvojna dobaviteljica prvega reda.

Videti je, da razvoj poganjajo elektropionirji. Roman Sušnik iz Enstroja je že leta 2005 naredil električni motor in z njim poletel na svojem apisu. Motor je pozneje izboljševal in zdaj ga vgrajujejo v Pipistrelova letala, v cessne, solar-flighte in druga električna letala.

Najuspešnejši smo za zdaj pri električnih letalih, kar se kaže v Pipistrelovih nagradah na Nasinih tekmovanjih in tudi v njihovih prodajnih številkah: letos napovedujejo 50-odstotno rast prodaje. Te dni na letalskem sejmu v Friedrichshafnu predstavljajo novo električno letalo panthera, ki so ga prodajali že, ko je bilo še na papirju.

Posnetek, kako so te dni panthero privlekli iz hangarja in pokazali medijem, je legenda-ren. Zadetost od razvoja dobrega izdelka je verjetno najboljša različica zadetosti. To je občutek, ki bi ga morali vsi imeti priložnost izkusiti: da po večmesečnih ali večletnih ra-zvojnih mukah in dolgih nočeh privlečeš iz garaže lepo in prodajljivo zverino. Škoda, da je v naših tovarnah tako malo menedžerjev in lastnikov, ki bi vlagali v razvoj 26 odstotkov prihodkov in zaposlenim privoščili takšne užitke.

Nataša Koražija [email protected]

Zadeti od razvojaStroje za brizganje plastike tržijo tudi v Avstriji Iskra Vzdrževanje montira in vzdržuje stroje znamke Hai-tian tudi v Avstriji 14

V Siliku in Tesnilih GK v razvoj skupaj s kupci Kupci so nosilci razvoja, zato razvijamo skupaj z njimi, pravijo v Tesnilih GK 17

V Metalu Ravne povišali dodano vrednost Lani jim je uspelo povišati dodano vrednost na 48 tisoč evrov 21

S pametno razsvetljavo do nižjih stroškov Do marca 2013 je na voljo še slabih pet milijonov za naložbe v prenovo razsve-tljave 22–24

Enega redkih vedrih prizorov slovenske industrije so te dni uprizorili Pipistrelovi inženirji, zadeti od razvoja električne panthere.


NA KRATKO

Tehnovacija 2012: naj inovator je Aljoša Vrhunec

Aljoša Vrhunec iz podjetja MikroCaps (drugi z desne) si je prislužil naziv naj inovatorja s področja trajnostnih tehnologij. Zmaga na izboru Tehnovacija 2012 mu je prinesla inovacijski vavčer v vrednosti pet tisoč evrov.

Kranjski gumarji z ergonomsko izbo ljšavo navdušili v ZDA Družba Goodyear Dunlop Sava Tires je na

mednarodnem ergonomskem tekmo-vanju Ergo Cup Competition v ZDA z vozom za surovce na konfekcijskem stroju BOM zasedla drugo mesto v kategoriji ekipna izboljšava delovnega mesta. »Uspelo nam je izboljšati pripomoček, ki v celoti odpravlja ročno dviganje in prenašanje bremen ter preprečuje zdravstvene okvare. To smo do-segli predvsem na podlagi znanja, izkušenj in iznajdljivosti ter z minimalnimi stroški,« je povedal specialist varstva pri delu v kranj-skem podjetju Primož Mali. Program že upo-rabljajo tudi v Goodyear Dunlop Savi Tires.

V začetku leta uvoz rasel hitreje od izvoza Izvoz je bil v prvih dveh mesecih letos 2,9

odstotka večji kot v istem obdobju lani, uvoz pa se je okrepil za 4,5 odstotka. Pokri-tost uvoza z izvozom je bila 91,9-odstotna, kažejo začasni podatki Statističnega urada RS. Slovenija je v prvih dveh mesecih izvo-zila za 3,2 milijarde evrov blaga, vrednost uvoženega blaga pa je januarja in februarja bila 3,5 milijarde. Samo v februarju je izvoz znašal 1,6 milijarde evrov, uvoz pa 1,7 mi-lijarde. Februarski izvoz je bil tri odstotke večji kot v istem obdobju lani, uvoz pa je vrednost iz februarja 2011 presegel za 0,7 odstotka. Tri četrt izvoženega blaga (v vrednosti 1,2 milijarde evrov) je šlo v države članice EU, preostala četrtina (445,2 milijo-na evrov) pa v druge države.

Interesenti za Juteks v skrbni pregled družbe Uprava Juteksa je v začetku aprila ponu-

dnikom, ki se zanimajo za nakup večin-skega lastniškega deleža proizvajalca talnih oblog, odprla podatkovno sobo za skrbni pregled družbe. Ta soba bo odprta do sredi-ne maja. Nezavezujočo ponudbo za odkup delnic konzorcija lastnikov, ki ima skupno v lasti 48,5 odstotka delnic, naj bi po neu-radnih informacijah oddala dva strateška vlagatelja. Omenjata se francoski Tarkett in neka druga družba iz jugovzhodne Evrope.

Konference uporabne ergonomije (Applied Ergonomics Conference), ki 15. leto zapored poteka v organizaciji inštituta za industrijski inženiring, se je udeležilo 717 ljudi.

TehnoCenter Univerze v Mariboru in Štajerska gospodarska zbornica sta končala letošnji izbor Tehnovacija 2012 za naj-

boljšo inovacijo s področja trajnostnih tehnologij. Na sklepni prireditvi, ki je v okviru mednarodne konference Podim potekala v Mariboru, je bil izmed 45 prijaviteljev za zmagovalca izbran Aljoša Vrhunec iz podjetja MikroCaps z inovacijo »ekološko prijaznejših membranskih gnojil«. Gre za delno razgradljivo poliakrilatno

membrano z dodatkom škroba, ki je ekološko bolj sprejemljiva. Za nagrado je Vrhunec dobil inovacijski vavčer v vrednosti pet tisoč evrov in priložnost za navezavo koristnih stikov s poslovnimi partnerji v tujini. V izboru so lahko sodelovali podjetja, podjetniki posamezniki, raziskovalci ter drugi posamezniki in skupine, ki so lahko prijavili inovacije s področja trajnostnih tehnologij. Te je na-to ocenjevala petčlanska komisija.

P&P panoge in posel Industrija 5

Pripravila: Andreja Lončar

Ustavili prodajo Žita Konzorcij prodajalcev Žita je končal

postopek prodaje večinskega dele-ža, za katerega sta se zanimala srbska skupina MK Grupa in slovenska Panvita. Lastniki dobre polovice Žita – Kad, Sod, KD Kapital, KD ID, KD Galileo in KD Rasto – se s ponudnikoma niso uskladili o oceni poštene vrednosti podjetja. Razhajali so se tudi pri dejavnikih formalnopravne organiziranosti skupine Žito, so pojasnili v KD Skladih. Kupca sta namreč ključ ustvarjanja vrednosti za delničarje videla v optimiziranju organiziranosti poslova-nja z ločitvijo nepremičninskega dela in osnovne dejavnosti. Tako so se lastniki na podlagi sklepnih pogajanj z najboljšim ponudnikom odločili, da ne bodo po-daljšali veljavnosti sporazuma o skupni prodaji večinskega deleža. Sporazum je potekel 31. marca. Upravo in nadzornike največjega pekarskega podjetja so po-zvali k pripravi ukrepov za optimalno re-šitev trenutnega položaja in obvladovanje nihanj cen vhodnih surovin.

MLM z bančnim posojilom do novih strojev

Marca na zavodu 3,6 odstotka manj brezposelnih Na zavodu za zaposlovanje je bilo marca

prijavljenih 110.859 brezposelnih, kar je 3,6 odstotka manj kot februarja, ko jih je bilo prijavljenih 115.036, in 2,7 odstotka manj kot marca lani. Na novo se je prijavilo 6.639

Kemijski inštitut s sredstvi EU razvija akumulator Kemijski inštitut je s partnerji na razpisu

sedmega okvirnega programa Evropske unije pridobil sredstva za 3,9 milijona evrov vreden projekt razvoja akumulatorja za električna vozila. EU bo projekt sofinancirala z 2,8 milijona evrov. Prvič je koordinator evropskega projekta na področju javno-za-sebnega partnerstva iz Slovenije, poudar-jajo na inštitutu. V skupini je sicer sedem raziskovalnih institucij in univerz iz Slove-nije, Francije, Nemčije, Švedske in Italije, slovenski raziskovalno-industrijski konzorcij Center odličnosti za nizkoogljične tehnologi-je ter štiri evropska podjetja (Renault, Volvo Technology Transfer, SAFT in Solvionic).

Februarja pičla rast nemških in-dustrijskih naročil Industrijska naročila nemškim tovarnam

so februarja zrasla za 0,3 odstotka, kar je precej manj od pričakovane 1,4-odstotne rasti, kažejo sezonsko prilagojeni podatki nemškega zveznega statističnega urada. S tem je bil nadomeščen le del januarskega 2,7-odstotnega upada. Najbolj, za 3,8 od-stotka, se je na mesečni ravni zmanjšalo število naročil dobrin za končno porabo, kar kaže na upad prodaje na drobno na evrskem območju. Tudi na letni ravni je upad večji od napovedanega – naročila so se skrčila za 6,1 odstotka (napoved 5,5 odstotka); pri tem so se naročila iz tujine zmanjšala za 7,6 odstotka, domača pa za 4,6.

brezposelnih ali 3,9 odstotka manj kot fe-bruarja in 15,9 odstotka manj kot marca lani. Med njimi je bilo 774 iskalcev prve zaposli-tve, 1.656 trajno presežnih delavcev in ste-čajnikov ter 3.128 brezposelnih zaradi po-teka zaposlitve za določen čas. V prvih treh mesecih letos je bilo na zavodu v povprečju prijavljenih 113.953 brezposelnih oziroma 0,8 odstotka manj kot pred letom dni.

Mariborska livarna Maribor je z bančnim posojilom prišla do nove obrezilne stiskalnice. Podjetje bo z novo pridobitvijo laže izpolnjevalo naročila tlačnih ulitkov za koncern Volkswagen.

V Mariborski livarni Maribor (MLM) so v začetku aprila name-stili nova stroja – obrezilno stiskalnico in peskalni stroj. »V

pogon jih bomo spravili takoj, saj so se naročila proizvajalcev avtomobilov za sestavne dele, ki jih proizvajamo, v prvem četrtletju letos povečala,« je dejal predsednik uprave Branko

Žerdoner. Stroja sta kupljena iz kvote slaba dva milijona evrov vrednega posojila NKBM, Probanke in Abanke. Posojilo so banke odobrile po tem, ko MLM ni uspelo pridobiti državnega poroštva za 11-milijonsko posojilo, namenjeno širitvi proizvodnje ohišij menjalnikov.


INTERVJU

F ranc Frelih, čigar podjetja letos ciljajo na sto milijonov evrov pri-hodkov, nikakor ni podoben pod-jetniku, ki jih srečujem ponavadi. Tega, da sem ga morala kar nekaj-

krat prositi za pogovor, sem že navajena; poslovnežev, ki nočejo biti na očeh javnosti, je kar nekaj. Frelih se od drugih razlikuje po tem, da mu oči najbolj žarijo, ko pripoveduje o svojih otrocih, o tem, kako kuha zanje in kako z njimi preživlja večere. Otroci so na prvem mestu zato, ker je zadnja štiri leta samohranilec. Šele potem je na vrsti posel. Razživi se spet, ko se odpravimo na oglede po podjetjih Plasta, SEP in Dana. Seznanili smo se tem, kako se naredijo plastična folija, vrečke in rezervoar za čistilne tekočine za avtomobile ter kako v Dani polnijo vodo in sokove. Posel Freliha še vedno zelo veseli, a kot pravi, to ni več Plasta, s katero je začel in kjer je prislužil denar za nakupe oziroma ustanovitve drugih podjetij. Veselijo ga novi projekti za Dano, a je še malo prezgodaj, da bi jih razkrival javnosti. No, po tem je podoben drugim – o poslu se hoče podrobno dogovoriti in kaj narediti, šele nato bo o tem govoril. Drugi velik izziv je iskanje sinergij med Plama-purom – to podjetje je prevzel v začetku leta skupaj s finančno družbo Mo-neta – in družbo SEP. Obe podjetji delata za avtomobilsko industrijo. Plama-pur je čez palec tako velik kot Frelihovi Plasta in Termoplasti-Plama skupaj.

Po izračunih revije Manager sodite v prvo tretjino najbogatejših Slovencev. Do denarja ste prišli z delom v podjetju, ki ste ga ustanovili leta 1980. Dobrih 20 let zatem ste začeli prevzemati druge družbe. Kako postati industrialec? Seveda

Začel s Plasto in zaslužil za nakup štirih tovarnKako postati industrialec? »Recept je preprost: veliko dela in pravih odločitev, stalno vlaganje čim več dobička v podjetje, pa tudi malo sreče,« odgovarja Franc Frelih, lastnik petih tovarn.

Mateja Bertoncelj [email protected]

so zdaj drugi časi, a kako se vam je uspelo približati stotim milijonom evrov prodaje?

Recept je zelo preprost: veliko dela in pravih odločitev, stalno vlaganje čim več dobička v podjetje, pa tudi malo sreče.

V Ljubljani ste končali osnovno šolo, gimnazijo in ekonomsko fakulteto, potem pa se vrnili v Šentrupert. Kaj vas je premamilo, da ste začeli delati v mali družbi Plasta, ki jo je vaš oče takrat šele ustanovil?

Nisem človek načrtov, sledim bolj na-gonom, notranjim potrebam. V Ljubljani sem hodil na osnovno šolo in v jezikoslov-no gimnazijo, kjer smo dobili zelo široko in poglobljeno znanje vseh gimnazijskih predmetov. Poleg angleščine in francošči-ne, ki smo se ju učili zelo intenzivno, smo imeli še nemščino, italijanščino, latinščino. A po maturi sem se odločil za ekonomijo. Ko sem končal študij, sem dobil kar nekaj ponudb za zaposlitev, med drugim v Fruc-talu, v katerem sem delal del diplomske naloge. Toda vleklo me je domov, starša sta se iz Ljubljane vrnila v Šentrupert. Oče, ki je bil pred tem zaposlen v Dani, je začel s svojim podjetjem – predelavo plastike – in sem se mu pridružil.

Kakšna je zdaj Plasta? Družba ima okoli sto zaposlenih, ki so

prihodke s predlanskih 16,9 milijona evrov lani povečali na 19,8 milijona in ustvarili 1,6 milijona evrov čistega dobička. Z lastnim znanjem in sodobno tehnološko opremo oziroma računalniško podprtimi sistemi izdelujemo tehnološko zahtevne folije in polietilenske, tudi biorazgradljive vrečke. Od partnerjev prevzemamo ostanke folije in trde plastike ter jih na dveh proizvodnih linijah recikliramo oziroma spet spreme-nimo v surovino. Izdelujemo močne folije, ki se uporabljajo pri pakiranju plastenk, izolacijskih materialov in strešnikov. Naši kupci so Knauf Insulation, Bramac, Wie-nerberger, Ursa … Proizvajamo tudi folije, ki jih kmetje uporabljajo pri gojenju rastlin, pa industrijske, protipožarne in antikoro-zivne vrečke. Trgovcem prodajamo vrečke za sadje in zelenjavo, med našimi kupci je tudi klinični center.

Koliko odpisov ste lani naredili zaradi neplačil ali stečajev kupcev? Kateri so glavni trgi?

Zaradi stečajev kupcev in upada na borzi smo lani odpisali 600 tisoč evrov. Polovico prihodkov smo ustvarili s prodajo v tujini. Naši glavni trgi so države nekdanje Jugoslavije, kjer razmere niso rožnate. Lani smo najbolj rasli v Italiji, kjer sem dobil dobrega kupca in smo dosegli štiri milijone prihodkov. Letos bomo v tujini ustvarili že 60 odstotkov prihodkov, od teh 60 odstot-kov v EU, preostalo na območju nekdanje Jugoslavije. Zelo pazimo, da dobavljamo samo tistim kupcem, ki plačujejo.


Začel s Plasto in zaslužil za nakup štirih tovarnKako postati industrialec? »Recept je preprost: veliko dela in pravih odločitev, stalno vlaganje čim več dobička v podjetje, pa tudi malo sreče,« odgovarja Franc Frelih, lastnik petih tovarn.

Kakšna je prihodnost Plaste? Do poletja bi radi izpeljali prvi del

tri milijone evrov vredne naložbe v novo, 600 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano z novimi stroji za izdelavo folije. Nekaj ljudi bomo zato na novo zaposlili.

Kakšen je bil občutek, ko ste zaslužili prvi milijon?

Ne spomnim se, ker pravzaprav nisem niti vedel, kdaj je prišel. Posli so se dobro razvijali, a ko je denar pritekal, sem ga tudi vlagal. Tega milijona ni bilo na knjižici. Doslej si tudi nisem izplačeval dobička iz mojih podjetij. Izjema je SEP, kjer je vsako leto del dobička hotela moja francoska par-tnerica. Ker se je želela upokojiti, sem ko-nec marca odkupil njen delež in zdaj sem edini lastnik SEP. Želim si, da bi podjetja vsako leto ustvarila od tri do pet milijonov evrov dobička. Ni tako pomembno, ali gre za pol milijona več ali manj, pomembno je, da vem, da dobro delamo – in tu mi zelo pomagajo vsi direktorji. V Plasti, pa tudi sicer, je moja desna roka Marjana Urbič, v Dani Marko Hren, v SEP Edmund Pal, v Termoplasti-Plami Jože Ceglar, Plama-pur pa odlično vodi Radoš Gregorčič.

Ste si že kupili jahto? Kaj vozite? Jahte si nisem kupil niti si je ne bom,

ker me to ne zanima. Imam dva Porschejeva avtomobila – carrero in cayenna, ki sem si ju omislil pred nedavnim. Moje največje veselje so štirje otroci. Najstarejši sin Miha ima že svojo družino, tri hčerke. Zdaj se bo poslovno osamosvojil, bo pa ostal v plastiki. Z menoj živijo Eva, ki študira pravo, Ani, ki je gimnazijka in hoče, da ji vsak dan skuham kosilo, in France, ki je osnovnošolec. Moja vez z otroki je še močnejša, ker sem samo-hranilec in že štiri leta zanje skrbim sam. Imam veliko prijateljev in prijetno družbo tako v Šentrupertu kakor tudi v Ljubljani, Novem mestu in še kje. Med njimi so mnoga imena iz javnega življenja, poznamo se še iz študentskih časov. Rad igram tenis, kolesa-rim, grem v fitnes, savno. Rad se družim z ljudmi. Sem tudi strasten gobar, zelo uživam na sprehodih z mojima velikima švicarskima planšarskima psoma, še zlasti po gozdu. Na-rava mi veliko pomeni. Imam tudi vinograd, kjer pridelujem najboljši cviček.

Kakšen je bil občutek, ko sem zaslužil prvi milijon? Ne spomnim se, ker nisem niti vedel, kdaj je prišel. Posli so se dobro razvijali, a ko je denar pritekal, sem ga tudi vlagal. Tega milijona ni bilo na knjižici. Doslej si tudi nisem izplačeval dobička iz mojih podjetij. Izjema je SEP, kjer je vsako leto del dobička hotela moja francoska partnerica. Franc Frelih iz Plaste želi letos postaviti novo proizvodno dvorano. Z lastnim zna-njem in sodobno tehnološko opremo oziroma računalniško podprtimi sistemi izde-lujejo tehnološko zahtevne folije in polietilenske, tudi biorazgradljive vrečke.

Urba

n Št

eblja

j


INTERVJU

Kaj najraje kuhate? Kar hoče jesti hčerka, to pa sta pi-

ščanec in biftek, obožuje tudi njoke. Pi-ščanca naredim pečenega, paniranega in s sirom.

Po 22 letih dela v Plasti ste izpeljali prva prevzema. Prevzeli ste Dano, ki ji je leta 2002 šlo zelo slabo in ste jo, kot kaže, uspešno sanirali. Drugo je bilo podjetje Termoplasti-Plama, nekoč Plastin tekmec, ki mu prav tako ni šlo dobro. Zakaj ste se odločili za nakup Dane?

Tu so me vodila tudi čustva, saj je bil oče včasih njen tehnični direktor, Dana tudi zaznamuje našo dolino. Nekoč je bila prepoznavna predvsem po alkohol-nih pijačah, zdaj je po vodi. Naš delež je pri tako imenovanih mirnih vodah, torej vodah, ki ne vsebujejo ogljikove-ga dioksida, največji v Sloveniji. Poleg fizikalnih smo opravili tudi biološke teste vode; teh drugi proizvajalci nava-dno ne uporabljajo, ker dobri izsledki fizikalnih testov še ne zagotavljajo tu-di dobrih rezultatov bioloških testov. Ti pokažejo, kako voda deluje na žive organizme. Rezultati bioloških analiz Danine vode so bili tako dobri, da so jih strokovnjaki trikrat ponovili. To bomo v prihodnosti še bolj predstavili trgu, več pa za zdaj ne bi razkrival. V Dani je lani sto zaposlenih s prodajo pijač ustvarilo 13 milijonov evrov prihodkov in 30 tisoč evrov čistega dobička. Letos načrtujemo še milijon evrov več prihodkov. Rastemo lahko le na tujih trgih, kjer je Dana lani ustvarila petino prihodkov. Pomemben trg so ZDA, kamor prodajamo sirupe, izvažamo tudi v Italijo in na Slovaško. Sokove za gostinske lokale prodajamo na Kitajsko. Zmogljivosti te linije po-večujemo, saj nameščamo nov hladilni sistem in posodabljamo etiketiranje, za kar bo šlo 230 tisoč evrov.

Zakaj ste kupili Termoplasti-Plamo iz Podgrada pri Ilirski Bistrici?

Odločili smo se za širitev dejavnosti, a se nam Šentrupert ni zdel primeren. Preprosto bi bili preveliki za ta kraj sre-di lepe okolice. Termoplasti-Plama je v Brkinih, tam pa so zelo pridni, pošteni, delavni in zagrizeni ljudje. Podjetje je potem, ko ga je zapustil Jože Ceglar, ki je bil zelo uspešen direktor, zašlo v težave. Bila je prisilna poravnava, v kateri pa je podjetje poravnalo prav vse obveznosti do upnikov, le z odlogom. Termoplasti-Plamo so mi ponudili v odkup, moj pogoj pa je bil, da družbo spet vodi Jože Ceglar. Ta se je strinjal,

dal sem mu možnosti, da si pridobi do-ločen lastniški delež. V letih 2009 in 2010 je podjetje za 4,5 milijona evrov kupilo veliko novih strojev in rezultati so tu. Prodajo povečujejo, tudi lani je 118 zaposlenih prihodke s predlanskih 18,6 milijona evrov povečalo na 22,3 milijona. Imeli so 1,3 milijona evrov čistega dobička in rasli na tujih trgih. V Termoplasti-Plami razvijajo, izdelujejo in prodajajo ovojno potiskano embalažo za papirno industrijo, tehnične folije, ki se uporabljajo pri proizvodnji surovin za avtoplašče, in tiskane folije za strojno pakiranje pelet za biomaso.

Družbi Plasta in Termoplasti-Plama izdelujeta tehnične folije. Kakšne sinergije ste poiskali in kakšne še boste?

Glavne sinergije so na nabavnem področju, kjer zaradi večjih količin, ker nabavljamo skupaj, dobimo nižje cene. Druga skupna točka pa je, da naložbe vodimo usklajeno, kar pomeni, da si ne konkuriramo.

SEP ste pred šestimi leti ustanovili na novo. Kako ste prišli do tega partnerskega posla s Francozi?

Francozi so Renaultu oziroma Revo-zu že dobavljali rezervoarje za čistilno

tekočino oziroma za čiščenje avtomobil-skih stekel. A Renault je hotel nižjo ceno, zato so iskali partnerja za proizvodnjo v Sloveniji. Tu je bila moja vstopnica zna-nje francoščine. Francoska partnerica je obiskala več izdelovalcev plastike, a se z nobenim ni mogla pogovarjati. Proi-zvodnjo smo začeli v okviru Plaste, ko pa se je okrepila, je bil po mojem mne-nju čas za novo tovarno. Ker Francoze ni zanimala naložba v nepremičnino, je Plasta zgradila sodobne proizvodne prostore v Mokronogu in jih dala v najem podjetju SEP. Tu je lani 94 zaposlenih ustvarilo 8,6 milijona evrov prihodkov in 270 tisoč evrov čistega dobička. Za avtomobile izdelujejo rezervoarje za vodo s pripadajočim sistemom za pra-nje stekel. Prvi kupec je bil Revoz, zdaj prodajamo za znamke Jaguar, Nissan, Peugeot, Ford in Volkswagen. Kma-lu gremo še v Srbijo, kjer smo sklenili dogovor s Fiatom, ki je kupil nekdanjo Crveno zastavo. Blizu Beograda imamo dva hektarja zemljišč, kjer želimo letos postaviti distribucijsko skladišče za vsa naša podjetja. SEP bo imel skupaj z ru-skim partnerjem proizvodnjo v ruskem Toljatiju. Ruska družba Vital bo priskr-bela prostore, mi znanje in tehnologijo. V skupnem podjetju s sto zaposlenimi bomo 51-odstotni lastnik. Naš začetni

Do poletja bodo v Plasti izpeljali prvi del tri milijone evrov vredne naložbe v novo, 600 kvadratnih metrov veliko proizvodno dvorano z novimi stroji za izdelavo folije, s tem pa odprli nekaj novih delovnih mest.

O G L A S

vložek bo 200 tisoč evrov. Proizvodnjo bomo začeli januarja 2013.

Letos ste skupaj s finančno družbo Moneta prevzeli podjetje Plama-pur, v katerem je bila Plasta že nekaj let 25-odstotni lastnik. Imenovani boste v njegov upravni odbor. Plama-pur je čez palec velika toliko kot vaši Plasta in Termoplasti-Plama skupaj. Zakaj ste se odločili za prevzem in kakšni so vaši načrti?

Za nakup sem se odločil, ker je to dobra naložba. Podjetje Plama-pur in njegovega direktorja Radoša Gregorčiča dobro po-znam. Podjetje je na istem industrijskem območju kot Termoplasti-Plama, Plama-pur je tudi 19-odstotni lastnik družbe. Zato sem tudi pred leti sam kupil 25-odstotni delež Plama-pura. Ko je Moneta kupila 30-odstotni delež Plama-pura, so me povabili, da se jim pridružim pri prevzemu podjetja. To sem tudi storil, ker tako do Plama-pura nisem tako finančno izpostavljen, kot bi bil, če bi podjetje prevzel sam. Plama-pur ima veliko načrtov, dobro je organizirana in dobro vodena. Sinergijo pa vidim samo v poslovanju s SEP, saj oboji delajo za avto-mobilsko industrijo, in to ob sodelovanju predvsem na ruskem trgu.Sand

i Bau

mki

rher


P odjetja, ki proizvajajo plasti-ko, tako kot druga proizvodna podjetja čutijo krizo predvsem na domačem trgu. Letos se jih bo veliko bojevalo proti njej z

novimi izdelki, razširitvijo proizvodnje in iskanjem novih trgov.

V Sibu G, največjem slovenskem proizva-jalcu plastične embalaže, so lansko poslo-vanje glede na razmere ocenili za uspešno. Tudi letos kljub slabšim gospodarskim napovedim pričakujejo rast prodaje »zara-di ugodne razpršenosti trgov, velikega de-leža izvoza ter ugodne sestave dejavnosti kupcev iz farmacije in medicine«. Razvili bodo štiri nove izdelke, enega izmed teh v celoti že do konca leta.

Od proizvajalca surovine do ponudnika celostnih rešitev Tudi na drugih področjih proizvodnje pla-

stike podjetja ne mirujejo. V Akripolu, kjer izdelujejo lite akrilne plošče, svetlobnike in podobno, so se odločili za razširitev dejavnosti, da bi bili manj odvisni od grad-beništva, ki se še vedno spopada s hudo krizo. Po besedah direktorja Bojana Kosa bodo več pozornosti namenili estetiki in nadgradnji ponudbe akrilnega stekla: »Ker gre za material, uporaben tudi v drugih panogah, ne le v gradbeništvu, si bomo prizadevali, da se iz proizvajalca surovine razvijemo v ponudnika celostnih rešitev. S svetlobniki želimo prodreti tudi na podro-čji individualnih objektov in energetske učinkovitosti, saj razvoj vseh naših novih izdelkov temelji tudi na upoštevanju va-rovanja okolja.«

AJM vidi priložnost v gradbeništvu Proizvajalec stavbnega pohištva AJM čuti upad kupne moči predvsem na domačem trgu.

V AJM se odpravljajo na nove trge, Mik razvija inovativne sisteme odpiranja oken, Akripol se pomika v novo nišo, kjer bo manj odvisen od gradbeništva, Fragmat pa gradi tovarno izolacijskega materiala.

Špela Mikuš [email protected]

PROIZVAJALCI PLOŠČ, FOLIJ, CEVI IN PROFILOV IZ PLASTIČNIH MAS

Prihodki 2010(v mio EUR)


Plama-pur 34,0 35,7

Plasta 16,9 19,8

Akripol 10,5 12,1

Izoterm 8,4 *

Argo 7,7 *

Minerva 7,7 *

Op.: *podatki še niso dostopni.

Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

PROIZVODNJA DRUGIH IZDELKOV IZ PLASTIČNIH MAS


Grammer 35,1

Geberit 26,4

Tomplast in Unitplast 13,7

Plastika Skaza 12,0

Polycom 11,3


PROIZVAJALCI EMBALAŽE IZ PLA-STIČNIH MAS



Sibo G 23,2 23,9

Termoplasti-Plama 19,3 22,3

Makoter 15,5 *

Motvoz 11,6 *

Ultrapac 10,1 *

AHA Plastik 10,1 *

Op.: *podatki še niso dostopni.


PROIZVAJALCI IZDELKOV IZ PLA-STIČNIH MAS ZA GRADBENIŠTVO



Kolpa 43,6 **

Fragmat Tim 31,0 **

AJM* 29,2 **

Juteks 26,5 **

Mik* 23,3 21,0

Roto 13,3 15,0

Op: *proizvajalca plastičnega stavbnega pohištva; **podatki še niso do-stopni.


PROIZVAJALCI PLASTIKE


O G L A S

Strategije rasti: novi trgi, novi izdelki, nove dejavnosti

Irena

Her

ak


O G L A S

»Za mnoge kupce je nakup oken in vrat ena izmed življenjskih naložb, ki pa jo v zdajšnjih negotovih razmerah mnogi raje odložijo,« pravi Janez Ajlec, direktor AJM. V podjetju se bodo zato poskusili prebiti na nove trge. »Lani smo preverili že francoski trg, ki je eden izmed prednostnih tudi letos,« dodaja Ajlec. Eden izmed glavnih letošnjih ciljev je vstop na švicarski trg, kjer naj bi se jim že ponujalo nekaj možnosti.

V AJM so lani imeli za približno štiri milijone evrov novih naložb, od tega so 3,5 milijona namenili svojemu prvemu gradbenemu projektu stanovanjskega naselja Habakuk. »Pomembna naložba, predvsem za notranje procese v podjetju, je bil tudi nakup novega informacijskega sistema, ki je bil razvit v Nem-čiji in je namenjen proizvajalcem stavbnega pohištva.« Ajlec še pravi, da ne izključujejo novih naložb tudi v gradbeništvu: »Menimo, da je s krizo in propadom gradbenih podjetij v slovenskem gradbeništvu nastala vrzel, ki jo bo v prihodnje treba zapolniti. Zato že zapo-slujemo strokovnjake, ki imajo znanje in izku-šnje, da bi se lahko lotili takih projektov.«

Mik predstavlja novo odpiranje oken V celjskem proizvajalcu stavbnega pohištva Miku so se usmerili v razvoj izdelkov za ener-getsko varčnejše bivanje, na sejmih Dom v Lju-bljani in Fensterbau/Frontale v Nürnbergu pa že predstavili novo odpiranje škatlastih oken. »Taka okna so značilna za stavbe z debelejšimi zunanjimi zidovi. Navadno gre za dvokrilna okna, sestavljena iz dveh samostojnih oken, ki sta povezani z masivnim okvirjem. Za odpi-ranje škatlastih oken je treba najprej odpreti notranja in potem zunanja krila, medtem ko odpiranje na nagib doslej ni bilo mogoče. Z

PROIZVAJALCI PLASTIKE

Kupci iščejo vse bolj izpopolnjene izdelke. Želimo si, da naš razvoj ne bi le odgovarjal na potrebe kupcev, temveč bi jih zadovoljil tisti hip, ko se jih zavedo.Tako pravi direktor AJM Janez Ajlec.

Barb

ara

Reya

Najpo-mem bnejši del naše strategije je trajnostni razvoj. Nenehno dopolnjujemo ponudbo izdelkov, pri razvoju novih pa upoštevamo varovanje okolja.Tako razlaga direk-tor Akripola Bojan Kos.

našim inovativnim sistemom smo omogočili odpiranje obeh okenskih kril hkrati, pa tudi odpiranje na nagib.« Za patent je veliko zanimanja predvsem iz nemško govorečih dežel.

AJM za razvoj nameni odstotek vrednosti prodaje V AJM, Akripolu in Miku se zavedajo, da je potrebnih čedalje več sredstev za naložbe in razvoj novosti. »Zadnja leta ves dobiček na-menimo za izobraževanje zaposlenih ter razvoj in pospeševanje prodaje novih izdelkov in storitev. Poleg tega vlagamo v optimizacijo in posodobitve delovnih procesov in proizvodnje,« pravijo v Miku. V Geberitu, kjer proizvajajo sanitarne in cevne sisteme ter druge izdelke iz plastičnih mas, vlagajo v širitev infrastrukture.

»Kupec išče vse bolj izpopolnjene izdelke, zato je razvoj za nas eden glavnih dejavnikov ohranjanja konkurenčne prednosti in položaja na trgu. Imamo svoj razvojni oddelek, v okviru katerega sami in tudi v sodelovanju s tujimi strokovnjaki vseskozi iščemo nove rešitve na področju oken in vrat,« pravi Ajlec iz AJM. Želijo si, da njihov razvoj ne bi le odgovarjal na potrebe kupcev, temveč bi jih zadovoljil tako rekoč tisti hip, ko se jih zavedo. »V razvoj vložimo približno odstotek od vrednosti letne prodaje,« dodaja Ajlec.

Fragmat gradi novo tovarno izolacijskih materialov Kriza bo najhujša za tiste, ki prodajajo na domačem trgu. Za Geberit, ki deluje v Sloveniji in drugih državah nekdanje Jugoslavije, pa bo leto težko tudi na drugih tujih trgih. Krizo naj bi čutila predvsem tista podjetja, ki so povezana z gradbeništvom. Nekateri bodo razvijali nove izdelke, v Fragmatu, kjer proizvajajo izolacijske materiale za gradbeništvo, pa menijo, da bi svojo vlogo morala odigrati tudi država: »S propadom gradbenih podjetij posredno in neposredno izgubljamo trg, v prisilnih poravnavah in stečajih pa pogosto tudi terjatve do teh kupcev. Zato mora država nujno sprejeti zakonodajo, s katero bodo direktorji insolventnih podjetij prisiljeni pravočasno ukrepati in se ne bodo mogli izmikati plačilu obveznosti do države, delavcev in upnikov. Kljub vsemu vlagamo v novo tovarno, pri tem pa računamo na sodelovanje bank pri dokončanju naložbe.« V novo tovarno bodo vložili približno 12 milijonov evrov; kjer bodo razvijali in proizvajali napredne in inovativne izolacijske materiale, ki jih za zdaj v skupini Fragmat še ne izdelujejo.


POGLAVJE

D ružba Iskra Vzdrževanje je že vrsto let pooblaščeni vzdrže-valec za več znamk strojev za brizganje plastike, marca pa je podpisala ekskluzivno pogod-

bo za prodajo in servis strojev z največjim proizvajalcem strojev za predelavo plastike Haitianom. »Haitian Plastics Machinery s sedežem v Hongkongu je postal tehnološki voditelj v proizvodnji strojev za brizganje plastike,« pravita Dejan Balmazović in Boštjan Pražnikar, izvršna direktorja Iskre Vzdrževanja. Haitian ima približno mili-jardo dolarjev letnih prihodkov, zanimivo pa je, da v stroje za evropski trg vgrajuje kar 90 odstotkov komponent evropske-ga izvora. »Vgrajujejo denimo sestavne dele družb Bosch Rexroth, SMC, Festo, Schmerzal in drugih znanih evropskih pro-izvajalcev, njihove tovarne po svetu pa se raztezajo na kvadratnem kilometru pokri-tih površin. Proizvodnja v Hongkongu je popolnoma avtomatizirana, končani stoji se samodejno namestijo v zabojnike, te po tekočem traku dostavljajo neposredno v pristanišče,« pojasnjuje Balmazović.

Za zdaj največ maloserijskih strojev, velikoserijski v vzponu Preden je zastopstvo prevzela Iskra Vzdr-ževanje, jih je zastopalo podjetje iz Srbije, kar je oteževalo komunikacijo, zato so se tudi Srbi strinjali o neposrednem dogovoru. Po slovenskih tovarnah je zdaj nameščenih največ evropskih maloserijskih strojev za brizganje plastike, čeprav je vse več tudi velikoserijskih strojev svetovnih proizvajal-cev. Haitianove stroje imajo denimo v BSH – kar 16, nekaj pa tudi v Gorenju.

Električni stroji so natančnejši in varčnejši od hidravličnih »Stroji za brizganje plastike so lahko ele-ktrični ali hidravlični. Družba Haitian je kupila nemško podjetje Zhafir, ki razvija

Haitian Plastics Machinery je vodilni proizvajalec strojev za brizganje plastike s sedežem v Hongkongu. Njihova posebnost je, da v stroje za evropski trg vgrajujejo kar 90 odstotkov komponent evropskega izvora, pravita Dejan Balmazović (levo) in Boštjan Pražnikar iz Iskre Vzdrževanja (na sliki v prostorih podjetja).

Stroje za brizganje plastike tržijo tudi v Avstriji Iskra Vzdrževanje je poleg zastopstva za trženje, montažo in vzdrževanje strojev znamke Haitian za Slovenijo pridobila zastopstvo tudi za Avstrijo

visoko zmogljive električne stroje za bri-zganje plastike. Ti so precej bolj natančni, prilagodljivi, hitri, pa tudi varčnejši od hidra-vličnih,« razlaga Balmazović. Poleg strojev znamke Haitian so zdaj v okviru družbe Ha-itian International tudi Zhafirjevi stroji.

Poleg strojev še energetika in avtomatizacija Iskra Vzdrževanje ima poleg zastopstva in vzdrževanja strojev še dve dejavnosti, to sta energetika in avtomatizacija proizvodnje (z avtomatizacijo se ukvarjajo v hčerinski družbi Iskra Strojegradnja in vzdrževanje). Na področju energetike se bodo v priho-dnje usmerili predvsem v projektiranje in postavitev strojev za kogeneracijo; gre za soproizvodnjo toplote in električne ener-gije iz plina.

Prihranki s soproizvodnjoGre za postrojenja, s katerimi plin prede-lujejo v toploto in elektriko. Kogeneracija je primerna tako za poslovne kot za javne porabnike s kotlarnami, vrednost naložbe pa je odvisna od moči stroja; naložba je od 1,0 do 1,2 evra za vat, praviloma se nameščajo stroji z nazivno močjo do 999 kilovatov. Pri avtomatizaciji proizvodnje in podobnih projektih so med drugim so-delovali z Acronijem, Savatechom, BSH, Hello, Gorenjem in Dinosom, razvili pa so tudi stroje za kranjskega livarja Exo-term. V Iskri Vzdrževanju ter hčerinski družbi Iskri Strojegradnja in vzdrževa-nje je zdaj skupaj 63 zaposlenih, lani pa so ustvarili približno štiri milijone pro-dajnih prihodkov in približno 150 tisoč evrov dobička.

Nataša Koraž[email protected]

Barb

ara

Reya


O G L A S

Š tudenti z univerze Ya-le so se pod vodstvom profesorja biokemije Scotta Strobla odpra-vili na redno letno

ekspedicijo v džunglo v Ekvador in tam odkrili glivo z imenom Pestalotiopsis microspora, ki žre poliuretan. To je polimer, ki ga uporabljajo za izdelavo pene za sedenje, izolacijske plošče, tesni-la, preproge, podloge in številne druge izdelke iz plastike.

Trpežna gliva lahko živi od poliuretanaOdlagališča odpadkov po svetu se dušijo v plastiki, ki se zelo počasi razkraja. Obstaja sicer možnost sežiganja, pri tem pa se v ozračje sproščajo ogljikov monoksid in drugi plini. Zato je precej boljša možnost pospeše-vanje razkroja plastike. Zanimi-vo je, da lahko amazonska gliva preživi, tudi če se prehranjuje izključno s poliuretanom, in to

Amazonska gliva bi lahko rešila planet pred odpadki V amazonskem deževnem gozdu so študenti z univerze Yale po naključju odkrili glivo, ki prebavlja poliuretan

»Če bi glivo uvedli na odlagališča v Sloveniji, bi morda sčasoma izginila ali pa namesto poliuretana začela izkoriščati drugi vir hrane,« pravi Andrej Kržan s Kemijskega in-štituta. Odkritje je po njegovem mnenju zanimivo, pred uporabo pa bo treba še veliko raziskati.

ODKRITJA

v okolju brez kisika, ugotavljajo raziskovalci.

Bioremediacija odlagališčNaloga skupine študentov na eks-pediciji je bila, da poiščejo rastline, nato pa raziščejo mikroorganizme v njihovem tkivu. Domov so ne-pričakovano prinesli glivo, ki je znanstveno odkritje, predvsem zaradi njenega apetita do poliu-retana. Izolirali so tudi encim, ki glivi omogoča razgradnjo poliu-retana. Glivo bi lahko uporabljali pri bioremediaciji odlagališč – gre za postopek, pri katerem mikro-organizmi spreminjajo odpadke oziroma onesnažena območja v neškodljive končne produkte.

Odkritje ni presenetljivo»Raznolikosti, ki jo ponuja nara-va, gotovo še nismo niti spoznali niti povsem izkoristili. Da imamo mikroorganizme, ki zapolnjuje-jo različne niše in prek posebnih encimskih sistemov izkoriščajo bolj nenavadne vire hrane, ni presenetljivo, je pa takšne orga-nizme seveda zelo težko najti,« pravi Andrej Kržan, raziskovalec s Kemijskega inštituta.

Neznanke pri uporabi na odlagališčih Kljub temu je ob odkritju ne-koliko zadržan do možnosti množične uporabe gliv na odla-gališčih. »Vprašanje je, v kakšnih razmerah lahko glive preživijo in ustvarijo stabilno kulturo. Če bi jih denimo uvedli na odlagali-šča v Sloveniji, bi morda sčasoma izginile, ker bi živele v nepravih razmerah, ali pa bi namesto poli-uretana raje izkoriščale kak drug vir hrane,« pravi Kržan. Praktič-ne rešitve pri ravnanju z odpadki morajo zato temeljiti na vrstah, ki so v danih razmerah stabilne, saj je nenehno dodajanje izbranih kultur zelo nepraktično. Opozar-ja tudi na pazljivost pri prenosu tujih vrst v druga okolja, ker ne poznamo morebitnih vplivov. »Najdeni mikroorganizmi ima-jo poseben encimski sistem, ki ga je mogoče določiti z bioteh-nološkimi postopki in prenesti v druge organizme, a je tudi to lahko sporno.« Po Kržanovem mnenju je odkritje zelo zanimi-vo, a bodo šele nadaljnje študije pokazale, kakšna je resnična mo-žnost uporabe.

Nataša Koraž[email protected]

Urba

n Št

eblja

j


O G L A S

V Siliku se bodo letos ukvarjali pred-vsem z razvojem in naložbami, ki bodo omogočale nadaljnje delo podjetja. Načrtujejo nov razvojni center, ki ga bodo zgradili na ze-

mljišču nekdanje Industrije usnja Vrhnika (IUV). V nepremičnine vrhniškega IUV, ki jih je Siliko kupil za 3,2 milijona evrov, bodo preselili del proizvodnje gumitehničnih, si-likonskih in plastičnih izdelkov, glavni cilj pa je postavitev sodobnega razvojnega centra za področje gume, plastike in orodjarstva. Kot pravijo v podjetju, bodo najprej vse porušili, nato pa zgradili razvojni center. Vanj se name-ravajo preseliti januarja prihodnje leto.

Novi prostori so nujniRazvojni center ni edina Silikova naložba, saj podjetje v Sevnici gradi nove proizvodne prostore. Ti so zanj pomembni tudi zaradi nemških kupcev, ki zahtevajo najvišjo raven urejenosti procesov. »Z našimi prostori v Sevnici so zadovoljni, z našim sedežem v Brezjah pri Dobrovi pač ne. Če želimo razvijati izdelke za najzahtevnejše kupce, potrebujemo prostore na ustrezni ravni,« pravijo v podjetju. Na prvi pogled nepo-membno dejstvo je denimo klimatizacija orodjarskih prostorov. Ta je namreč po-trebna zaradi doseganja izjemno zahtevnih toleranc sestavnih delov orodij. »Tolerance so tako majhne, da lahko nanje vpliva celo raztezanje jekla pri različnih temperatu-rah,« pojasnjujejo.

V Siliku in Tesnilih GK s kupci razvijajo nove izdelke»Dobri smo pri razvoju novih izdelkov in projektov,« se pohvalijo v Siliku; prihodnje leto bodo razvojni center preselili na Vrhniko

Siliko sodi med vodilne proizvajalce izdelkov iz gume. Na fotografiji je eden izmed njegovih produktov.

Razvoj orodij za brizganje gume in plastikeProjekti, ki jih bodo razvijali v bližnji priho-dnosti, so že pripravljeni, ves čas pa snujejo nove. »Ko namerava kdo na trg poslati nov model avtomobila, mora vnaprej pripraviti konstrukcijske načrte, vsi procesi trajajo dlje časa. Dobri smo pri razvoju novih iz-delkov in projektov – tudi s tem povišujemo dodano vrednost. Tudi v prihodnje bomo tako razvijali orodja za brizganje gume, plastike in tekočega silikona,« pravijo v Siliku, kjer upad naročil zaradi krize v av-tomobilski industriji nadomeščajo prav z razvojem novih izdelkov.

Za Siliko je osrednji trg še vedno Nemčija, v Tesnilih GK pa načrtujejo vstop na nove trge – letos bodo ciljali predvsem na Avstralijo, Japonsko in Kitajsko. Poleg tega se name-ravajo v Tesnilih GK usmerjati v razvoj no-vih izdelkov. »Letos načrtujemo vlaganja v novo opremo in doda-tne potrebne objekte. Za nove naložbe vsako leto namenimo od a milijona do dva evrov,« pravi namestnica di-rektorja Anita Anže-lak. Pri pripravi novih projektov in izdelkov tesno sodelujejo s kupci. »Ti so nosilci ra-zvoja, zato pravzaprav

moramo razvijati skupaj z njimi,« dodaja An-želakova, ki ne pričakuje večjih posledic krize za podjetje. »Stroške dobro nadziramo, ukrepe sprejemamo pravočasno, zato tudi letos na-črtujemo vsaj 15-odstotno rast prihodkov,« je optimistična.

NAJVEČJI GUMARJI Proizvodnja in obnavljanje gumijastih plaščev za vozila ter proizvodnja drugih izdelkov iz gume

Prihodki 2010 Prihodki 2011

(v mio EUR) (v mio EUR)

Sava Tires 389,7 *

Savatech 96,1 *

Veyance 77,9 *

Siliko 25,3 27,0

Tesnila GK 4,5 5,2Op.: *podatki še niso dostopni. Viri: finance.mini.FI-PO, podjetja

Špela Mikuš [email protected]


Šestnajst ton težki rotorji, ki jih je leta 2004 začel proizvajati Litostroj Jeklo, so bili vgra-jeni v črpalkah na ladjah, ki so obratovale na deloviščih na morju po vsem svetu. Med drugim pri gradnji inženirskih presežkov The World in Palm Island v Dubaju, letališča Singapur, širitvi Sueškega in Panamskega prekopa.

METALURGIJA

M etalurgi morajo sodelovati z inštituti, saj novih materia-lov in tehnologij ne morejo preizkušati neposredno v proizvodnji. Inštituti ima-

jo praviloma posebno razvojno opremo in specialna znanja.

Metalurška industrija je že stoletja eden temeljev slovenskega gospodarstva. Ker proizvodnja obremenjuje okolje, hkrati pa vse bolj prodirajo podjetja iz držav v razvoju, se morajo metalurške družbe specializirati in izbirati smiselne tržne niše.

Za razvoj izdelkov z dodano vrednostjo imajo metalurška podjetja svoje razvojne oddelke, hkrati pa sodelujejo s slovenski-mi in tujimi inštituti ter izobraževalnimi ustanovami. Preizkušanje materialov in tehnologije z eksperimentalnimi talina-mi pred uvedbo v proizvodnjo je precej cenejše. Dodatna razloga za sodelovanje z inštituti sta razvojna oprema za določena področja in specialno znanje.

IMT sodeloval tudi z avstralskim jeklarjem Inštitut za kovinske materiale in tehno-logije (IMT) je naslednik Metalurškega inštituta, ki je bil ustanovljen leta 1948. »Iz proračuna dobimo 70 odstotkov sredstev za delovanje na podlagi uspešno pridoblje-nih programov in projektov, preostalih 30 odstotkov pa na trgu,« pojasnjuje direktor inštituta Matjaž Godec.

Sodelujejo z vsemi pomembnejšimi podje-tji iz metalurgije (Štore Steel, Metal, Acro-ni, Impol, Talum), kovinskopredelovalne industrije (Domel, Unior) in energetike, pa tudi z drugimi industrijskimi podjetji. V tujini je IMT sodeloval z enim izmed vodilnih avstralskih proizvajalcev jekla, družbo BlueScope Steel, pri razvoju za-ščitnih plasti na jeklenih panelnih ploščah za gradbeno industrijo. Zdaj med drugim delajo v projektni skupini, ki jo sestavljajo še francoski jeklar Arcelor Mittal, španski Acerinox in finski Outokumpu Stainless

Kako metalurgi razvijajo izdelke z več dodane vrednostiZa razvoj novih izdelkov imajo metalurška podjetja svoje razvojne oddelke, hkrati pa sodelujejo z inštitutom IMT, Turboinštitutom, Institutom Jožefa Stefana, naravoslovnotehniško in strojno fakulteto ter inštitutom za konstrukcije, izjemoma s tujimi ustanovami Andreja Lončar [email protected]

Oy. S podjetjem Hilti iz Liechtensteina pa raziskujejo možnosti za izboljšanje triboloških lastnosti elementov ročnega orodja.

Varovalni premaz Med izdelki, ki so plod slovenskega ra-zvoja, IMT navaja visokotemperaturni varovalni premaz, ki za do 60 odstotkov zmanjša količino škaje (oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi) med ogrevanjem gredic, pri jeklih z višjo vsebnostjo ogljika pa tudi zmanjšuje razogljičenje površine. Premaz se uspešno uporablja v redni proizvodnji v železarni Štore Steel.

»Inovativnost premaza je v njegovi sestavi, saj smo za eno izmed komponent upora-bili odpadni material – ciklonski prah, ki nastaja med separacijo kremenčevega peska. To je pomembno tudi z ekološkega vidika, saj se tako lahko zmanjša količina neizkoriščenih odpadkov, ki nastajajo pri separaciji kremenčevega peska,« razlaga Godec.

Turboinštitutu dobavljajo materiale Ljubljanski Turboinštitut razvija turbine za hidroelektrarne, zato je postopek na-sproten – pri njih so metalurška podjetja dobavitelji: »Železarska podjetja nam do-bavljajo material ali polizdelke – ulitke, odkovke …–, ki jih pri nas obdelujemo na obdelovalnih strojih CNC.«

Njihovi naročniki so predvsem tujci. »Le izjemoma, kadar v Sloveniji gradimo ali obnavljamo hidroelektrarne, je razvoj na-rejen pri nas. Tako je bilo pri elektrarnah na Dravi, Savi in Soči,« so še povedali.

Litostroj Jeklo težko do državnih sredstev Litostroj Jeklo, nekoč Litostroj Ulitki, z inštituti sodeluje pri raziskovalnih pro-jektih in uporablja njihove raziskovalne zmogljivosti pri reševanju industrijskih vprašanj. Sodeluje še z naravoslovnoteh-niško in strojno fakulteto v Ljubljani, IMT ter Inštitutom za metalne konstruk-cije, občasno tudi s tujimi inštituti (IfG Duisburg, univerza Delft, TU Gradec, TUV).

O G L A S

Kako metalurgi razvijajo izdelke z več dodane vrednostiZa razvoj novih izdelkov imajo metalurška podjetja svoje razvojne oddelke, hkrati pa sodelujejo z inštitutom IMT, Turboinštitutom, Institutom Jožefa Stefana, naravoslovnotehniško in strojno fakulteto ter inštitutom za konstrukcije, izjemoma s tujimi ustanovami

Direktor in večinski lastnik podjetja Mi-roslav Gnamuš meni, da se v Sloveniji raz-iskovalni denar namenja za področja, ki so malo zastopana v BDP ali pa sploh ne. »Na koncu se strokovnjaki celo prodajo v tujino, torej pomenijo neto strošek.« Podjetje tudi na razpisih za javna sredstva pogosto naleti na gluha ušesa, s pojasni-lom, »da smo jeklarska industrija, da smo veliko podjetje in nismo iz prednostnih panog«.

Nišni izdelek, ki vsako leto navrže dva milijona Pred desetimi leti so v Litostroju Ulitkih v sodelovanju z raziskovalnimi ustanovami in z državno subvencijo razvili tehnologijo izdelave velikih rotorjev iz martenzitne bele litine. »Vsako leto proizvedemo za približno dva milijona evrov takih izdelkov in smo v tej ozki tržni niši še zdaj vodilni na svetu,« pravi Gnamuš.

Leta 2004 so po petih letih raziskav v Li-tostroj Jeklu začeli uporabljati novo teh-nologijo izdelave velikih rotorjev iz mar-tenzitne bele litine. Projekt, ki je bil takrat vreden okoli 1,5 milijona nemških mark (danes približno 0,75 milijona evrov), so izpeljali s pomočjo državne subvencije. Sodelovali so z NTF, Centrom za raču-nalniško simulacijo livarskih procesov in IMT.

Z zamenjavo tehnologije se je pri proizvo-dnji zmanjšal izmet s 30 na tri odstotke, poleg tega so namesto treh materialov za izdelavo začeli uporabljati le enega. Ži-vljenjska doba rotorjev se je podaljšala s štirih do 12. mesecev na poldrugo leto. Naročniku, prodajalcu rezervnih delov za črpalke, pa se je tržni delež povečal s petih na 40 odstotkov, pravijo v podjetju. »Ocenjujem, da se je naložba povrnila v približno petih letih. Letno izdelamo za

»Najmanjša enota jekla, ki jo izdela-mo pri nas, je 85 ton. Eksperimenti-ranje s takšno količino je zelo drago, zato je treba novo jeklo že pred izde-lavo čim bolje spoznati in predvideti celotno tehnološko pot do končnega izdelka,« pojasnjuje Anton Jaklič, direktor kakovosti, razvoja in tehnolo-gije v podjetju Acroni.

»Raziskovalne ustanove zanimajo predvsem projekti, ki jim omogo-čajo objave v tujih znanstvenih revijah. Interes proizvajalca je ravno nasproten – razvito znanje obdržati za lastno konkurenčnost, ne pa ga zastonj trositi naokoli,« pravi di-rektor in večinski lastnik Litostroja Jekla Miroslav Gnamuš.

Aleš

Ben

o


vanje rokov dobave,« pojasnjuje glavni direktor Andrej Gradišnik. Neposredni ekonomski učinek je približno 450 tisoč evrov na leto v zadnjih dveh letih.

Acroni tudi pri evropskih projektih Tudi jeseniški jeklar Acroni, ki tako kot Metal Ravne sodi v skupino SIJ, sodeluje s slovenskimi in tujimi univerzami ter inštituti, v slovenskem prostoru pred-vsem z IMT ter oddelkom za materiale in metalurgijo na naravoslovnotehniški fakulteti.

V okviru razvojnih projektov, sofinancira-nih iz evropskega sklada za premog in jeklo, so sodelovali še z nemškim Betriebsforsc-hungsinstitutom (BFI) in švedskim institu-tom Royal Institute of Technology (KTH). »Lani smo izdelali nekaj eksperimentalnih talin tudi na metalurškem inštitutu iz Zeni-ce v Bosni in Hercegovini,« nam je povedal Anton Jaklič, direktor kakovosti, razvoja in tehnologije v Acroniju.

Nerjavna jekla za debelo pločevino Acroni je skupaj z naravoslovnotehniško fakulteto in IMT razvil družino dupleksnih nerjavnih jekel za debelo pločevino z iz-boljšanimi mehanskimi in korozijskimi

lastnostmi. Razi-skovalci so določili optimalna tempe-raturna in defor-macijska območja za preoblikovanje jekla z vročim valjanjem. Ugotovitve so zdaj vgrajene v tehnolo-ške predpise za iz-delavo teh jekel. Gre za izdelke z visoko dodano vrednostjo in najzahtevnejšo uporabo. Acroni proda okoli 300 ton teh izdelkov na me-sec, v prihodnje pa je pričakovati rast povpraševanja.

Talum izboljšal ulitke za avtomobilsko industrijo Talum zdaj sodeluje z Institutom Jožefa Stefana, mariborsko in ljubljansko stroj-no fakulteto, eko-nomsko fakulteto, IMT ter nekaterimi podjetji. Pri proizvo-

dnji ulitkov, namenjenih za avtomobilsko industrijo, so v sodelovanju z metalurško fakulteto pomagali doseči višjo kakovost. »Proizvodnja v Talumu ni več vezana sa-mo na primarni aluminij, ampak vse bolj na izdelke z visoko dodano vrednostjo,« pravijo.

Cinkarna za izboljšave lastnosti titancinkove pločevine Cinkarna Celje pri raziskavah in razvoju novih izdelkov in tehnologij sodeluje z Institutom Jožefa Stefana, Kemijskim inštitutom, Zavodom za gradbeništvo Slovenije in univerzami. Težišče raziskav sta razvoj in uporaba ultrafinega titano-vega dioksida, pravi koordinator področja Vladimir Vrečko. Na področju metalurgije pa si najbolj prizadevajo za izboljšanje lastnosti titancinkove pločevine. Poleg sodelovanja z raziskovalci omenjajo še sodelovanje z drugimi podjetji, s katerimi odkrivajo skupne interese za nadaljnje raziskave. Vsi razvojni projekti ta hip še potekajo.

O G L A S

Projekt IMT s podjetji Vzpostavitev numeričnega modela na več merilih celotnega procesa izdelave jeklenih polizdelkov (jeklenih palic za uporabo v kovaški industriji, v proizvo-dnji vzmeti in strojegradnji) v podjetju Štore Steel. Namen je napoved lastno-sti polizdelkov v odvisnosti od proce-snih parametrov posameznih korakov.Z Institutom Jožefa Stefana in podje-tjem Impol so razvili tehnološki posto-pek izdelave aluminijskih panelov in profilov s sredico iz aluminijskih pen z zaprto poroznostjo. Visoka sposobnost absorpcije energije in ponovljivost la-stnosti pen omogočata večjo uporabo v avtomobilski industriji (na primer kot blažilec trkov). Pomembna je tudi upo-raba cenejšega sredstva za penjenje – dolomitnega prahu. Prototipi so že izdelani.Z Uniorjem izvajajo projekt za poveča-nje vzdržljivosti kovaških orodij.Z Metalom Ravne in Impolom potekata projekta optimizacije žarilnih peči.S podjetjem Štore Steel razvijajo super čisto martenzitno-bainitno dupleks zli-tino z ultra visoko trdnostjo, odporno proti utrujanju.S Štore Steelom in Impolom proučuje-jo možnost izboljšanja jekla oziroma aluminija z dodajanjem ogljikovih na-nomaterialov (nanocevk in fulerenov) med izdelavo kovin.

približno dva milijona evrov omenjenih rotorjev in smo še danes vodilni na svetu v tej ozki tržni niši,« pravi Gnamuš. Dodaja, da so novi material med drugim uporabili za zamenjavo materialov pri izdelkih v cementni in drobilniški industriji.

Analize vroče preoblikovalnosti jekel Metal Ravne iz skupine SIJ – Slovenske in-dustrije jekla na mednarodnem področju bolj kot z inštituti sodeluje s posameznimi kupci, za katere razvija nove izdelke. V Sloveniji največ sodeluje z IMT in lju-bljansko naravoslovnotehniško fakulteto. Z zadnjo so z metodo umetne inteligence (nevronskih mrež) obdelali glavne vplivne parametre na uspešnost izdelave ledebu-ritnega jekla.

Predhodne analize so temeljile na stati-stičnih podatkih vpliva, kar je omogoča-lo le omejeno reševanje problemov. Na podlagi spoznanj so določili optimalni tehnološki kemijski analizni predpis, pri katerem ima jeklo najboljšo preobliko-valnost. Z laboratorijskimi simulacijami vročega preoblikovanja pa so optimizirali tehnološke parametre preoblikovanja. »Z uporabo tega znanja in izsledkov raziskav smo dosegli večjo kakovost in izpolnje-

METALURGIJA


M etal Ravne vsako leto za ra-zvoj nameni okrog milijon evrov, delež novih izdelkov v prodaji pa je od dva- do triodstoten.

Specializacija in naložbe v razvoj so edina možna strategija za slovenska jeklarska podjetja, ki so s svetovnega vidika majhni igralci na trgu proizvodnje jekla. V Metalu Ravne, ki sodi v skupino SIJ – Slovenska industrija jekla, se tega dobro zavedajo.

»Znanje, ki nam ga uspe preliti v boljši končni izdelek, je edina konkurenčna prednost, ki nam na našem, ozko specia-liziranem svetovnem trgu orodnih in spe-cialnih jekel omogoča preživetje in varnost obstoja podjetja,« pravi glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik.

Letos 16-odstotna rast prihodkovMetal Ravne, nekoč Železarna Ravne, je slovel kot dobavitelj jugoslovanskih podjetij, kamor je izvozil 80 odstotkov izdelkov. Leta 1991 so z osamosvojitvijo Slovenije trg izgubili, zato so bili prisiljeni v prestrukturiranje.

Zdaj podjetje v osrčju Mežiške doline pro-izvaja konstrukcijska, orodna in specialna jekla več kot 200 dimenzij in oblik ter raz-lične kakovosti. V prvih dveh mesecih letos so prodali za 29,9 milijona evrov gotovih izdelkov, kar je 16-odstotna rast v primer-javi z lani. Proizvodnjo gotovih izdelkov so v istem obdobju povečali za 13 odstotkov. Primarni trg so države Evropske unije, iz-važajo pa tudi v ZDA, Azijo in drugam.

Pol odstotka letnih prihodkov v raziskave in razvojZ raziskavami in razvojem se v podjetju ukvarja deset zaposlenih, kar je približno odstotek v podjetju z nekaj manj kot tisoč zaposlenimi. Poleg tega podjetje sodeluje z zunanjimi raziskovalnimi in izobraževal-nimi ustanovami. »Za raziskave in razvoj

Pri raziskavah in razvoju sodeluje odstotek zaposlenih

vsako leto namenimo okoli pol odstotka pri-hodkov,« pravi Gradišnik. Glede na bilanco podjetja v prejšnjih letih to pomeni pribli-žno milijon evrov. Zaposleni se udeležujejo mednarodnih kongresov in predavanj s specializiranih področij po vsem svetu. Do-datno izobraževanje zaposlenim ponujajo tudi na podiplomski stopnji na ljubljanski naravoslovnotehniški fakulteti.

Novi izdelki pomenijo od dva do tri odstotke prodaje»Nove izdelke najpogosteje snujemo na podlagi potreb kupcev oziroma njihovih želja po izboljševanju lastnosti naših iz-delkov, kar na koncu omogoča doseganje daljše življenjske dobe končnih izdelkov,« pojasnjuje Gradišnik, ki je peto leto na čelu ravenskega podjetja. Izzive prepo-znajo tudi na podlagi novih izdelkov, ki se pojavijo na trgu in se uporabljajo za specifične potrebe. Delež novih izdelkov (jekel, proizvedenih v letu 2011), je v lanski prodaji pomenil od dva do tri odstotke. Sicer pa je delež prodaje novih izdelkov v

skupni prodaji v zadnjih petih letih dose-gel 24 odstotkov. »Metalurgija je izrazito konservativna panoga, kjer so postopki od razvojnega jekla prek poskusnih naročil do redne proizvodnje zelo dragi. Uvelja-vljanje novega izdelka ali iskanje novega kupca traja od več mesecev in tudi do več let, pravijo v Metalu Ravne.

Najprej upad in nato rast dodane vrednosti Med novostmi v zadnjih letih Gradišnik poudarja dva izmed mnogih novih izdel-kov in procesov. Prvi je nov postopek pri proizvodnji profilov za izdelavo zelo obre-menjenih delov v parnih in plinskih tur-binah za proizvodnjo električne energije. S tem so izboljšali lastnosti materiala, hkrati pa ohranili oziroma celo znižali proizvodne stroške. Razvili so tudi novo orodno jeklo za izdelavo orodij za tlačno litje aluminija, s katerim so na testiranjih dosegli boljše rezultate kot s konkurenč-nimi materiali.

Gospodarska kriza je poslovanje Metala Ravne precej prizadela. Leta 2008 so do-segli 42 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega, leto pozneje pa le še 18 tisoč. V letu 2010 so se razmere izboljšale in do-dana vrednost se je, tudi s spremembami znotraj podjetja, zvišala na nekaj manj kot 39 tisoč evrov. V letu 2011 pa jim je uspela rast na 48 tisoč evrov.

Tradicija in znanje na strani razvitih državDržave v razvoju, predvsem Kitajska in Indija, počasi prevzemajo vlogo glav-nega igralca na svetovnem jeklarskem trgu. Njihova dodatna prednost je, da obvladujejo tudi surovinski trg. Na ame-riškem in evropskem trgu pa se podjetja v zadnjih letih združujejo. Gradišnik meni, da se kljub temu za jeklarsko in-dustrijo v razvitih državah ni bati. »Dr-žave BRIK (Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska) pospešeno vlagajo v opremo, nimajo pa še dovolj tradicije in znanja,« je prepričan.

»Brez intenzivnega razvoja pred 10 leti bi naše podjetje veliko teže preživelo zadnje krize. Brez razvoja pred 15 leti pa nas da-nes verjetno ne bi bilo več,« meni glavni direktor Metala Ravne Andrej Gradišnik.

METAL RAVNE

Andreja Lončar [email protected]


INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA

R azsvetljava v proizvodnih pro-storih in skladiščih pomembno vpliva na učinkovitost delavcev, na zunanjih površinah pa po-meni tudi večjo varnost. Z upo-

rabo sodobnih varčnih tehnologij lahko prihranimo velik del stroškov porabe ele-ktrične energije. Pri starejših fluorescen-tnih svetilih se pojavi tudi stroboskopski učinek – utripanje svetil, ki je moteče za oči, pravijo v podjetju Intra lighting. Ne nazadnje zakonodaja podjetjem predpi-suje ustrezno raven osvetljenosti.

Aljoša Huber iz podjetja Svetloba, ki trži sisteme pametne razsvetljave, dodaja še tri prednosti optimizacije razsvetljave. Prva je davek na ogljični odtis, ki ga načr-tuje Evropska unija. Druga je energetski menedžment in kontroling, saj sodobni sistemi omogočajo natančen zajem in ob-delavo podatkov o porabi energije. Tretji pa znižanje temperature v prostorih, kar lahko zniža stroške hlajenja.

Država spodbuja učinkovito rabo energijeVarčno rabo energije spodbuja tudi država, ki je v ta namen decembra 2010 objavila

Stroške razsvetljave lahko znižamo tudi za 70 odstotkov Od začetka prejš-njega leta je na javnem razpisu za sofinanciranje prenove razsvet-ljave denar prido-bilo 23 podjetij; stroške razsvetlja-ve lahko znižamo za 20 do 70 od-stotkov Andreja Lonč[email protected]

javni razpis za sofinanciranje naložb za večjo učinkovitost rabe električne energije za obdobje 2011–2013 (UREE1). Na voljo je 6,5 milijona evrov za sofinanciranje pro-jektov podjetij, del teh sredstev pa država črpa iz evropskih kohezijskih skladov.

Naslednje odpiranje vlog na javnem razpi-su za učinkovito rabo električne energije (UREE1) bo prvo delovno sredo v juniju, nadaljnja pa v trimesečnih razmikih do porabe sredstev oziroma najpozneje do 6. marca 2013.

Za zdaj izplačanih 1,6 milijona evrovVrednost sofinanciranja je med 30 in 40

odstotki upravičenih stroškov naložbe. Pri tem mora vrednost naložbe pri veli-kih podjetjih znašati 200 tisoč evrov, pri srednjih 150 tisoč, pri malih ali mikro pa 120 tisoč evrov (vse brez DDV).

Na dozdajšnja javna odpiranja je prispelo 32 vlog, vsi prijavitelji so vsaj delno ali v celoti prenavljali notranjo ali zunanjo razsvetljavo v podjetju. Na razpisu je bilo uspešnih 25 vlog, sporočajo z ministrstva za infrastrukturo in prostor. Ker sta dva upravičenca naknadno odstopila od po-godbe, je bilo za 23 vlog dodeljenih 1,6 milijona evrov. Dodajmo, da je med upra-vičenci 16 velikih podjetij, tri srednja in

Zanimanje za poslovni model Zero, pri katerem pod-jetje odplača naložbo s prihranki, narašča, saj podje-tja tako ne posegajo v svoj investicijski tok.


O G L A S

Stroške razsvetljave lahko znižamo tudi za 70 odstotkov

štiri mala oziroma mikro podjetja.

Intra lighting ponuja aragoEno največjih podjetij med ponudniki razsvetljave v Sloveniji je Intra lighting iz Mirna pri slovensko-italijanski meji, ki je predlanskim ob 18,7 milijona evrov pri-hodkov ustvarilo 293 tisoč evrov dobička. Podjetje sta leta 1989 ustanovila Marjeta in Marino Furlan, zdaj pa zaposluje 274 delavcev. »Poklici so zelo raznoliki, večji del zaposlitev pa pomeni proizvodnja. Ob večjem povpraševanju najemamo tudi zunanje sodelavce,« pravijo v podjetju. Ustrezen kader potrebujejo tudi za ši-ritev v tujini, kjer že imajo razvejeno

prodajno mrežo. Navzoči so na evropskih trgih (Velika Britanija, Francija, Dan-ska ...), v Kanadi in Združenih arabskih emiratih.

V zadnjem letu intenzivnega razvoja so izdelali svetilo arago, namenjeno osvetlitvi industrijskih objektov in skladišč. Svetilo dosega do 97-odstotne svetlobne izkoristke (delež svetlobnega toka vira v svetilki, ki ga ta odda v prostor). Z zamenjavo zastarelih svetil z novimi, naprednimi svetili lahko zmanjšamo porabo energije za 20 do 70 odstotkov, dodatne prihranke pa dosežemo z regulacijo svetlobe z uporabo senzorjev navzočnosti in naravne svetlobe.

Energetsko pogodbeništvoNa področju financiranja so se v Intra lightingu povezali s podjetjem GGE, ki so ga lani ustanovili Gorenje, Geoplin in Energetika Ljubljana. Tako celotno nalož-bo za zmanjšanje rabe energije prevzame GGE in si nato v pogodbenem obdobju vložek izplača iz ustvarjenih prihrankov pri stroških za energijo. Mogoč je tudi najem opreme.

Svetloba bo z reflecto potrojila lanske prihodkeHitro rastoče podjetje v panogi ponu-dnikov je Svetloba s sedežem v Logat-cu. Podjetje je od ustanovitve leta 2008 hitro raslo in lani prvič preseglo mejo milijon evrov prihodkov. Letos namera-vajo lanske prihodke potrojiti. Ponujajo pametne sisteme industrijske razsve-tljave reflecta – za naročnike opravijo projektni inženiring optimizacije raz-svetljave, montažo in poskrbijo tudi za vzdrževanje.

Tudi Hella Saturnus v razsvetljavi V Helli Saturnus Sloveni-ja v prihodnjem poslov-nem letu 2012–2013, ki ga začnejo junija, načrtujejo 225 milijonov skupne prodaje. V diviziji industrijske LED-razsve-tljave, ki so jo ustanovili na začetku prejšnjega leta, bodo ustvarili pri-bližno pol milijona evrov. To je konservativna napoved, ker zdaj vodijo dva razvojna projekta, kmalu naj bi pridobili še dva. V prihodnje naj bi ta divizija strmo rasla in leta 2020 naj bi z razvojem in proizvodnjo LED-razsvetljave ustva-rili 40 milijonov evrov prihodkov. Program LED-svetil zunanje in notranje raz-svetljave so v koncernu Hella začeli razvijati pred štirimi leti. »Na trgu je veliko manjših, cenenih ponudnikov, ki vidijo priložnost za hiter zaslužek in jih čez nekaj let ne bo več,« ugotavljajo v Helli, kjer vidijo svojo prednost predvsem v znanju in izkušnjah iz avtomobil-ske industrije. N. K.

IZBRANI PONUDNIKI INDUSTRIJSKE RAZSVETLJAVE IN NJIHOVI PRIHOD-KI (V MIO EUR)Podjetje 2010 2011

Intra lighting 18,7 20,3

Siteco Sistemi, Maribor 7,0 n. p.

MTS International, Maribor 3,8 n. p.

Erco International, Vrhnika 0,9 1,3

ETT Lighting, Dobrna 1,0 1,1

Svetloba, Logatec 0,6 1,0

Op.: n. p. pomeni, da ni podatka.

Viri: podatki podjetij, GVIN


ANKETA

V skupni porabi elektrike pet odstotkov manj Trimo Trebnje: Celotna vrednost preno-ve razsvetljave in kompresorske postaje, ki smo jo končali februarja letos, je bila nekaj več kot 200 tisoč evrov. Delež sub-vencioniranja države je znašal okoli 39 odstotkov. Predvidevamo, da se bo poraba električne energije zmanjšala za približno pet odstotkov v celotni porabi, s čimer bi se naložba povrnila v treh letih. Na svetilih je vgrajena regulacija moči, ki zagotavlja ustrezno osvetljenost tudi v prehodnih dnevnih obdobjih, ko dnevna svetloba usiha in se vključi umetna. Ti prehodi bodo odslej samodejni. Glede na daljšo življenjsko dobo svetil so tudi pred-videni stroški zamenjav žarnic nižji.

Vsaj pet let brez stroškov vzdrževanja Petrol: Dela pri prenovi zunanje oziro-ma ulične razsvetljave na 34 bencinskih servisih in treh skladiščih tekočih goriv po Sloveniji smo začeli konec letošnjega marca. Rok za dokončanje je konec sep-tembra letos. Skupna vrednost naložbe, brez DDV, je 1,35 milijona evrov, pri če-mer je vrednost priznanih upravičenih

stroškov iz omejitev razpisa dobrih 0,72 milijona evrov. Od teh bo država sofinan-cirala 30 odstotkov. Glavni cilj naložbe je zagotavljanje večje varnosti pri gibanju ljudi na objektih. V prihodnje nameravamo prihraniti do dve tretjini zdajšnje porabe električne energije. Zaradi dolge življenjske dobe svetilk s sodobno in preizkušeno LED-tehnologijo pričakujemo vsaj petletno obdobje brez večjih stroškov vzdrževanja. Ocenjujemo, da se bo naložba povrnila predvidoma v sedmih letih.

Stroške osvetlitve so znižali za več kot polovico BTC Logistični center: V celostno pre-novo razsvetljave v skladiščnih prostorih z energijsko varčnimi svetilkami in v za-menjavo celotne zunanje razsvetljave z LED-svetili smo vložili 225 tisoč evrov. Pri tem državno sofinanciranje znaša ne-kaj manj kot 30 odstotkov naložbe. Osve-tlitev delovnih površin se je izboljšala za skoraj sto odstotkov, izboljšale so se tudi delovne razmere.Pričakovani letni prihranek energije je 524 megavatnih ur oziroma pri stroških za ele-ktrično energijo približno 51 tisoč evrov.

Stroški vzdrževanja se bodo znižali za več kot polovico, saj LED-svetila ne potrebuje-jo vzdrževanja, sijalke, ki so uporabljene v svetilih notranje razsvetljave, pa imajo tudi precej daljšo življenjsko dobo, kot so jo imele sijalke v starih svetilih. Naložba se nam bo povrnila v približno štirih letih in pol, pri čemer subvencija države ni upoštevana.

Naložba se bo povrnila v treh letih Gorenje: Lani jeseni smo zunanjo razsve-tljavo v proizvodnih kompleksih v Velenju in Šoštanju zamenjali z varčnejšimi LED-svetili. Naložba je stala 206 tisoč evrov, pri čemer smo na razpisu ministrstva za gospodarstvo za sofinanciranje energijsko učinkovite razsvetljave pridobili nepo-vratna sredstva v vrednosti 30 odstot-kov naložbe. Stroške energije za potrebe razsvetljave smo s prenovo znižali za 79 odstotkov na letni ravni. Predvidevamo, da se bo naložba povrnila v treh letih. Nove svetilke z LED-diodami usmerjajo svetlobo izključno navzdol, s čimer nismo samo občutno zmanjšali svetlobnega one-snaževanja, temveč zaradi specifične bele svetlobe dosegamo dobro osvetljenost želenih površin in s tem varno gibanje zaposlenih.

Pri financiranju podjetje omogoča, da naročniki naložbo poplačajo s prihran-ki oziroma sistem razsvetljave najamejo za do deset let (poslovni model Zero). »Povpraševanje po poslovnem modelu Zero oziroma najemu sistemov razsve-tljave (rent-a-light) narašča, saj podjetja tako ne posegajo v svoj investicijski tok,« pojasnjuje direktor Aljoša Huber. Svetloba naročnikom ponuja tudi ureditev dokumen-tacije za prijavo na razpis UREE1.

Hitro vračilo naložbe Prihranek stroškov razsvetljave – ti po-navadi pomenijo okoli petino stroškov električne energije podjetja – je od 50 do 80 odstotkov. Naložba se povrne v dveh do treh letih, Svetloba pa zagotavlja do petletno garancijo.

Eden izmed naročnikov, podjetje Impol, bo v prvi fazi prenovitve razsvetljave – ta pomeni približno tretjino celotnega projekta – prihra-nil sto tisoč evrov na leto, drugi, koncern Toyo-ta Peugeot Citroën, pa v vsaki tovarni 200 tisoč evrov na leto. »Dodatne prihranke, po podatkih naših strank do 35 odstotkov, dosežemo še s

pametno senzoriko prilagajanja stopnji dnevne osvetlitve, navzočnosti zaposle-nih in podobnim,« pove Huber.

V iskanju novih sodelavcevStrateški cilj Svetlobe je globaliza-

cija brez omejitev. Primarno načrtu-jejo širitev v države, kjer je cena elek-

trične energije že zdaj visoka, razmere osvetljenosti v industrijskih okoljih pa

slabe. Zdaj izvažajo večinoma na Češko in Slovaško, pa tudi v srednjeevropske

države, na Balkan in v Združene arabske emirate. Med drugim so opremili koncern Toyota Peugeot Citroën, češkega proi-zvajalca traktorjev Zetor in proizvajalca gradbene mehanizacije Bobcat.

Novi trgi pomenijo tudi nove potrebe po delavcih. »Ta hip iščemo delavce za mon-tažo na višini, delo v proizvodnji in pro-jektante. Angleški jezik je nuja, prednost pa bodo trenutno imeli tisti, ki znajo nem-ško, saj se letos pospešeno odpravljamo na avstrijski trg,« pravi Huber. Še vedno tudi najemajo zunanje sodelavce in tako sledijo cilju vitkega podjetja.

Po letu intenzivnega razvoja so v Intra ligh-tingu izdelali svetilo arago za razsvetlitev industrijskih objektov in skladišč.

Kako so prenavljali razsvetljavo

Podjetje Svetloba načrtuje širitev v države, kjer je cena električne energije že zdaj visoka, razmere osvetljenosti v industriji pa slabe.

INDUSTRIJSKA RAZSVETLJAVA


RECIKLAŽA

Z aradi naraščajočih cen in vse večjega pomanjkanja surovin postaja uporaba sekundarnih surovin v industriji čedalje po-membnejša, s tem pa tudi tako

imenovano upravljanje življenjskega cikla izdelkov. Nemci to s pridom izkoriščajo, kar kaže pred kratkim objavljena raziskava nemške trgovinske in industrijske zborni-ce (DIHK). V nemških obratih za recikli-ranje vsako leto pridobijo za 12 milijard evrov sekundarnih surovin, kar pomeni 15 odstotkov vseh potreb po surovinah. Sekundarne surovine nadomeščajo pri-marne, ki jih je treba večinoma uvoziti.

Vrhunski v postopkih reciklaže V nobeni drugi državi niso postopki reci-kliranja tako razviti kot v Nemčiji. Čedalje več materialov se vrne v proizvodni krog. Iz odpadnega železa izdelajo že polovico jekla, s tem pa ne prihranijo samo železove rude, temveč tudi energijo. Star papir ima v proizvodnji papirja že 70-odstotni de-lež, za izdelavo stekla za različno stekleno posodje uporabijo 60 odstotkov črepinj oziroma starega stekla. Odpadni gradbeni material, na primer ostanke porušenih poslopij, zdrobijo in uporabijo pri gra-dnji cest. Celo orehove lupine koristno uporabijo, na primer za izdelavo folij. S predelavo odpadkov in vnovično uporabo pridobljenih surovin se privarčuje 18 mi-lijonov ton ogljikovega dioksida na leto, kar je petina izpustov, ki jih v Nemčiji v zrak spustijo osebni avtomobili.

Več kot 170 tisoč delovnih mest v obratih za recikliranje Pri pridobivanju sekundarnih surovin v več kot 7.700 podjetjih dela 170 tisoč redno zaposlenih. Ta podjetja, med katerimi je največ malih in srednjih, so lani ustvarila 56 milijard evrov prodaje. Večina jih je tudi tehnološko dobro opremljena, z linijami za sortiranje odpadkov, ki te sejejo, razvr-ščajo in odsesavajo. Sejalni bobni ločujejo velike od majhnih delov, zračni vrtinec

Nemci v smetnjakih »narudarijo« za 12 milijard evrov surovin V nemških obratih za recikliranje vsako leto pridobijo za 12 mi-lijard evrov sekundarnih surovin, to je 15 odstotkov vseh potreb

vsesa lažje folije, magnet s traku potegne pločevinke. Med naprednejšo opremo sodi tehnologija na podlagi infrardečih žarkov, ki ločuje različne vrste umetnih mas in jih pošilja vsako na svoj tekoči trak. Glede na odboj svetlobe lahko prepozna, ali gre za plastenko za vodo iz polietilentereftalata, za plastenko za šampon iz polietilena, pla-stični kozarček za jogurt iz polistirola ali za ovitek iz polipropilena, v katerem je bila margarina. Na koncu sortirani material stisnejo v bale.

Industrija v strahu pred pomanjkanjem surovinAnketa, ki jo je opravila zbornica, je po-kazala, da so devet izmed desetih nem-ških industrijskih podjetij zelo prizadele naraščajoče cene surovin. Še huje pa je, da se vsako drugo boji, da potrebnih su-rovin v prihodnje sploh ne bo moglo do-biti. Podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo odpadkov in pridobivanjem sekundar-nih surovin, imajo zato tudi v prihodnje lepe možnosti. DIHK jim do leta 2020 napoveduje 3,5-odstotno rast na leto. Vsa proizvodna podjetja se bodo morala v prihodnje zaradi naraščajočih cen suro-vin še bolj posvečati učinkovitosti njihove uporabe in razvijanju čedalje bolj izpopol-njenih tehnologij recikliranja.

S strožjim zakonom do večjih izkoristkovV Nemčiji zato vlada pripravlja spre-membo zakona o recikliranju in odpad-kih, ki bo predpisoval boljše izkorišča-

nje surovin in njihovo še doslednejše nadomeščanje s sekundarnimi. Sme-tnjaki naj bi tako postali viri surovin, v katere bi poleg plastične embalaže odlagali tudi kovine in umetne mase ter manjše elektronske aparate. Tako bi na leto pridobili sedem kilogramov dragocenih snovi na prebivalca več.

Nemčija postaja surovinsko bogata država Strokovnjaki vladnega sveta za trajno-stni razvoj so v raziskavi z naslovom »Kako Nemčija postaja država, bogata s surovinami« zapisali možnost stood-stotnega recikliranja vseh odpadnih materialov. Nemčija bi tako iz družbe, ki surovine deloma še vedno odlaga na deponije ali jih zažiga, postala družba, ki te dragocene snovi popolnoma izrabi. Prebivalci avtomobilov, prenosnih tele-fonov, tiskalnikov, hladilnikov in drugih izdelkov ne bi več kupovali, temveč samo najemali. Lastnik materiala bi ostal pro-izvajalec, ki bi ga bil zavezan reciklirati in bi moral že pri načrtovanju izdelka misliti na to, kako ga bo lahko čim bolj preprosto recikliral.

Medtem ko je mogoče baker, aluminij in umetne mase že zlahka reciklirati, je sre-bro, kobalt in tantal še vedno težko izločiti iz zavrženih prenosnih telefonov, s tem pa gredo v nič redke, a pomembne kovine. Treba bo najti nove postopke pridobivanja dragocenih sestavin iz teh izdelkov.

Rabljeni mobilniki – skladišča dragocenih kovinK temu znanstveniki dodajajo svoje zamisli. Zanje so rabljeni mobilniki pravi rudniki dragocenih redkih kovin. Zato svetujejo, da bi te zbirali za zalogo, jih uskladiščili in hranili, dokler tehnologija ne bo toliko na-predovala in ne bo cena na svetovnem trgu dovolj visoka, da se bo recikliranje splačalo. Verjetno pa bo minilo še nekaj desetle-tij, preden se bo uresničila še ena zamisel – iskanje surovin na odlagališčih smeti, v katerih se skrivajo materiali, vredni mili-jone. Takšne »rudnike« ima skoraj vsako večje mesto.

Nemci iz odpadnega železa izdelajo že polovico jekla, s tem pa ne prihranijo samo železove rude, temveč tudi energijo.

Anamarija [email protected]


V rednost industrijske proizvo-dnje se je februarja v primerjavi z januarjem znižala za 0,3 od-stotka, glede na lanski februar pa je bila nižja za 0,4 odstotka.

V prvih dveh mesecih letos je bila proizvo-dnja v primerjavi z istim obdobjem lani večja za pol odstotka.

Vrednost industrijskih izdelkov je bila gle-de na januar višja za 6,9 odstotka v oskrbi z električno energijo, plinom in paro, v rudarstvu je bila nižja za 8,7 odstotka, v predelovalnih dejavnostih pa je upadla za 1,7 odstotka. Ekonomist Davorin Kračun ta nihanja pripisuje deloma sezonskim vplivom, deloma evropski konjunkturi. V EU je industrijska proizvodnja sicer zrasla, a le za 0,2 odstotka, slovenska industrija pa je močno odvisna od gibanj v Evropi. »Slovenski proizvajalci so računali na ko-njunkturo in zaradi tega nekoliko izgubili pri dinamiki, saj so se naročila nekoliko zmanjšala oziroma se niso povečala v pri-čakovanem obsegu,« pravi Kračun.

Najbolje kaže proizvajalcem računalniških, elektronskih in optičnih izdelkovPoložaja v proizvodnji seveda ne gre posplo-ševati, saj se razlikuje tudi po sektorjih. Tu še vedno najbolje kaže proizvodnji raču-nalniških, elektronskih in optičnih izdel-kov, ki pa je v primerjavi z januarjem kljub vsemu nekaj izgubila. Tudi na dnu ni nič novega, saj je še vedno najslabša proizvo-dnja tekstila, sledi ji proizvodnja pohištva. Kračun vidi pozitivna znamenja v tem, da vsaj del industrije še vedno uspeva: »Tu in tam beremo o novih trgih, o povečani proizvodnji, hkrati pa tudi o stečajih, ne-likvidnosti in odpuščanju. Pozitivno je vsaj to, da je določen del industrije v dobri kondiciji in mu uspeva po načrtih.«

Podjetja na domačem trgu v težavahNapoved za nadaljevanje leta ni preveč optimistična. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napoveduje kr-

Po mesecih rasti industrija spet navzdolKdor more, naj se usmeri na trge zunaj Evrope, svetuje ekonomist Davorin Kračun

čenje BDP za 0,9 odstotka, manjši bo tudi obseg predelovalnih dejavnosti, dodana vrednost pa naj bi se realno znižala za pol odstotka. Slabe razmere bodo po Kračuno-vem mnenju najbolj občutila podjetja, ki so vezana predvsem na domači trg. »Na ta podjetja bodo dodatno vplivali varčevalni ukrepi, ki bodo zmanjšali kupno moč pre-bivalstva in s tem domače povpraševanje. Zaradi tega lahko pri njih pričakujemo kopičenje težav,« dodaja Kračun.

Izvozniki še v dobri kondicijiMalo boljši časi se letos obetajo podjetjem, ki večino svojih izdelkov izvažajo. Po Kra-čunovih besedah jih lahko najbolj prizade-ne zaostrovanje razmer na izvoznih trgih, saj je slovenska industrija še vedno zelo od-visna od dogajanja v EU. »Kar se bo doga-jalo v Evropi, je močno odvisno tudi od do-govora voditeljev o nadaljnji usodi evra in sanaciji dolžniških težav nekaterih držav.« Kračun opozarja predvsem na dogajanje v severni in mediteranski Evropi: »Iz me-diteranskih držav vedno znova prihajajo informacije o težavah bank ali težavah s sanacijo javnega dolga. To finančne trge vznemiri in hkrati zaostri položaj teh dr-žav. Zato upam, da bodo v Evropi prevla-dali pozitivni vplivi, ki so zdaj večinoma v severni Evropi. To bi bilo pomembno tudi za slovensko industrijo.«

Prihodnost je zunaj EU Zaradi krize v EU so za marsikatero pod-jetje vse bolj privlačni trgi zunaj Evro-pe. »Treba pa je upoštevati, da so tudi na bolj oddaljenih trgih različna niha-nja. Zaupanje v kitajsko gospodarstvo počasi plahni, kot nova obetavna trga pa se kažeta Turčija in Indija, zato naj podjetja, če imajo možnost, ta potenci-al čim bolj izkoristijo,« pravi Kračun. Odhod na bolj oddaljene trge pa ne pride v poštev za vsa podjetja. Po Kračunovem mnenju se bodo mala in srednja podjetja tudi v prihodnje bolj usmerjala na bližnje trge: »Od malih in srednjih podjetij ne moremo pričakovati, da bi se lahko raz-širila na oddaljene trge, predvsem zaradi raznih omejitev.«

KAZALCI

Špela Mikuš[email protected]


NIZKOOGLJIČNA EKONOMIJA

Velesila pri razvoju električnih vozil

V Sloveniji imamo na področju razvoja električnih vozil močno skupino podjetij, ki so dobro pripravljena na naraščajoče cene nafte: Pipistrel, Iskra Avtoelektrika, Enstroj, Seaway, Elaphe in Oprema Ravne

Nataša Koražija [email protected]

Velesila pri razvoju električnih vozil

nafte: Pipistrel, Iskra Avtoelektrika, Enstroj, Seaway, Elaphe in Oprema Ravne

N araščajoče cene nafte ugodno vplivajo na tržne možnosti ti-stih podjetij, ki so pravočasno razvila energetsko učinkovite izdelke. Med multinacional-

kami sta to denimo BMW in Airbus, ki sta vodilna pri razvoju motorjev z manjšo porabo goriva. Zmagovalci pa bodo podje-tja, ki so vodilna v razvoju in aplikacijah brezfosilnih tehnologij.

Naložbe v energetsko učinkovitost Kako gre podjetjem, ki vlagajo v učinko-vitost? BMW je vložil več milijard evrov v motorje z boljšim izkoristkom, v zaje-manje energije, ki nastaja pri zaviranju, in v izdelavo ultralahkih materialov za avtomobilsko karoserijo. Lanska prodaja je zrasla na zgodovinsko rekordnih 68,8 milijarde evrov, dobiček pa na rekordnih 4,9 milijarde.

Podobno je pri Airbusu: doslej so dobili že tisoč naročil za letala A320, ki bodo na trgu leta 2015. Letalo ima nov motor in posebna krila, ki omogočajo približno 15-odstotni prihranek goriva kot primerljivi Boeingovi modeli. Ob visokih cenah kerozina je to lepa prednost pred tekmeci. V aprilskem poročilu Citigroup ugotavljajo, da letalske

družbe najbolj zanima nakup učinkovi-tejših modelov letal, kadar se cene nafte gibajo med 80 in 130 dolarji za sod. Če so nižje, raje letijo s starimi požrešnimi stroji, če pa bodo višje, si bodo zaradi vi-sokih stroškov poslovanja težko privoščili nakup novih letal.

Drago gorivo je koristno, ker spodbuja inoviranje Visoke cene nafte so koristne, ker nam lah-ko »kupijo« več časa za prehod v pofosilno družbo, ugotavljajo nekateri ekonomisti. Znanstveniki bodo medtem lahko razvili zmogljivejše baterije za električ-na vozila ali pa tehnologijo za učinkovitejšo proizvodnjo biodizla iz rastlin. Neka-tere interesne skupine sicer zahtevajo, naj ZDA, Francija, Velika Britanija in Japonska sprostijo naf-tne rezerve, ki so varovalka

V Sloveniji imamo največ znanja na področju bazičnih raziskav akumu-latorjev, gorivnih celic in elektromo-torjev, pri aplikaci-jah pa smo močni na področjih elektromotorjev in krmilne elektroni-ke, pravi Gorazd Lampič iz Elapha.

pred motnjami v oskrbi. To bi res znižalo cene nafte, vendar bi bilo sporočilo napač-no. Zanimivo je, da so okoljevarstveniki in liberalni ekonomisti pri tem na istem bregu: oboji zagovarjajo naraščanje cen goriva. Če je nafta draga, jo uporabljamo pametneje – hkrati pa to spodbuja inova-cije, ugotavlja tudi Thomas Straubhaar, An

drej

Križ


V Sloveniji imamo na področju razvoja električnih vozil močno skupino podjetij, ki so dobro pripravljena na naraščajoče cene nafte: Pipistrel, Iskra Avtoelektrika, Enstroj, Seaway, Elaphe in Oprema Ravne nafte: Pipistrel, Iskra Avtoelektrika, Enstroj, Seaway, Elaphe in Oprema Ravne

Renaultov twizy verjetno ne bo velika pro-dajna uspešnica, je pa to velik uspeh za Iskro Avtoelektriko, ki se je z razvojem ele-ktričnega motorja uvrstila med Renaultove razvojne dobavitelje prvega reda.

V Pipistrelu so razvili električno panthero, ki so jo od 18. do 21. aprila predstavljali na sejmu Aero Expo v Friedrichshafnu. Napovedujejo, da bodo letos prodajo povečali za 50 odstotkov in se približali 12 milijonom evrov prihodkov.

predsednik inštituta za mednarodno go-spodarstvo iz Hamburga.

Priložnosti za slovenske pionirje elektrifikacije vozil Kje so priložnosti za slovenska podjetja pri preskoku v brezogljično gospodarstvo? Vrsta podjetij se že zdaj vključuje v oskr-bovalne verige pri proizvodnji električnih vozil. V Hidrii že zdaj dobavljajo dele za

vse hibridne modele Volva, v prihodnje bodo izdelovali celostno hibridno plat-formo za vsa vozila znamk Volkswagnove skupine. Napovedujejo, da bodo čez tri leta ustvarili deset odstotkov prihodkov z razvojem in proizvodnjo delov za hibridna in električna vozila. Pripravljajo se tudi na začetek serijske proizvodnje glavnih delov elektromotornih pogonov za superšportni avto na električni pogon, ki bo na cesti konec prihodnjega leta.

V skupino Hidria sodi tudi Tomos, kjer so lani skupaj z Iskro Avtoelektriko razvili svoje prvo električno vozilo skuter e-li-te, s katerim si obetajo uspešno prodajo predvsem v ekološko ozaveščenih drža-vah. Doseg električnega skuterja je 110 kilometrov, s prenosnim polnilnikom pa je baterijo mogoče napolniti v dveh urah.

Pipistrel nameni 26

odstotkov prihodkov za razvoj

V svetovni konici naprednih zelenih podjetij je ajdovski pro-

izvajalec ultralahkih letal Pipistrel. Tu kar 26 odstotkov prodajnih prihod-

kov vložijo v razvoj, dodana vrednost na zaposlenega pa je lani zrasla kar na 63.300 evrov. Lani so v sodelovanju z ameriško podružnico Pipistrel-USA že tretjič zma-gali na Nasinem tekmovanju Green Flight Challenge. Njihovo štirisedežno letalo tau-rus G4 je med 14 moštvi preletelo 200 milj v manj kot dveh urah in pri tem porabilo manj kot galono goriva na potnika oziroma protivrednost električne energije. Tako prvo- kakor tudi drugouvrščeno moštvo sta leteli v električnih letalih z izjemni-mi tehničnimi lastnostmi in tako majhno

porabo, kakršne si pred dvema letoma, ko so začeli razvijati ta letala, nihče ni pred-stavljal. Pipistrel je tudi edini proizvaja-lec serijskih električnih dvosedežnih letal taurus electro G2. Gre za jadralno letalo, v katero je vgrajen električni motor. Za-nimivo je, da ima taurus electro G2 boljše lastnosti kot enako letalo na klasično gori-vo. Potrebuje krajšo vzletno stezo, hitreje pridobiva višino, hkrati pa je bolj odzivno – predvsem zaradi lahkega in inovativnega 40-kilovatnega električnega motorja. V Pipistrelu so med drugim razvili električ-no panthero s 145-kilovatnim motorjem, ki so jo od 18. do 21. aprila predstavljali na sejmu Aero Expo v Friedrichshafnu. Za letos napovedujejo, da bodo prodajo povečali za 50 odstotkov in se približali 12 milijonom evrov prihodkov.

V Elaphu s partnerji postavljajo prvo proizvodnjo motorjev Elaphe je soustanovil raziskovalec in iz-umitelj Andrej Detela, ki že 15 let razvija električne motorje nove generacije, vgra-jene v kolesa. Te dni v Elaphu pospešeno nadaljujejo projekt kolesnih elektromo-torjev ter skupaj z nekaterimi domačimi in tujimi partnerji postavljajo prvo proi-zvodnjo, pravi Gorazd Lampič, direktor Elapha. »Vključujemo se v mednarodne razvojne projekte in opažamo veliko rast povpraševanja pri razvoju. Praviloma se odločamo za tiste razvojne vsebine in partnerstva, ki so čim bliže naši osnovni dejavnosti,« pojasnjuje. Razvoj kolesnih elektromotorjev na področju dvokolesni-kov je že v polnem zagonu, največ rešitev prihaja iz Azije. Pri električnih avtomo-bilih proizvajalci v Aziji in Evropi iščejo konkretne rešitve za celostne sisteme in odpirajo nove oddelke. Povpraševanje narašča tudi pri nišnih aplikacijah, kjer kolesni pogon omogoča preprostejšo vgradnjo ter preprostejše oblikovanje podvozja in vozila.

Nove priložnosti za vključevanje v oskrbovalne verige In kje je po Lampičevem mnenju prostor za naša podjetja pri vključevanju v oskrbo-valne verige industrije električnih vozil? »Električna vozila se dotikajo več gospo-darskih dejavnosti: proizvodnje električne energije, novih materialov, komponent električnih vozil in polnilnih sistemov, razvile pa se bodo tudi nove storitve s tega področja.


NIZKOOGLJIČNA EKONOMIJA

Andrej Pečjak ima že štiri električne avte

Andrej Pečjak (levo) in Nejc Šter sta sodelovala pri razvoju prototipa električnega vozila za italijanskega proizvajalca, kjer bodo jeseni začeli serijsko proizvodnjo.

Možnosti za vključevanje slovenskih pro-izvajalcev in raziskovalcev je več, kon-kretne odločitve pa niso povezane le s tehnološko-proizvodnimi zmogljivostmi, ampak tudi s širšo vizijo,« odgovarja Lam-pič. Za proizvajalce, ki želijo izdelovati manjše komponente za električna vozila, je kratkoročno najvarnejše vključevanje v zdajšnje verige. Za ambicioznejše proi-zvajalce ali raziskovalce pa je pomembno, da sami ustvarjajo nove verige, v katere privabijo kompetentne partnerje, meni sogovornik. Možnosti so odprte povsod po svetu, v Sloveniji pa imamo po njego-vem največ znanja na področju bazičnih raziskav akumulatorjev, gorivnih celic in elektromotorjev. Pri aplikacijah smo močni na področju elektromotorjev in krmilne elektronike.

Razvoj električne chebele V podjetju Oprema Ravne so si postavili

za cilj, da v lastnem razvojnem oddelku, ki šteje približno 20 ljudi, razvijejo ele-ktrično vozilo chebela. Vozila verjetno ne bodo sami serijsko izdelovali, iščejo pa sovlagatelje, ki bi bodisi odkupili prototip, znanje ali orodja bodisi bi se lotili maloserijske proizvodnje. Sode-lujejo s slovenskimi partnerji in dvema avstrijskima ustanovama pri razvoju hibridnih materialov za strukturne dele vozila.

Prototip chebele so optimistično napo-vedali za letošnjo pomlad, a se je projekt nekoliko zavlekel, predvsem zato, ker razvoj vozila v celoti financirajo sami. Marijan Kotnik, vodja razvoja v Opremi Ravne, je za Industrijo napovedal, da bodo še letos predstavili vozno struktu-ro vozila – brez zunanjih delov. Vozilo poganjata dva kolesna motorja z močjo 7,5 kilovata.

Kaj vse bo pri chebeli domača pamet Plod domačega znanja bodo:

konstrukcija in izdelava lahke šasije, podvozja, vzmetenja, zavornega in hladilnega sistema;

konstrukcija in izdelava elektromo-torja – fizikalne veličine je določilo podjetje Elaphe;

integracija motorja v kolo; študija ergonomije potnikov; numerični model vozila na podlagi sodelovanja z družbo Alpra Design (notranjost še ni določena);

regulatorji z algoritmi za pogon motorjev (razviti in izdelani v pod-jetju Sistemi INES);

baterija, ki so jo sestavili strokov-njaki Opreme Ravne pod mentor-stvom Andreja Pečjaka;

skupna testiranja.

Ko smo leta 2009 v Financah objavili pogovor z Andrejem Pečjakom, so bili v Sloveniji trije električni avtomobili, dva izmed teh sta bila njegova. »V Sloveniji je zdaj največ 30 ele-ktričnih avtov, če ne upoštevamo štirikolesnikov vozil Snage ali malih vozil na elektriko,« predvideva Pečjak, ki ima zdaj v domači garaži že štiri predelane električne avtomobile za družinsko uporabo. V dva je vgradil motorje znamke Stoja Motors, ki jih je razvil Miro Zorič, v dva pa motorje Iskre Av-toelektrike. »Zdaj uporabljam predvsem Iskrine motorje, ker so po zmogljivosti, ceni in kakovosti optimalni za manjša in srednja vozila,« razlaga Pečjak. Če baterije za avtomobile

polni ponoči, je cena za sto prevoženih kilometrov približno en evro.

Za Italijane razvijajo električni dvosed Andrej Pečjak je sodeloval tudi pri razvoju baterij za Seawayevo plovilo greenline: »Prodajne številke kažejo, da je to bil pravi pro-jekt ob pravem času, in ponosen sem, da sem bil zraven.« Na po-dročju električnih letal sledi Ericu Raymondu; njegove fotovoltaič-ne celice je vgradil v svoje avtomobile, pri njem pa se oskrbuje tudi z ultralahkimi kosi za vgradnjo v avtomobile. Dosežki Pipistrela in Enstroja po njegovem mnenju pripomorejo k mednarodni prepo-

znavnosti Slovenije. Te dni je Andrej Pečjak skupaj z Nejcem Šterom spet odpoto-val v Italijo, kjer sodelujeta pri razvoju prototipa električnega vozila za italijanskega proizva-jalca: »Prvi del razvoja je kon-čan, dva prototipa vozita in sta v fazi pridobivanja evropske homologacije.« Jeseni bodo začeli serijsko proizvodnjo, v Slovenijo pa bomo dobili že ne-kaj avtomobilov iz predserijske proizvodnje, ki so jo že zagnali. Avtomobil se bo prodajal kot osebni dvosed ali pa s keso-nom kot mali dostavnik.

Aleš

Ben

o


Twizy poganja motor Iskre Avtoelektrike Renaultov električni avtomobil twizy, ki ga poganja motor Iskre Avtoelektrike, je še manjši kot Daimlerjev smart, zato je lahko odličen mestni avto, pomanj-kljivost je zgolj, da nima oken, zato je bolj mešanica motorja in avta. Glavna težava twizyja bi lahko bila izhodiščna cena 7.690 evrov, je pa res, da bo z eko-subvencijami zmanjšana na približno polovico. S subvencionirano ceno pa bi lahko vozilo že našlo širši krog kupcev. Za Iskro Avtoelektriko je to velik korak: z razvojem električnega motorja so se uvrstili med Renaultove najuglednejše razvojne dobavitelje. Avto lahko pospeši na 80 kilometrov na uro, doseg pa je do sto kilometrov. Twizyjev motor je specifičen, nizkonapetostni, v Iskri Avtoelektriki pa že od leta 2009 razvijajo tudi motor

Še letos bomo predstavili vozno strukturo vozila chebela, vendar brez zunanjih delov.Tako nam je povedal Marijan Kotnik iz Opreme Ravne. Iščejo sovlagatelje, ki bi bodisi odkupili prototip ali znanje bodisi bi se lotili maloserijske proizvodnje.

visoke napetosti s trajnimi magneti iz redkih zemelj.

Epicenter razvoja električnih letal Slovenija je postala epicenter razvoja ele-ktričnih letal, kjer vodilni položaj zaseda Pipistrel, ob njem pa je še Enstroj; Roman Sušnik je že leta 2004 razvil električni po-gon za jadralno letalo apis. Motor je pozneje izboljševal in naredil sedem prototipov,

novejše različice so vgradili v Pipistrelov taurus elektro, v cessno 172, solar-flight in še v nekaj drugih električnih letal. Sušnikov električni motor je po njegovih besedah primeren tudi za pogon avtomobilov, čol-nov in drugih vozil. V Slovenijo se je pred leti preselil tudi pilot električnih letal Eric Raymond, ki je prvi naredil enosedežno letalo na električni pogon in zdaj razvija nove elektroprojekte v Radovljici.

Roman Sušnik iz En-stroja je razvil električni motor, ki ga vgrajujejo v Pipistrelova letala, v letala solar-flight in tudi v cessne. Primeren je še za pogon avtomobilov, čolnov in drugih vozil.

Irena

Her

akAl

eš B

eno

industrija april 2012

Documents

as nik fi nan ce

maja volkje zi kov

vo dovpp2 pp panoge

andrej pejak ima denimo

lo ge industrija upo

pe ter frankl tisk

ka fi nan ce